1 VESOLJE
Pogoji, ki omogočajo življenje na Zemlji Energija Sonca
Ozračje
Zemlja od Sonca prejme ravno dovolj svetlobe in toplote, da so pogoji na njej primerni za življenje in je voda v treh stanjih snovi: plinskem (delci se prosto gibljejo), kapljevinskem (delci so neurejeni in tvorijo gladino) in trdnem (delci so urejeni).
Ozračje ščiti Zemljo pred nevarnim valovanjem s Sonca, uravnava temperaturo in organizmom omogoča dihanje. Vreme v ozračju se spreminja in močno vpliva na pestrost pogojev v okolju.
• plinsko • kapljevinsko • trdno
Magnetno polje Zemlje Zemlja ima magnetno polje, ki jo ščiti pred nevarnimi delci snovi, ki jih Sonce oddaja v okolico.
Zaščita pred nevarnostmi Zemlja je delno zaščitena pred trki asteroidov in kometov tudi zaradi gravitacijskega vpliva Jupitra in Saturna. Ta dva velika planeta sta prestregla veliko nebesnih teles, ki bi sicer lahko trčila v Zemljo.
Geološke spremembe Površje Zemlje se nenehno premika. Premiki vplivajo na položaj in obliko površja celin ter s tem na raznolikost življenjskega okolja. Pri tem se kamnine preoblikujejo, spreminja se sestava tal. Vulkani na kopnem in vroči vrelci na oceanskem dnu iz notranjosti Zemlje bruhajo snov in oddajajo toploto. Tako snovi krožijo.
Močan vpliv Lune Luna in Sonce povzročata plimovanje, ki pomembno vpliva na življenjske pogoje v morjih in oceanih.
Skoraj krožna orbita Orbita oziroma pot, po kateri Zemlja kroži okoli Sonca, zagotavlja stalnost podnebnih pogojev, kar je pomembno za razvoj in preživetje organizmov.
Vprašanja za ponovitev 1. Kaj je zlati pas? 2. Katere značilnosti Osončja so omogočile razvoj življenja na Zemlji? 3. Kateri pogoji so najpomembnejši za razvoj življenja?
Povzetek Zemlja kroži okoli Sonca v zlatem pasu, kjer so pogoji za življenje najugodnejši. Za razvoj življenja na Zemlji so bili pomembni številni dejavniki, na primer primerna temperatura, tekoča voda in ustrezno ozračje. Zemlja prejme od Sonca ravno zadostno količino svetlobe in toplote. Hkrati magnetno polje in ozračje varujeta kopenske organizme pred nevarnimi delci in valovanjem s Sonca. Velika planeta Jupiter in Saturn precej zmanjšujeta nevarnost trkov asteroidov z Zemljo, geološke spremembe pa so zmerne in hkrati zagotavljajo kroženje snovi. Pomembna sta tudi vpliv Lune in skoraj krožna orbita, po kateri se Zemlja giblje okoli Sonca.
1
Svetloba Svetloba je del valovanja, ki mu pravimo elektromagnetno valovanje. Znanstveniki ga merijo z uporabo zelo različnih naprav. Vidna svetloba je le manjši del tega valovanja, ki ga ljudje zaznavamo z očmi. Ta svetloba vsebuje vse barve mavrice: rdečo, oranžno, rumeno, zeleno, modro in vijolično. Vse barve skupaj vidimo kot belo svetlobo.
Svetloba je elektromagnetno valovanje, ki ga oddaja vsako segreto telo (na primer Sonce, žarnica, infrardeči grelnik, vroč kamen, telesa organizmov). Vsa elektromagnetna valovanja običajno opišemo z valovno dolžino, ki pomeni razdaljo med dvema vrhovoma vala, ali frekvenco, ki pomeni število valov na sekundo. Valovno dolžino označimo z grško črko lambda λ, frekvenco pa s črko f. Valovne dolžine vidne svetlobe merimo v nanometrih1. Valovna dolžina in frekvenca sta povezani tako, da: • nižja frekvenca (manj valov na sekundo) pomeni daljšo valovno dolžino (valovi so bolj razmaknjeni); • višja frekvenca (večje število valov na sekundo) pomeni krajšo valovno dolžino (valovi so bližje skupaj). Valovna dolžina je povezana tudi z energijo. Velja, da: • nižja frekvenca pomeni manjšo energijo; • višja frekvenca pomeni večjo energijo. valovna dolžina
nizka frekvenca, dolga valovna dolžina, manj energije
Čas [časovna enota] valovna dolžina
visoka frekvenca, kratka valovna dolžina, več energije
Čas [časovna enota]
Slovarček
14
Povezava med frekvenco in valovno dolžino je ključna za razumevanje različnih vrst elektromagnetnega valovanja in njihovih lastnosti.
1 Nanometer je merska enota. 1 nanometer dobimo, če 1 meter razdelimo na 1 000 000 000 delov. Oznaka za nanometer je nm.
15