5 JAME
V jami odmeva Na površju je zvok vseprisoten, od prijetnega ptičjega petja do ropota delovnih strojev, v jamah pa je večinoma tišina, ki jo občasno prekine kapljanje ali šumenje vode. Za netopirje je zvok ključen za življenje. Nekatere vrste v jamah le prezimujejo, druge pa tam najdejo tudi poletno zatočišče in kotišče – prostor, kjer vzrejajo mladiče.
ZANIMIVOSTI • Eholokacijske klice netopirjev lahko poslušamo z ultrazvočnim detektorjem. Ljudje z zelo dobrim sluhom pa lahko brez pripomočkov slišijo tudi eholokacijske klice velikega mračnika, saj so tik na zgornji meji človekovega slišnega območja. • Netopirji lahko z eholokacijo zelo natančno zaznavajo svojo okolico – zaznajo lahko predmete, debele kot človeški las. Bojazen, da bi se nam zapletli v lase, je zato odveč. Res pa je, da lahko v znanem okolju netopirji letijo tudi nekoliko »na pamet«, zato jih nepričakovana ovira lahko preseneti.
Netopirji so nočni sesalci. Dan prespijo v zatočišču, ponoči pa lovijo hrano – različne nočne žuželke. V temi se orientirajo z eholokacijo. Eho pomeni odmev, torej odboj zvoka. Netopirji »vidijo« svojo okolico s sprejemanjem odboja zvoka od predmetov, podobno kot z očmi sprejemajo odboj svetlobe. Ko letijo, oddajajo klice z visoko frekvenco – ultrazvok, ta se od predmetov odbije, odboj prestrežejo z velikimi uhlji in ga zaznajo z notranjim ušesom, v možganih pa iz teh podatkov nastane nekakšna zvočna slika prostora. Ta izjemna sposobnost jim omogoča varno letenje v temi in učinkovit lov, saj lahko z zvokom določijo razdaljo, velikost in obliko plena. S prilagajanjem oglašanja (frekvence, ponavljanje, moč) lahko razlikujejo med premikajočim se in mirujočim plenom. Eholokacijskih klicev ljudje večinoma ne slišimo.
Krila netopirjev se imenujejo prhuti. Spominjajo na krila ptic, vendar imajo namesto peres kožico, ki je napeta med kostmi rok, nog in močno podaljšanih prstov.
Vrsta netopirja podkovnjak klice oddaja skozi nos. Na nosu ima podkvasto kožno strukturo, ki služi ojačanju in usmerjanju oddanega zvoka. Po njej je vrsta dobila ime.
oddajanje zvoka sprejemanje odboja
Zvok netopirjem omogoča tudi: • medsebojno opozarjanje pred nevarnostjo; • odganjanje vsiljivcev – glasni klici ali kriki lahko odganjajo druge netopirje ali plenilce; • označevanje teritorija – samotarske vrste s klici označujejo svoj teritorij; • vzpostavljanje odnosov znotraj skupine – z zvokom prepoznajo predstavnike svoje skupine in mladiče ter privabijo partnerja. Te klice lahko ljudje slišimo.
132
Oblika glave omogoča neovirano oddajanje zvoka.
Netopirjeva ušesa so zelo občutljiva. Pogosto imajo razmeroma velike uhlje glede na velikost glave. V uhljih so rebrasti robovi, ki izboljšajo usmerjanje in razločevanje sprejetega zvoka.
Vprašanja za ponovitev 1. Zakaj vid in voh v jamah nista tako pomembna kot na površju? 2. Kaj netopirjem omogoča orientacijo v popolni temi? 3. Kaj zvok netopirjem omogoča? 4. Katere telesne značilnosti omogočajo netopirjem učinkovito eholokacijo in kakšna je njihova vloga?
Povzetek Netopirji so prilagojeni na življenje v temi. Orientirajo se z eholokacijo – oddajajo ultrazvok, ki se odbija od ovir, odboje pa prestrezajo z občutljivimi ušesi. To jim omogoča varno letenje v temi in učinkovit lov, saj lahko z zvokom določijo razdaljo, velikost in obliko plena. Zvok ima za netopirje še druge vloge – omogoča medsebojno komuniciranje, opozarjanje pred nevarnostjo, označevanje teritorija in vzdrževanje odnosov znotraj skupine.
ZANIMIVOSTI odobno kot netopirji P »uporabljajo« eholokacijo, ljudje uporabljamo sonar – napravo, ki oddaja zvok, ujame odboj in ga prikaže kot sliko.
133
5