5 JAME
V vodi so raztopljene snovi S poskusom v naravoslovnem dnevniku na str. 30 dokaži, da je v različnih vrstah vode različna količina raztopljenih snovi.
Če je v vodi raztopljenih veliko mineralnih snovi (na primer natrijevih, kalcijevih in magnezijevih soli), pravimo, da je voda trda, če jih je raztopljenih malo, pa pravimo, da je mehka. Deževnica je na primer mehka voda, ko pade na tla in raztaplja snovi, pa postane trda.
Vprašanja za ponovitev 1. Katere vrste kapnikov poznamo in kako nastajajo? 2. Kako nastane kisla deževnica in kakšno vlogo ima pri nastanku kraških jam? 3. Kaj je trda voda? 4. Katera vrsta vode je najtrša in katera najmehkejša?
Povzetek Kraške jame nastanejo zaradi delovanja vode, ki pronica skozi tla in odnaša apnenčaste kamnine. Pomembno vlogo v tem procesu ima deževnica, ki je naravno rahlo kisla, ker je v njej raztopljen ogljikov dioksid. Kisla voda pretvori kalcit v topno obliko, ki se z vodo prenaša skozi tla. V jami se najprej iz vode izloči ogljikov dioksid, nato pa tudi netopen kalcit, zaradi katerega nastajajo značilne tvorbe, kot so kapniki. V Sloveniji je kraška pokrajina zelo razširjena.
5
Človek in jame Ko pomislimo na jame, najprej pomislimo na temo, vlago in hlad. Kljub temu si mnoge živali v jamah iščejo zavetje. Tam so si zavetišča ustvarjali tudi ljudje v prazgodovini. V zadnjih nekaj stoletjih človek v jame vstopa predvsem iz radovednosti. Prvi znan slovenski raziskovalec jam je bil Janez Vajkard Valvasor, ki je živel v 17. stoletju. Raziskal in opisal je približno 50 jam, izdelal pa je tudi prvi jamski načrt na Kranjskem1.
Za človeka v prazgodovini so bile jame pomembne, ker: • so nudile zaščito pred plenilci in neugodnim vremenom; • so bile pogosto v bližini vodnih virov, torej blizu živali in rastlin za hrano; • je na stene jam lahko beležil podobe, s katerimi si je osmišljal življenje in zbiral znanje. Škocjanske jame je izdolbla reka Reka. Načrtno so jih začeli raziskovati v 19. stoletju. Že takrat se je v njih začel jamski turizem, z njim pa so se pojavile tudi nekatere negativne posledice za jamski ekosistem. Urejene poti, stopnice in ograje spremenijo podobo jame. Da si obiskovalci jamo lahko ogledajo, mora biti v času njihovega obiska osvetljena. Okrog svetilk se lahko začnejo razraščati rastline, večinoma zelene alge, ki preraščajo osvetljene kapnike, zato so ti videti zeleni.
POKLICI Arheolog je raziskovalec preteklosti, ki s pomočjo najdb odkriva, kako so ljudje živeli v preteklosti.
Škocjanske jame z urejenimi in osvetljenimi potmi za obiskovalce
Obiskovalci lahko v jamo nenamerno vnesejo organske snovi, na primer na podplatih čevljev, ali mikroorganizme, ki lahko škodujejo jamskim živalim. Kratkoročno lahko vplivajo tudi na temperaturo in sestavo zraka v jami. Z neprimernim obnašanjem lahko poškodujejo kapnike in druge podzemne kraške pojave. Več obiskovalcev kot obišče jamo, večji je njihov vpliv. Vse to spreminja jamski ekosistem in vpliva na vrste, ki so prilagojene jamskemu okolju. Slovarček
126
ZANIMIVOSTI Slika prikazuje eno najbolje ohranjenih prazgodovinskih jamskih poslikav iz Južne Amerike. Njeno starost ocenjujejo na 13 000–9 500 let.
Rastlinam, ki se razraščajo okoli luči v jamah, pravimo lampenflora. Beseda izvira iz nemščine: Lampe = svetilka, Flora = rastlinstvo. Nemška beseda Lampe izhaja iz starogrške besede lămpắs, ki pomeni bakla, Flora pa je bila rimska boginja cvetja.
1 Kranjska je dežela, ki je v Valvasorjevem času obsegala velik del Slovenije.
127