4 CELINSKE VODE
ZANIMIVOSTI Belouška se v nevarnosti naredi mrtvo in iz kloake izloči smrdljivo snov.
Belouška je nestrupena kača oziroma kača brez strupnikov. Človeku ni nevarna, tudi ugrizne skoraj nikoli. Živi v in ob stoječih vodah, hrani se predvsem z dvoživkami. Diha s pljuči.
Voha s pomočjo razcepljenega jezika.
Plava z zvijanjem telesa, po kopnem pa se lahko hitro premika z zvijanjem ali pa počasi, tako da s pomočjo mišic premika trebušne luske naprej in nazaj. Ko se luske zapičijo v podlago, se telo potisne naprej.
V jezerih pogosto plava raca mlakarica. Prehranjuje se v plitvi vodi, kjer lahko s kljunom doseže dno in z njega pobira rastlinje ter drugo hrano.
Ima ploščat kljun, ki je ob straneh nazobčan. Z njim zgrabi rastlinje in precedi delce hrane iz vode in blata.
4
Lovljenje živali v vodi Z dejavnostjo v naravoslovnem dnevniku na str. 29 razišči, kateri organizmi živijo v različnih predelih mlake, potoka ali spodnjega toka reke, ter spoznaj metode vzorčenja organizmov in merjenja nekaterih neživih dejavnikov.
Vprašanja za ponovitev 1. Navedi dva najpomembnejša neživa dejavnika, na katera morajo biti prilagojene rastline, da lahko uspevajo v stoječih vodah. 2. Kaj rastlinam omogoča plavanje na vodni gladini? 3. Kako količina svetlobe vpliva na razporeditev rastlin v jezeru? Pojasni svoj odgovor. 4. Opiši, kako se živali v jezeru prilagajajo menjavanju letnih časov. 5. Opiši vsaj tri prilagoditve živali na vodna okolja. 6. Naštej pet živali, ki živijo v stoječih vodah. Kako se premikajo? Katere dele telesa uporabljajo pri tem? 7. Kaj pove vrstna pestrost nekega območja? 8. Naštej vsaj tri nežive dejavnike, ki jih lahko merimo v vodnem ekosistemu. 9. Opiši razvojni krog dvoživk.
Povzetek Jezerski ekosistem sestavljata prosta voda in jezersko dno. Dno delimo na priobalni pas in globoko dno, kamor svetloba ne prodre. Pozimi je toplejša voda spodaj, hladnejša pa nad njo. Spomladi se voda v jezeru premeša, poleti pa je toplejša voda nad hladnejšo. Jeseni se voda v jezeru znova premeša. Vodne in obvodne rastline so pomembne za vodne ekosisteme, ker utrjujejo bregove, vodo bogatijo s kisikom in tvorijo življenjsko okolje za mnoge živali. Rastline, ki uspevajo v stoječih vodah in vodah s počasnim pretokom, so prilagojene tako, da imajo med celicami v listih in steblu zračne prostore, listi na vodni gladini imajo veliko nedeljeno listno ploskev, potopljeni listi pa so majhni ali drobno deljeni. V stoječih vodah živijo številni nevretenčarji, kot so polž veliki mlakar, pijavke, vodne bolhe in kačji pastirji, ter vretenčarji, kot so brezrepe in repate dvoživke, belouške in race mlakarice.
Kot vse ptice tudi mlakarice ležejo jajca s trdo lupino. Peresa se ne zmočijo, ker jih premaže z oljnim izločkom, ki ga izloča žleza1 blizu repa.
Slovarček
114
1 Žleza je del telesa, ki proizvaja in izloča posebne snovi, pomembne za delovanje organizma.
115