4 CELINSKE VODE
Za brezrepe dvoživke (žabe, krastače, česnovke, urhi in rege) je značilna zunanja oploditev. To pomeni, da samica v vodo odloži jajčeca (mrest), samec pa v vodo izbrizga semenčice, ki jajčeca oplodijo. Oploditev se tako zgodi zunaj telesa samice.
4
Dvoživke ne dihajo le s pljuči, temveč tudi s kožo. Da lahko plini prehajajo skoznjo, mora biti tanka in stalno vlažna, zato so v njej sluzne žleze, ki izločajo sluz in jo vlažijo. V koži imajo tudi strupne žleze, ki izločajo strup za zaščito pred okužbami in plenilci. Strup dvoživk, ki živijo v Sloveniji, človeku ni nevaren.
1
1 Samica odloži mrest, ki ga samec oplodi.
pigmentna celica
2 Razvijejo se ličinke – paglavci, ki dihajo z notranjimi škrgami in si pri plavanju pomagajo z repom. 3 Sčasoma se paglavcem razvijejo zadnje noge. 4 Kasneje se paglavcem razvijejo še sprednje noge. Rep se postopoma zmanjšuje, dokler se ne razgradi na manjše dele, ki jih telo porabi za rast in razvoj. Enako se zgodi s škrgami, namesto katerih se razvijejo pljuča. Paglavci se postopoma preobrazijo v majhne žabice, ki se iz vode preselijo na kopno. 5 Razvije se odrasla žival.
sluzna žleza
povrhnjica
2
5
strupna žleza
usnjica
Koža dvoživk
Dvoživke so plenilci. Večinoma se hranijo z nevretenčarji. Prebavilo dvoživk se konča s kloako1.
3
4
Razvojni krog žabe sekulje
Za repate dvoživke (močeradi, pupki, močerili) je značilna notranja oploditev. Samec odloži paket semenčic na dno vodnega ekosistema, samica pa ga pobere v svoje telo, kjer se jajčeca oplodijo.
1 Samica odloži oplojena jajčeca na rastline. 2 Razvijejo se ličnike, ki dihajo z zunanjimi škrgami. Najprej se jim razvijejo sprednje noge. 3 Ličinkam se kmalu razvijejo še zadnje noge. Po videzu so vse bolj podobne odraslim repatim dvoživkam. Tudi pri njih se sčasoma namesto škrg razvijejo pljuča in mladi pupki lahko zlezejo iz vode na kopno. 4 Razvije se odrasla žival.
Navadna krastača plen ujame s pomočjo lepljivega jezika.
1
4
2
Hribski urh v nevarnosti svojo strupenost oznani tako, da se zvije in pokaže rumeno-črno obarvanost spodnjega dela telesa in okončin.
Ljudje ogrožamo dvoživke z izsuševanjem mlak in močvirij, onesnaževanjem vodotokov in vnašanjem tujerodnih vrst v njihovo življenjsko okolje (na primer zlatih ribic v kale). Z ločenim zbiranjem in pravilno oddajo nevarnih odpadkov na zbirna mesta lahko zaščitimo vodne organizme in sebe. Preden se odločimo za hišnega ljubljenčka, dobro premislimo, ali smo pripravljeni odgovorno skrbeti zanj. Izpuščanje akvarijskih in terarijskih živali v naravo lahko povzroči veliko škode – te živali lahko prenašajo bolezni, se preveč namnožijo ali pa z domorodnimi vrstami tekmujejo za hrano in življenjski prostor.
3
Razvojni krog navadnega pupka
112
Rumeno-črna barva navadnega močerada pomeni: »Strupen sem, ne pojej me!«
Slovarček
1 Kloaka je skupno izvodilo prebavil, izločal in spolovil.
113