4 CELINSKE VODE
Veliki mlakar (vrsta polža) je mehkužec. Prehranjuje se z ostanki hrane v mulju in listi vodnih rastlin. Premika se počasi, v nevarnosti pa lahko iz pljučne votline izpusti zrak in se hitro potopi. V ustih ima jeziku podobno strukturo s številnimi drobnimi zobci, s katerimi lahko strga hrano s podlage.
4
Kačji pastirji so žuželke. Kot odrasli se prehranjujejo z mušicami in komarji, ki jih ujamejo med letenjem.
Diha s pljuči; na vodno površino pride po zrak, ki ga zajame v pljučno votlino. krila
grizalo
Z mišičasto nogo leze po dnu ali rastlinju.
V stoječih vodah so pogoste pijavke, ki jih uvrščamo med kolobarnike. Samice pijavk odlagajo jajčeca v vlažna tla. Mlade pijavke so plenilci; prehranjujejo se z ličinkami vodnih žuželk, paglavci in ribjimi mladicami, odrasle pa sodijo med zajedavce, saj sesajo kri ribam ali rakom. Nima posebnih dihal, pline izmenjuje kar skozi vlažno povrhnjico.
Telo je sestavljeno iz številnih ozkih kolobarjev in sploščeno s hrbtno-trebušne strani.
Samice kačjega pastirja odlagajo jajčeca v stebla obvodnih rastlin ali v vodo. Iz jajčec se razvijejo ličinke, ki so podobne odraslim živalim, le da nimajo kril in spolovil. Tudi ličinke kačjih pastirjev so plenilci. Hranijo se z drugimi vodnimi žuželkami, paglavci, ujamejo lahko celo majhno ribo. Nekatere ličinke kačjih pastirjev imajo na zadku peresaste škrge.
Druge ličinke kačjih pastirjev imajo v škrge preoblikovan zadnji del črevesja.
Na sprednjem in zadnjem delu telesa ima prisesek. S priseskoma si pomaga pri premikanju na kopnem, v vodi pa plava z upogibanjem telesa.
Raki so po obliki in velikosti zelo raznoliki, vsi pa imajo dva para tipalk. Največji raki lahko skupaj z nogami merijo več kot tri metre, najmanjši planktonski raki pa so veliki le okoli enega milimetra. Med planktonske rake spada tudi vodna bolha. Prehranjuje se s filtriranjem mikroorganizmov iz vode. Vodna bolha plava s pomočjo razvejanih tipalk. Spoznaj več živali stoječih voda
110
Na spodnji strani glave imajo lovilno krinko, ki jo hitro iztegnejo in zgrabijo plen.
Vodna okolja so za dvoživke zelo pomembna, saj v vodi poteka del njihovega razvoja. Dvoživke so skupina vretenčarjev z nestalno telesno temperaturo, zato pozimi niso aktivne. Nekatere vrste prezimujejo v listnatih ali mešanih gozdovih, kjer je pod kamenjem, lubjem in v luknjah v tleh dovolj primernih skrivališč in so pogoji za preživetje zime ugodni. Druge vrste prezimijo v blatu na dnu mlake ali mrtvice. Spomladi se iz prezimovališč odpravijo proti mrestiščem – vodnim okoljem, kjer se razmnožujejo. Pri tem jih ogroža promet. Da bi jih zaščitili, kraje, kjer prehajajo preko cest, zavarujejo s posebnimi ograjami. Dvoživke, ki se ustavijo ob ograji, nato poberejo in prenesejo na drugo stran ceste ali pa ograje dvoživke usmerijo v podhode, skozi katere lahko varno pridejo na drugo stran ceste.
ZANIMIVOSTI Samci nekaterih vrst brezrepih dvoživk privabljajo samice z glasnim oglašanjem. Na posnetku je samec zelene rege.
Oglašanje žab
111