4 CELINSKE VODE
Vodni orešek je rastlina, ki uspeva v stoječih vodah in vodah s počasnim pretokom. Plavajoči listi z veliko površino – na vodni gladini je veliko svetlobe, globlje pa je lahko temno. Da je izkoristek svetlobe čim večji, je listna ploskev velika in plava na vodni gladini.
Mehurjasto napihnjeni listni peclji – zračni prostori v listih omogočajo, da listi plavajo na vodni gladini. Podobno plavalni rokavčki omogočajo, da se obdržimo na vodi in ne potonemo. Zrak je tudi med celicami v listni ploskvi in steblu.
V knjigah ali na spletu poišči tri vodne in eno obvodno rastlino, ki se ti zdijo zanimive. Zapiši njihova imena in opiši njihove prilagoditve na okolje.
4
Kako so zgrajena stebla in listi vodnih rastlin? Z dejavnostjo v naravoslovnem dnevniku na str. 26 preveri, kaj omogoča vodnim rastlinam, da se ne potopijo. Kako so rastline prilagojene na vodno okolje? Z dejavnostjo v naravoslovnem dnevniku na str. 27 spoznaj nekatere vrste vodnih rastlin in njihove prilagoditve na vodno okolje. Zamisli si rastlino Z dejavnostjo v naravoslovnem dnevniku na str. 28 utrdi svoje znanje o prilagoditvah vodnih rastlin.
Razmere v jezeru se spreminjajo z letnimi časi.
Drobno deljeni potopljeni listi – imajo veliko površino prek katere poteka izmenjava plinov in sprejemanje mineralnih snovi.
Plitvo rastoče korenine – dno stoječih voda je po navadi blatno in mehko. V globljih plasteh lahko primanjkuje kisika, zato se korenine ne razraščajo v globino, temveč ostajajo plitve.
Pozimi je hladnejša voda (1–3 °C) v zgornjih delih jezera, površina jezera je lahko tudi zaledenela. Pri dnu ostane voda s 4 °C (glej str. 89); tja se pred mrazom umaknejo živali, na primer ribe. Želve in žabe zimo preživijo otrple v blatu na dnu, ptice pa se odselijo na jug.
Spomladi se voda v jezeru prične segrevati in zato premikati (mešati). S tem se premešajo tudi raztopljene mineralne snovi, ki postanejo dostopne organizmom po celotnem jezeru. Več svetlobe povzroči hiter razvoj alg in rastlinskega planktona, kar pomeni več hrane za živali.
Poleti se voda še bolj segreje, predvsem zgornja plast, ki jo obseva sončna svetloba. Gostejša hladna voda ostane v spodnjih delih jezera. V topli vodi je raztopljenega manj kisika.
Jeseni se začne voda v jezeru ohlajati in zopet mešati.
Pozimi je planktona malo. Ima kratke izrastke.
Spomladi je planktona največ.
Topla voda ima manjšo gostoto, zato plankton v njej težje lebdi. Poletni plankton ima zato daljše izrastke, ki mu omogočajo lažje lebdenje.
Jeseni je planktona veliko.
Navadni trst je rastlina, ki uspeva na obrežjih in v plitvejših vodah.
Pri dnu olesenelo steblo – les daje trdnost tankim, do 4 m visokim steblom.
Močni podzemni deli – rastlina, ki večinoma raste nad vodno gladino, se z močnimi podzemnimi deli pritrjuje na dno.
Rastline so pomembne za vodna okolja. V vodo sproščajo kisik, so hrana in življenjsko okolje za nekatere živali, na bregovih pa preprečujejo odnašanje prsti. Kot letos spoznavate pri zgodovini, so v preteklosti v več zgodnjih civilizacijah izumili neke vrste papir. Prvi so ga izdelovali v starem Egiptu pred 3 000 leti iz močvirske rastline, ki se imenuje papirus ali po slovensko papirjevec. Od tod izhaja slovenska beseda papir. Od dva do tri metre visoka stebla papirjevca so razrezali na tanke trakove in jih naložili v dve plasti, in sicer pravokotno druga na drugo. S tolkali so jih tolkli, da sta se plasti povezali, in jih nato posušili.
108
109