4 CELINSKE VODE
Poleg rib so med vretenčarji na življenje v vodi prilagojeni tudi nekateri plazilci. Ob spodnjem toku reke, v mrtvicah, živi vodna želva – močvirska sklednica. V vodi lovi in se hrani, na bregu ali deblu pa se greje na soncu, saj ima nestalno telesno temperaturo kot kače (glej str. 71). Iz vode zleze tudi zato, da odloži jajca s trdo lupino, ki jih zakoplje v prst. Iz jajc se izležejo želvji mladiči, ki so že samostojni in ne potrebujejo oskrbe staršev. Močvirska sklednica zimo preživi otrpla v blatu na dnu mlake ali mrtvice. Diha s pljuči, zato mora občasno priplavati na površje po zrak.
Ima zelo gosto dlako, ki preprečuje, da voda prodre do kože.
Nima zob, ima pa močan roževinast kljun, s katerim zgrabi žuželko ali ribo.
So plenilci, ki aktivno lovijo svoj plen. Izberejo tistega, ki ga je največ in ga je najlažje ujeti, zato se njihova prehrana razlikuje med letnimi časi.
V primerjavi s kopenskimi želvami ima bolj sploščen oklep, ki ji omogoča lažje drsenje skozi vodo.
Jajca močvirske sklednice so podolgovata in v dolžino merijo 3–4 cm. Spol želvjega mladiča določa temperatura, pri kateri se je razvijal v jajcu.
Ob reki živijo tudi ptice. V strmo brežino si svoj gnezdilni rov izkoplje vodomec. Z veje ob vodi opazuje reko pod seboj. Ko zagleda ribo, se požene v vodo in jo ujame z dolgim kljunom. Oblika njegovega telesa, glave in kljuna mu omogoča, da se zelo hitro potopi, zgrabi ribo in se hitro požene iz vode ter poleti nazaj na vejo.
Vodomec na preži za ribo.
102
4
Svoj brlog si v bližini vode izkoplje tudi vidra, ki jo uvrščamo med sesalce. V njem samica skoti mladiče, ki v prvih mesecih življenja pri materi sesajo mleko. Odrasle vidre so mesojede – hranijo se z drugimi živalmi, na primer ribami, dvoživkami, raki, manjšimi ptiči in manjšimi sesalci.
Imajo močno zobovje z ostrimi koničastimi zobmi in velikimi podočniki, kar jim omogoča, da svoj plen lažje zgrabijo, zadržijo in pokončajo.
Številni vodni vretenčarji imajo med prsti plavalno kožico, zato se lahko močneje odrivajo od vode in hitreje plavajo.
Oglej si fotografije plavalnih okončin dvoživke, želve, race in vidre. V čem so si podobne in kako se razlikujejo? Čemu služi struktura med njihovimi prsti in na kaj te spominja?
Vodomec tik pred hitrim potopom.
103