4 CELINSKE VODE
Vodni mah je rastlina, ki uspeva v hitro tekočih vodah.
Upogljiva potopljena stebla (dolga do 60 cm) – gibajo se z vodnim tokom, zato jih tudi hiter tok ne poškoduje.
4
Med vretenčarje, ki so dobro prilagojeni na vodno okolje, uvrščamo ribe. Telo rib, ki hitro plavajo, na primer telo potočne postrvi, je oblikovano tako, da lažje drsi skozi vodo. Za dihanje ne potrebujejo zraka, temveč porabljajo kisik, raztopljen v vodi. To jim omogočajo škrge, ki so pri potočni postrvi in mnogih drugih ribah pod škržnimi poklopci.
Majhni listi (veliki nekaj milimetrov) – zaradi majhnosti jih voda, ki teče med njimi, ne poškoduje.
Poganjajo se s pomočjo repne plavuti, z drugimi plavutmi pa predvsem krmarijo in ohranjajo ravnotežje.
4–5 mm
Močni, koreninam podobni organi – rastlino trdno pritrjujejo na dno, zato je vodni tok ne odnese.
Ribe, ličinke dvoživk, školjke, vodni polži, raki in drugi vodni organizmi dihajo s škrgami. Škrge so dobro prekrvavljena in močno povečana dihalna površina, prek katere poteka izmenjava plinov (kisika iz vode v kri in ogljikovega dioksida iz krvi v vodo). Škrge so lahko na zunanji ali notranji strani telesa. Tudi nekatere vodne žuželke imajo peresaste ali nitaste strukture s povečano površino, ki služijo izmenjavi plinov, le da tam plini ne prehajajo v kri, temveč po telesu potujejo po preprostih cevkah – vzdušnicah. Te strukture lahko zato imenujemo tudi vzdušnične škrge. Veliko preprostih vodnih organizmov nima posebnih dihal in izmenjuje pline zgolj prek zunanje telesne površine. Nekateri vodni organizmi, na primer vodni hrošči, pa dihajo zrak in morajo zato vsake toliko priplavati ponj na površje. a
Ribja jajčeca imenujemo ikre. V primerjavi z jajci plazilcev in ptic nimajo trde lupine, saj je v vodi ne potrebujejo. Na fotografiji so ikre potočne postrvi.
Pri večini rib je telo pokrito s koščenimi luskami, ki izraščajo iz usnjice in se strehasto prekrivajo. Luske jih ščitijo pred zunanjimi vplivi in jim omogočajo lažje drsenje skozi vodo.
Sekcija šarenke Šarenka je vrsta postrvi, ki izvira iz Severne Amerike in jo pogosto gojijo v ribogojnicah za prehrano ljudi. Z dejavnostjo v naravoslovnem dnevniku na str. 25 razišči njeno notranjo zgradbo. Naredi svoj ribji mehur
b
c
č
Ličinke dvoživk dihajo z notranjimi (a) ali zunanjimi (b) škrgami, nekatere vodne žuželke z vzdušničnimi škrgami (c), vodni hrošči pa po zrak prihajajo na površje (č).
100
Posebnost nekaterih vrst rib je ribji mehur, napolnjen s plini, ki omogoča, da riba ne potone, četudi miruje. Z dejavnostjo v naravoslovnem dnevniku na str. 25 lahko izdelaš svoj »ribji mehur« iz balončka ali steklene epruvete.
Šarenka
101