1 VESOLJE
ZANIMIVOSTI Premer Osončja je ocenjen na kar 200 000 a. e.
Razdalje v vesolju so zelo velike, zato jih ni smiselno meriti v kilometrih. Za lažjo predstavo so znanstveniki povprečno razdaljo med Soncem in Zemljo poimenovali 1 astronomska enota (a. e. oziroma 1 A). Kadar je treba izmeriti še večje razdalje, na primer razdalje med zvezdami, tudi astronomska enota ni dovolj velika. Takrat si pri merjenju pomagamo s hitrostjo svetlobe. Ta znaša približno 300 000 km/s. Razdaljo, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu (praznem prostoru) v enem letu, imenujemo svetlobno leto. Premer Sonca je114000 400 000 km. km
V galaksiji Rimska cesta je Osončje. V njegovem središču je Sonce, okoli njega pa se gibljejo nebesna telesa: Zemlja z Luno, drugi planeti s svojimi lunami, asteroidi med Marsom in Jupitrom ter asteroidi za Neptunom, kometi, ki jih na nebu opazimo redkeje, in druga večja ali manjša nebesna telesa. Planete med Soncem in prvim asteroidnim pasom imenujemo notranji planeti, planete izven tega pasu pa zunanji planeti. Prostor med temi telesi je večinoma prazen.
3 476 km 384 000 km
150 000 000 km
Sonce
Merkur
Mars Zemlja Jupiter
12 756 km Premer Zemlje je približno 4-krat večji od premera Lune. Razdalja med Zemljo in Soncem je približno 390-krat večja od razdalje med Zemljo in Luno.
Luna je blizu, a še vedno daleč Si predstavljaš, kako velika bi bila Luna, če bi Zemljo pomanjšali na velikost žogice za golf, in kolikšna bi bila razdalja med njima? To lahko raziščeš z dejavnostjo v naravoslovnem dnevniku na str. 2.
Ko na nebu opazujemo Sonce in Luno, sta videti skoraj enako velika. V resnici je premer Lune približno 400-krat manjši od premera Sonca. Razmisli, zakaj Sonce in Luno kljub tej veliki razliki vidimo skoraj enako velika.
ZANIMIVOSTI Znanstveniki so z laserjem izmerili razdaljo med Luno in Zemljo z uporabo zrcal, ki so jih na Luninem površju pustile vesoljske odprave Apollo. Meritve so pokazale, da se razdalja med Zemljo in Luno povečuje za slabe 4 cm letno.
10
Ko opazujemo nočno nebo, gledamo v preteklost. Svetloba zvezd, ki jih opazujemo, namreč potrebuje čas, da prispe do Zemlje. Ko opazujemo zvezdo, ki je od Zemlje oddaljena 4,3 svetlobnega leta, vidimo svetlobo, ki jo je oddala pred 4,3 leta. Prav zato lahko rečemo, da je zvezdno nebo »časovni stroj«, ki omogoča vpogled v zgodovino vesolja, saj je vsaka zvezda svetlobo oddala v preteklosti. Zvezd, ki jih vidimo z Zemlje, morda ni več, a njihovo svetlobo na Zemlji še vedno vidimo.
Saturn
Uran
Neptun
9,6 a. e. 1 h 20 min
19,2 a. e. 2 h 40 min
30 a. e. 4 h 10 min
asteroidni pas
Venera
1
ZANIMIVOSTI 0,2 % Sonce predstavlja 99,8 % celotne mase Osončja, planet Jupiter malo manj 99,8 % kot 0,1 %, preostalih 0,1 % pa predstavlja masa Sonca vse ostalo v Osončju. masa drugih teles
1 a. e. 8 min 17 s
5,2 a. e. 43 min 17 s
Velikosti Sonca in planetov so narisane v približnem merilu. Razdalje med Soncem in planeti niso v merilu. Z modro so zapisane razdalje do Sonca v astronomskih enotah, z rdečo pa čas, ki ga potrebuje svetloba, da pripotuje do posameznega planeta.
Osončje obstaja, ker se telesa med seboj privlačijo. Privlak med njimi ustvarja gravitacijska sila. Kako velika je ta sila, je odvisno od mase teles in razdalje med njimi. Večja kot je masa dveh teles in bližje kot sta si, močnejša je privlačna sila med njima; velja tudi obratno – manjša kot je masa in dlje kot sta telesi narazen, manjši je privlak.
gravitacijska sila
gravitacijska sila
Luna
smer gibanja lune
Zemlja Gravitacijska sila je sila, s katero se telesa privlačijo. Zemlja s svojo gravitacijsko silo privlači Luno, Luna pa s svojo privlači Zemljo. Učinek Lunine gravitacijske sile lahko na Zemlji opazimo na primer kot plimovanje.
Sonce s svojo ogromno maso privlači planete in jih zadrži v svoji bližini, da jih ne odnese v vesolje. Podobno planeti s svojo gravitacijsko silo v svoji bližini zadržijo lune. Če gravitacijske sile ne bi bilo, ne bi bilo osončij in galaksij.
11