Uvodne strani Zaporedna številka in naslov poglavja
Vsebinske strani Zaporedna številka poglavja 5 JAME
3 VISOKOGORJE
3
V tem poglavju bomo raziskovali visokogorje – od ostrih razmer, ki tam vladajo, do prilagoditev rastlin in živali, ki tem razmeram kljubujejo.
Vprašanji in naloga za začetek
Naslov enote Uvod v enoto
Ilustracija obravnavanega ekosistema
Razlagalno besedilo s slikovnimi ponazoritvami in odebeljenimi ključnimi besedami
Številka strani
Slovarček z razlago manj znanih pojmov (v besedilu so označeni s številko)
Ko stopiš v gorske doline in pogledaš proti vrhovom, se zazdi, kot da se dotikajo neba. V svet visokogorja je s pogumom vstopal tudi slovenski alpinist Nejc Zaplotnik. Leta 1979 je kot član prve slovenske odprave skupaj z Andrejem Štremfljem osvojil Mount Everest. O gorah je govoril kot o poti, ki človeka uči vztrajnosti in spoštovanja do narave. »Kdor išče cilj, bo ostal prazen. Kdor pa najde pot, bo cilj nosil v srcu,« je dejal. Njegove besede še danes navdihujejo mnoge.
Uvodno besedilo
5 JAME
Zakaj ostane sneg na vrhovih dlje časa kot ob obali? Zakaj v visokogorju ne uspeva strnjen gozd? Pripravi petminutno predstavitev o katerikoli podrobnosti, ki jo opaziš na ilustraciji.
56
124
57
5
Jame so kraški pojav
Jamam ne škodujejo le obiskovalci. S preperelega kraškega površja v jame skozi razpoke pronicajo onesnaževala1. Ta so lahko posledica neurejenih greznic, neustreznega zbiranja in čiščenja industrijskih odpadnih voda, divjih odlagališč odpadkov, prometa ali nesreč z izlivi nevarnih snovi. K onesnaženju prispeva tudi prekomerna uporaba gnojil in škropiv v kmetijstvu. Ker podzemno vodo črpamo za uporabo, je pomembno, da jame čim manj onesnažujemo.
Voda ne teče le po površini. Nekatere reke se stekajo v podzemlje in spet pritečejo na površje kot izvir. Podzemske kraške pojave je ustvarila prav voda s širjenjem razpok v tleh in odnašanjem kamnin. Pomembno vlogo pri teh pojavih ima tudi deževnica, ki pronica skozi tla. Z raztapljanjem kamnin ustvarja kraške jame in brezna. Skoraj polovico Slovenije zavzema kraška pokrajina, več kot polovica vode, s katero se oskrbujemo, pa je iz kraških vodonosnikov1.
ZANIMIVOSTI • Da bi zmanjšali negativne učinke turizma, so leta 2022 v Škocjanskih jamah omejili število obiskovalcev. • V Sloveniji je več kot 15 800 jam. Med njimi je tudi Vilenica v bližini naselja Lokev na Krasu, ki je najstarejša turistična jama v Evropi. Vanjo so začeli voditi obiskovalce že leta 1633.
Jame, ki se lahko raztezajo na desetine kilometrov daleč in segajo na stotine metrov globoko, niso zgolj prazne votline. Njihova posebnost so kapniki, kamnite tvorbe iz apnenca. Kapniki nastajajo z izločanjem snovi iz vode, ki pronica s površja skozi tla.
Kapniki, ki visijo s stropa.
Z združitvijo stropnega in talnega kapnika nastane steber.
ZANIMIVOSTI Kapniki v povprečju rastejo s hitrostjo okoli 0,1 mm letno, v idealnih pogojih pa tudi do 3 mm.
Kapniki, ki se dvigajo s tal.
Spodnji znaki predstavljajo pravila obnašanja v Škocjanskih jamah. Oglej si jih in zapiši, kaj pomenijo.
Izberi eno slovensko jamo in jo predstavi s plakatom ali projekcijo.
Na krasu je prevladujoča kamnina apnenec, ki je ključen za nastanek kraških pojavov. Apnenec sestavlja predvsem mineral kalcit, ki je v vodi slabo topen. Da se kalcit lahko raztopi, mora biti voda rahlo kisla. Taka postane, ko se v njej raztopi ogljikov dioksid. Kisla voda raztaplja kalcit, pri tem nastajajo podzemne špranje v kamnini. Raztopljeni kalcit voda prenaša skozi tla. V jami se iz vode izloči ogljikov dioksid. Ker raztopina vode ni več kisla, se iz nje izloči tudi kalcit. Nalaga se na stropu, stenah in tleh jame. Tako nastajajo kapniki.
Apnenčaste kamnine večinoma sestavlja mineral kalcit.
kisla deževnica
ogljikov dioksid
V deževnici se raztaplja ogljikov dioksid, zato je kisla.
Kisla deževnica raztaplja kalcit in ustvarja podzemne špranje v kamnini.
Povzetek glavnih spoznanj enote
Povzetek Ljudje so v prazgodovini v jamah, ki so bile pogosto v bližini vodnih virov, našli zaščito pred plenilci in neugodnim vremenom, na stene jam so beležili podobe. Turizem spreminja jamski ekosistem in negativno vpliva na jamske organizme. Jamskemu okolju škoduje tudi onesnaženje, ki je posledica industrije, prometa in kmetijstva. Onesnaženje podzemne vode ima škodljive posledice tudi za ljudi, saj to vodo uporabljamo kot vir pitne vode in za druge namene.
ogljikov dioksid
kisla deževnica
Vprašanja za ponovitev
Vprašanja za ponovitev 1. Zakaj so bile jame pomembne za ljudi v prazgodovini? 2. Kako turizem vpliva na jame? 3. Kateri so vzroki onesnaževanja jam? Kakšne so posledice?
POKLICI Krasoslovec je znanstvenik, ki se ukvarja s proučevanjem krasa, kraških pojavov, nastanka jam in podzemnih voda.
deževnica
Slovarček
Okvirčki z dodatnimi vsebinami (vrsta vsebina je nakazana z ikono in/ali naslovom)
V jami se ogljikov dioksid iz vode izloči, zato se izloči tudi kalcit. Ta se nalaga in postopoma oblikuje kapnike.
Posnetek grmenja
1 Vodonosnik je plast prepustnih tal, kjer se zbirajo podzemne vode.
Slovarček
125
1 Onesnaževala so snovi, ki onesnažujejo vodo, tla in zrak.
128
QR koda z dodatnimi digitalnimi vsebinami
Zaključne strani 3 VISOKOGORJE
5 JAME
Razlaga ikon
3
Preveri, kaj že znaš.
Naloge za preverjanje predznanja
1.
Zapiši nekaj merilnikov in za vsakega napiši, kaj z njimi merimo.
2.
Pojmom na levi pripiši številko ustreznega para na desni. Pojmi na desni se lahko povezujejo z več kot enim pojmom na levi. a) izhlapevanje b) kapljevina c) kondenzacija č) strjevanje d) taljenje e) trdna snov f ) vrenje
… … … … … … …
1. trdnina 2. plin 3. olje 4. kamen
4.
Besedilo dopolni s pojmoma toplota in temperatura.
5.
Topel čaj oddaja (2) …
6.
Odeja slabo prevaja (3) …
Razmisli, katera snov bolje oziroma slabše prevaja toploto. Dopolni povedi. Zidak (1) … prevaja toploto kot kamena volna. Stiropor (2) … prevaja toploto kot kamniti zid.
Izvedi dejavnost.
Odgovori na vprašanje.
Odeja (3) … prevaja toploto kot prt. Les (4) … prevaja toploto kot steklo.
Razmisli, ali so navedeni predmeti oddajniki (zvočila) ali sprejemniki zvoka. mikrofon | uho | zvočnik | boben | list v vetru | ograja, po kateri vleče otrok s palico
Poveži znanje.
V tem poglavju poišči odgovore na spodnja vprašanja. Kako se temperatura zraka spreminja z oddaljenostjo od tal? V katerih stanjih se lahko pojavi voda in kako so delci razporejeni v posameznem stanju? Kako imenujemo prehode med stanji snovi? Kako so rastline in živali prilagojene na razmere v visokogorju? Kako je zgradba rastlin povezana z okoljem, v katerem uspevajo? S čim so živali zaščitene pred izgubo toplote? Kako so živali prilagojene na letne čase? Kako nastane zvok in kako se širi v okolico? Zakaj je zvok za živali pomemben? S čim živali zvok oddajajo in s čim ga sprejemajo? Kako s poskusom dokažemo, da je bela svetloba sestavljena iz mavričnih barv?
Seznanitev z vsebino poglavja
Preberi navodila v Naravoslovnem dnevniku (priloga). Preberi zanimivost. Uporabi digitalno tehnologijo.
58
SHT = Shutterstock
Napiši v zvezek.
Kaj vpliva na prehod med stanji snovi?
Termometer meri (1) …
Seznam slikovnega gradiva
kapljevina kapljevina
3.
QR koda z interaktivnim miselnim vzorcem
59
Pregled ključnih spoznanj v obliki miselnega vzorca
3. Kisla deževnica
4. V jami nastanejo
Miselni vzorec
str. 8–9 model človeka (Lazy_Bear/SHT), str. 10 oploditev (koya979/SHT), razvoj ploda (Robert Valčič/Umer), mama in dojenček (Trendsetter Images/SHT), str. 11 kapniki. raztaplja kalcit. najstnica pred ogledalom (Halfpoint/SHT), najstnik pred ogledalom (Jayakri/SHT), str. 13 okostnjak (Jure Laimiš/ZRK), str. 14 antagonizem mišic (Robert Valčič/Umer), model komolca (Robert Valčič/Umer), tekači (ChiccoDodiFC/SHT), plavalec (Satyrenko/SHT), str. 15 rentgenski posnetek zloma (Praisaeng/SHT), str. 16 živčevje v človeškem telesu (Jure Laimiš/ZRK), MRI možganov (MachineHeadz/SHT), str. 17 zaznavna pot (Robert Valčič/Umer), str. 19 čuti (IQ art_Design/SHT), str. 20 iluzija starec/princeska (Peteri/SHT), iluzija vrtinec (Mark Grenier/SHT), str. 22 vonjanje cvetlice (Mila May/SHT), okušanje limone (Tverdokhlib/SHT), str. 23 Braillova pisava (PRESSLAB/SHT), str. 24 kretanje (Andrey_Popov/SHT), str. 25 prebavna pot (Jure Laimiš/ZRK), str. 26 zobje osvetljevanje (photobyphotoboy/SHT), raznolika hrana (nadianb/SHT), 2. krožnik V deževnici se str. 27 prehranski (Robert Valčič/Umer), str. 29 dihalna pot (Jure Laimiš/ZRK), pljučni mešički (Sebastian Kaulitzki/SHT), str. 30 znak za prepovedano kajenje (Malivad Sejalben/SHT), str. 31 teniško igrišče (solarseven/SHT), str. 32 ožilje (Jure Laimiš/ZRK), krvne celice (Sebastian Kaulitzki/SHT), str. 33 zaznavanje pulza (Robert raztaplja ogljikov Valčič/Umer), model delovanja srca (Robert Valčič/Umer), krvni obtok (Robert Valčič/Umer), str. 34 krvodajalka (AnnaStills/SHT), str. 35 izločala (Jure Laimiš/ZRK), str. 36 vnos organskih snovi zato je str. kisla. model izločaldioksid, (Robert Valčič/Umer), 37 umivanje rok (Bogdan Sonjachnyj/SHT), umivanjepoti, las (Prostock-studio/SHT), str. 39 kajenje med mladimi (milias1987/SHT), ureditev stopnic in mikroorganizmov uporaba zaslonov (Alexxndr/SHT), str. 42–43 sončni vzhod iz vesolja (solarseven/SHT), str. 44 Osončje (TOON WELL/SHT), Zemljina os (Designua/SHT), str. 45 ograj za obiskovalce osvetljenost Zemlje (Golloween/Dreamstime), osojna in prisojna stran cestein (Maria Pologrudova/SHT), osojna in prisojna stran doline (Ungrim/SHT), s površjastr. 46 globus (maya8900/SHT), svetlika (SolidMaks/SHT), str. 47 svetlobno onesnaževanje (AaronChenPS2/SHT), str. 48 sončni žarki skozi krošnjo (Joy Arakaki/SHT), prozorna in neprosojna snov (Designua/SHT), oddaljenost predmeta od svetila in oddaljenost predmeta od zaslona (Robert Valčič/Umer), str. 49 večerne sence (Sandra Kemppainen/ SHT), str. 1. 50 Apnenec senca na steni (Irga-igra/SHT), dežnik (Islam stock photo vsebuje sončna ura (Oleksii Zelivianskyi/SHT), str. 51 skok z elastiko (elina/SHT), str. 52 kolo (Lilkin/SHT), poškodovanje kapnikov seller/SHT), žoga (grey_and/SHT), pločevinka (Evgeny Karandaev/SHT), gugalnica (Porstocker/SHT), košara (Pixel-Shot/SHT), astronavt (NASA/Wikimedia / PD), str. 53 mineral kalcit. kolesar (Ljupco Smokovski/SHT), smučar (Lukas Gojda/SHT), nogavičke z gumo (Rugged Studio/SHT), str. 54 vozilo iz odpadne embalaže (Robert Valčič/Umer), str. 55 formula (Hafiz Johari/SHT), str. 56 promet (Cars and Travels/SHT), letalo (VanderWolf Images/SHT), tovorne ladje (Me dia/SHT), str. 57 kolesarji (JaySi/SHT), otroci na pronicanje onesnaževal skirojih (Irina WS/SHT), otroci v avtomobilu (Connect Images - Curated/SHT), str. 58 kolo (Robert Valčič/Umer), oprema (Robert Valčič/Umer), str. 62–63 žled (Suzi44/ SHT), str. 62 med (Roman Samsonov/SHT), str. 64 NASTANEK deska (Uuganbayar/SHT), žeblji (Aimaeyed/SHT), žoga (K-Shoot Background/SHT), olje (New Africa/SHT), str. 65 s površja v jamo stiskanje balona (New Africa/SHT), mesenje testa (Sergey Skleznev/SHT), drobljenje orehov (Dmitry Krestyaninov/Dreamstime), razenje stekla (Michael LaMonica/SHT), les (J. Helgason/SHT), gumijasta žoga (Hope Alexis Milam/SHT), žeblji (phloen/SHT), stiropor (winnond/SHT), aliminijasta folija (Sergiy Kuzmin/SHT), kreda (de2marco/ VPLIVI ČLOVEKA SHT), žele bonboni (Viktor1/SHT), str. 66 dekle pod dežnikom (KOTOIMAGES/SHT), balon, napolnjen z vodo (Roman Arbuzov/SHT), napihovanje balona (Marina Demidiuk/SHT), str. 67 korito (Mario Krpan/SHT), žleb (Unru Elena/SHT), cevi (OlegDoroshin/SHT), nalivanje vode v kozarec (Bezuglova Evgeniia/SHT), vodna črpalka (James Jiao/SHT), tekoče milo (Lopolo/SHT), str. 68 vodna pištola (MNStudio/SHT), injekcijska brizga (Me dia/SHT), vodno kolo (Zach Zimet/SHT), vodni vijak (Nigel Housden/SHT), str. 69 model vodnega kolesa (Robert Valčič/Umer), str. 70 magneta (chozmen/SHT), magneta se privlačila in odbijata (Craig Walton/SHT), magneti na hladilniku (Pixel-Shot/SHT), magnetno dvigalo (dvande/SHT), str. 71 magnetne ribice (Robert Valčič/Umer), str. 72 znaki za nevarne snovi (ecelop/SHT), str. 73 kemik (Chadchai Krisadapong/SHT), znaki za nevarne snovi (ecelop/SHT), str. 74 skladovnica drv (rsooll/SHT), cisterna (alexgo.photography/SHT), plinske jeklenke (Albina Gavrilovic/SHT), str. 75 košara s hrano (monticello/SHT), razlitje nafte (Korelidou Mila/SHT), str. 76 gorsko jezero (remjud/SHT), vretje vode (KrimKate/SHT), segrevanje stekla (KajaHiis/SHT), palačinke (Tasha Cherkasova/SHT), str. 77 orošeno ogledalo (Denys Kurbatov/SHT), med (Valentyn Volkov/SHT), počena steklenica z ledom (You Touch Pix of EuToch/SHT), str. 78 granit (Givaga/SHT), medalja iz brona (gnepphoto/SHT), soline (Melodia plus photos/SHT), kraška jama (hangingpixels/SHT), str. 79 precejanje čaja (Altrendo Images/SHT), rafinerija (Quality Stock Arts/SHT), kromatografija JAMA (Natrij/Wikimedia), str. 80 ekološki otok (Petra Bizjak Rogina), kompostnik (Evan Lorne/SHT),oči magnetni trak (Robert Valčič/Umer), str. 81 divje odlagališče (tlorna/SHT), rabljena računalniška oprema (BigBlueStudio/SHT), znak za recikliranje nerazvite (Gajah/SHT), str. 82 sokovi v tetrapakih (Farhanasoed/SHT), zdravila (Poznyakov/SHT), str. 83 papirnata vrečka (brand mund/SHT), kartonasta mapa (camaieu/SHT), škatla iz lepenke (Dodoromeo/SHT), prepogib lepenke (kriangkrai wangjai/SHT), izdelava recikliranega papirja (Tirso Lecointere/SHT), str. 84 izdelava papirnate škatlice (Robert Valčič/Umer), škatlica (David Guček/Založba Rokus Klett), str. 85 izdelava papirnate hiše (Robert Valčič/Umer), str. 86 netenje ognja (Arthur Balitskii/SHT), gospodinjski aparati (Maxx-Studio/SHT), kolo z Ljubljanskega barja (Petar Milošević/Wikimedia), stara lokomotiva (Everett Collection/SHT), zgodnji model avtomobila odsotnost (Everett Collection/SHT), str. 87 žarnica (Bacho/SHT), televizija in radio (Oleksiy Mark/SHT), zgodnji računalnik (Militarist/SHT), bolnišnica v preteklosti (Everett črnega Collection/SHT), razvoj telefona (haroldguevara/SHT), str. 88 plačevanje s telefonom (Gorodenkoff/SHT), prenosni računalnik (Ground Picture/SHT), robotizirana NEŽIVI DEJAVNIKI pigmenta proizvodnja (IM Imagery/SHT), interakcija z robotom (Yuganov Konstantin/SHT), str. 89 pračlovek (Tomacco/SHT), časovni trak razvoja transporta (Hennadii H/SHT), prilagoditve tiskarski stroj (Sport08/SHT), katapult (Simply Amazing/SHT), viadukt (Eric Isselee/SHT), str. 90 znaki za nevarne snovi (ecelop/SHT), str. 92–93 pikapolonica (Francescomoufotografo/SHT), str. 94 možgani (NinaM/SHT), živčne celice (HERVE CONGE/Science Photo Library), mikroskop (Alex Mit/SHT), živalske celice (Dimarion/ SHT), rastlinske celice (Carolina K. Smith MD/SHT), enocelična alga (Lebendkulturen.de/SHT), str. 95 celice čebule (PeterHermesFurian/Istockphoto), priprava preparata dolge (Robert Valčič/Umer), mehurčasta alga (Valentin Ayupov/SHT), str. 96 pes (PAILIN LAOPATTARAKASEM/SHT), gepard lovi antilopo (Emily Marie Wilson/SHT), jež (Twisted tipalkestr. in97 sramežljiva mimoza (AjayTvm/SHT), str. 98 bakterije –modre (paulista/SHT), Pixels/SHT), bakterije –svetlobe zelene (Elif Bayraktar/SHT), jurček (Valentyn brezVolkov/SHT), vetra in padavin odsotnost ŽIVALI mušnica (SL-Photography/SHT), plesen na steni (Cegli/SHT), plesen na limoni (Azovsky/SHT), bor (pavel TaraSYUK/SHT), detelja (JoaniePhotography/SHT), solata okončine (sophiecat/SHT), morska trava (Ethan Daniels/SHT), čebela (Lima_84/SHT), meduza (Kris Wiktor/SHT), otrok (Alex Vog/SHT), mačka (Dora Zett/SHT), str. 99 lupa (Billion Photos/SHT), mikroskop (Pixel-Shot/SHT), str. 100 bakterijska celica (BlueRingMedia/SHT), bakterije (ALFRED PASIEKA/Science Photo Library), bakterije v črevesju dobro razvita (Sarema/SHT), str. 101 kisanje zelja (Maciej Czekajewski/SHT), čistilna naprava (Ververidis Vasilis/SHT), str. 102 glive kvasovke (POWER AND SYRED/Science Photo temperatura stalna Library), lepoluknjičar (Artur Bociarski/SHT), gliva na vešči (Dr. Morley Read/SHT), glivice stalna na nogi (carroteater/SHT), gobe na drevesu (Stefanvlaga Werner/SHT), čutilažvepleni za tip jabolko (Smit/SHT), gnilo jabolko (Sven Hastedt/SHT), str. 103 mikoriza (Robert Valčič/Umer), jurček, lisička, štorovke (NinaM/SHT), gorgonzola (Aeril/SHT), plesniv kruh in sluh (Ariene Studio/SHT), str. 104 lišaji na deblu (Amy Tseng/SHT), str. 105 jagodnjak (New Africa/SHT), str. 106 korenine (Jakaphop Rungrot/SHT), koren (Valentyn Volkov/ SHT), cvet regrata (Quang Ho/SHT), veja (Kwangmoozaa/SHT), zelen list (Matheus Lorenzet/SHT), rjav list (wedphotoline/SHT), cvet teloha (Flower Studio/SHT), cvet leske (Alekcey/SHT), jabolko (Photoongraphy/SHT), grah (Nataly Studio/SHT), str. 107 blazinasti beli mah (Erik Agar/SHT), mah lasasti kapičar (Anita Huszti/SHT), orlova praprot (Thinglass/SHT), trosovniki (Orest lyzhechka/SHT), str. 108 jablana (Wirestock Creators/SHT), leska (Orest lyzhechka/SHT), vijolica (Karen Faljyan/SHT), seme javorja (Art Of The Small/SHT), repinec (Walter Mitty 2024/SHT), str. 109 prerez debla (Beautiful landscape/SHT), smrekovi storži (Ketta/SHT), smrekovo lubje (Iztok Tomažič), jelkine iglice (Klara Raković/Arboretum Volčji Potok), jelkini storži (Brzostowska/SHT), jelkino lubje (Klara Raković/Arboretum Volčji Potok), str. 110 borove iglice in storž (T.W. van Urk/SHT), borovo lubje (Iztok Tomažič), macesnovi iglice in stroži (Paul van den Berg/SHT), macesnovo lubje (Kontsub Darya/SHT), macesnova tipični predstavniki vejica (Ihor Hvozdetskyi/SHT), smrekova vejica (Ivasiia/SHT), borova vejica (photofriend/SHT), jelkina vejica (Birol Dincer/SHT), str. 111 bukovi listi in plod (guentermanaus/SHT), bukovo lubje (Iztok Tomažič), hrastovi listi in plod (Kartashova/SHT), hrastovo lubje (Matthijs Wetterauw/SHT), lipovi listi in cvetovi (Gl0ck/SHT), lipovo lubje (DemianM/SHT), str. 112 šipkovi cvetovi (Radka1/SHT), šipkovi plodovi (catherinka/SHT), mačice (Roland Zihlmann/SHT), ženski cvet leske (Imfoto/SHT), lešniki (Nikolay Dimitrov – ecobo/SHT), str. 113 cvetovi črnega trna (Andreas Altenburger /SHT), plodovi črnega trna (Iztok Tomažič), orjaška sekvoja (Papuchalka hrošč kaelaimages/SHT), str. 114 sajenje (AlexandrMusuc/SHT), kalitev (BERNATSKAIA OKSANA/SHT), mlada rastlina (Oleksandr Kostiuchenko/SHT), drevo (Rawpixel.com/ drobnovratnik SHT), str. 116 uhati klobučnjak (Oleg Kovtun Hydrobio/SHT), voščena vetrnica (Vojce/SHT), vrtni polž (Michal Ninger/SHT), str. 117 volek (Picture Partners/SHT), srčanka PREHRANJEVALNI SPLETI (Alexey Masliy/SHT), latvica (IdeaGeneration/SHT), klapavica (Mialcas/SHT), ostriga (julichka/Istockphoto), pegavka (Tony albelton/SHT), sipa (Steshkin Yevgeniy/SHT), ligenj (Dr. Morley Read/SHT), hobotnica (xpixel/SHT), str. 118 deževnik (yevgeniy11/SHT), glistine (Dr. Morley Read/SHT), pijavka (xpixel/SHT), str. 119 pajek (Radka netopir Palenikova/SHT), hišne pršice (xrender/SHT), klop (Henrik Larsson/SHT), jastog (Edward Westmacott/SHT), vodna bolha (Lebendkulturen.de/SHT), potočna postranica (Alex Stemmer/SHT), raki vitičnjaki (2009fotofriends/SHT), str. 120 različne vrste žuželk (irin-k/SHT), osa (alslutsky/SHT), popolna in nepopolna preobrazba (Robert Viri hrane so R.večinoma Valčič/Umer), str. 122 brancin (Alexander Raths/SHT), morski konjiček (Vojce/SHT), str. 123 sekulja (Ainars Aunins/SHT), močerad (Marek Swadzba/SHT), planinski človeška črna človeška pupek (Marek R. Swadzba/SHT), razvojni cikel žabe (Robert Valčič/Umer), mrest (Marc Andreu/SHT), str. 124, zaščitna ograja za dvoživke (Ralf Geithe/SHT), močeril zunaj jame. (piranka/Istockphoto), str. 125 živorodna kuščarica ribica ribica(Pinky Sl/Wikimedia), močvirska sklednica (Fabio Sacchi/SHT), pozidna kuščarica (krisgillam/SHT), smokulja (Cosmin Manci/SHT), orjaška želva (Yu.li.ko/SHT), str. 126 planinski orel (Gerdzhikov/SHT), sokol selec (Wirestock Creators/SHT), štorklji (Porojnicu Stelian/SHT), velika sinica (nomad-photo.eu/SHT), noga ujede (Dr Steven Murray/SHT), noga race (Eric Isselee/SHT), str. 127 pingvini (vladsilver/SHT), noj (EcoPrint/SHT), par kalinov (Vitaly Ilyasov/SHT), str. 128 kit grbavec (Craig Lambert Photography/SHT), veliki podkovnjak (Carl Allen/SHT), krt (kubais/SHT), konj (ShadyHarby/SHT), pasji mladiči sesajo Ni130 proizvajalcev. mleko (Gladskikh Tatiana/SHT), str. 129 kljunaš (worldswildlifewonders/SHT), str. čistilna akcija (Xavier Lorenzo/SHT), pogozdovanje (VesnaArt/SHT), divji petelin (WildMedia/SHT), onesnaževanje zraka (TTstudio/SHT), prekomerna sečnja (Russ Heinl/SHT), želva rdečevratka (Aviavlad/SHT), str. malo. 131 Triglavski narodni park (Flystock/ Hrane je SHT), pelinolistna ambrozija (Kateryna_Moroz/SHT), str. 132 jesenski goban (Yevhen Nosulko/SHT), glivice na nogi (carroteater/SHT), plesniv kruh (Ariene Studio/SHT), rdeča mušnica (droopy76/SHT), sir z užitno plesnijo (Andrey Starostin/SHT), gobe na deblu (Artur Collins/SHT), jagodnjak (New Africa/SHT), str. 133 pajek (Nenad Nedomacki/SHT), osa (Distracted_by_Bugs/SHT), str. 134 močvirska sklednica (Fabio Sacchi/SHT), pozidna kuščarica (krisgillam/SHT), smokulja (Cosmin Manci/SHT), str. 136 škarje (Kozak Sergii/SHT), nož za lepenko (Vladvm/SHT), luknjač (chik74/SHT), razcepke (Andrea Geiss/SHT), gladilnik (Mateja Slevec), šilo (jiangdi/SHT), lepilo za papir (WIPHARAT CHAINUPAPHA/SHT), lepilni trak (MAKSYM SUKHENKO/SHT), ravnila (Timmary/SHT), žaga rezljača (OKcamera/SHT), žaga lisičji rep (Commercial RAF/SHT), jeralnik (Andrey Druc/SHT), spona (Seregam/SHT), brusni papir (Flas100/SHT), tračni meter (Seregam/SHT), vrtalni stroj (OlegSam/SHT), mizarske klešče (Zadiraka Evgenii/SHT), str. 137 kladivo (Shamaan/SHT), žeblji (Feng Yu/SHT), izvijač (Levelshalash/SHT), vijaki (foto_grafica/SHT), lepilo za les (Erlyani999/SHT), škarje za pločevino (nnk/SHT), vzvodne škarje za pločevino (Mateja Slevec), žaga za pločevino (Jirapon Janrattana/SHT), šestilo (Stefan Petru Andronache/SHT), ploščate klešče (VRVIRUS/SHT), kladivo iz umetne mase (ParabolStudio/SHT), vijak, podložka, matica (Mega Pixel/SHT), viličasto-obročni ključ (HomeStudio/SHT)
136
5
Preveri svoje znanje. 1. Izberi pravilne trditve. Napačne popravi. a) Deževnica vsebuje kalcit in ogljikov dioksid. b) Voda, ki pronica skozi tla, s seboj nosi kalcit. c) Kalcit je iz apnenca. č) Voda, ki vsebuje ogljikov dioksid, je kisla.
d) Za rast kapnikov se mora iz vode najprej izločiti kalcit, nato še ogljikov dioksid. e) Za nastanek jam voda ni potrebna. f ) Skozi vse jame teče reka.
2. Navedene vrste vode razvrsti na trde in mehke. morska voda | deževnica | voda, ki priteka iz podzemlja na površje | rečna voda | destilirana voda 3.
Naštej vsaj tri načine, kako lahko kot obiskovalci jam negativno vplivamo na življenje v njih?
4. Zakaj so jamski sistemi zelo občutljivi za onesnaževanje? 5. Zapiši vsaj tri lastnosti organizma na sliki, po katerih prepoznaš, da gre za jamski organizem. 6. Reši spodnja rebusa in razloži pojma, ki ju dobiš. a)
b)
+ 1 2 3 4 5, Š = H
123456
Naloge za preverjanje usvojenega znanja
+ 1234
12345678
7. Kaj zvok omogoča netopirjem? 8. Kako pridejo v jamo hranila, ki jih potrebujejo živali, če v jami ne rastejo rastline?
SAMOVREDNOTENJE Skeniraj QR kodo, preberi trditve in za vsako izberi enega od treh odgovorov: • Znam odlično! • Potrebujem še nekaj vaje. • Tega še ne znam. Še enkrat moram prebrati.
Samovrednotenje
Znam opisati nastanek kraških jam. Vem, zakaj nekateri pravijo, da je jama nepopoln ekosistem. Znam opisati, kako nastanejo kapniki, in našteti različne vrste kapnikov. Vem, kaj je trda voda in kako nastane. Poznam vsaj tri jamske organizme in znam opisati njihove prilagoditve na življenje v jami. Vem, kako jamski organizmi dobijo energijo, ki jo potrebujejo za življenje. Poznam vsaj tri razlike med jamskimi organizmi in njihovimi sorodniki zunaj jame. Poznam dva endemita dinarskega krasa in ju znam opisati. Vem, kakšne zvoke oddajajo netopirji in čemu ti zvoki služijo.
137
QR koda z interaktivnim obrazcem za samovrednotenje Trditve o usvojenem znanju in sposobnostih za lažje spremljanje napredka