3 PRVE CIVILIZACIJE
Gradbeni dosežki Prve civilizacije so zapustile veličastne gradnje, nekatere od njih so dobile naziv »čudesa starega sveta«. Vladarji so spodbujali gradnje mogočnih templjev, svetišč, palač, grobnic in spomenikov. Za takratna ljudstva je bilo verovanje zelo pomembno, zato so bile najpomembnejše stavbe povezane s čaščenjem bogov in božanstev. Z veličastnimi zgradbami so vladarji izražali moč in bogastvo svoje države ter pomen vladarske osebe. Pri gradnjah je sodelovalo veliko ljudi: arhitekti, najrazličnejši obrtniki, umetniki, kmetje in sužnji. Dela so nadzorovali vladarjevi uradniki.
Templji so bili namenjeni verskim obredom in daritvam bogovom. Predstavljali so središče verskega življenja, vez med človekom in bogovi. Bili so najvišje in najrazkošnejše stavbe v mestu. Templji so bili v Mezopotamiji zgrajeni iz opeke, stopničaste oblike in zgrajeni v terasah; imenujmo jih zigurati. V Egiptu so bili zgrajeni iz kamna ter bogato okrašeni z reljefi, kipi in bogato poslikani. V današnji Indiji so bili templji povezani s hindujskim verovanjem, stupe pa so bile budistični spomeniki. Piramide so bile grobnice za kralje in pomembne uradnike. V območju rodovitnega polmeseca so primer izjemnega gradbenega in umetniškega ustvarjanja egipčanske civilizacije. Grajene so bile iz kamna. Pokop v grobnici naj bi faraonu omogočil prehod v posmrtno življenje, zato so faraoni izgradnji piramid namenili vse svoje znanje, bogastvo in ljudi.
3 ALI VEŠ? Ker je kamen trpežen in odporen, so se egipčanske piramide in templji ohranili do danes. Mezopotamski zigurati iz opeke pa so propadli.
okoli 220
okoli 3000
okoli 2500
okoli 2000
okoli 1000
okoli 500
pr. n. št./pr. Kr.
pr. n. št./pr. Kr.
zigurat v Tepe Sialku najverjetneje najstarejši zigurat (današnji Iran)
Keopsova piramida v Gizi največja piramida v območju rodovitnega polmeseca, najstarejše svetovno čudo (današnji Egipt)
zigurat v Uru v Mezopotamiji (rekonstrukcija) (današnji Irak)
Salomonov tempelj v Jeruzalemu (rekonstrukcija) prvi tempelj judovskega verstva (današnji Izrael)
Vrata boginje Ištar v Babilonu v Mezopotamiji slavnostni vhod v mesto Babilon (današnji Irak)
Veliki zid na Kitajskem današnja podoba zidu je iz časa med 14. in 17. stoletjem
pr. n. št./pr. Kr.
pr. n. št./pr. Kr.
okoli 2600
pr. n. št./pr. Kr. Džoserjeva piramida najstarejša piramida (današnji Egipt)
62
pr. n. št./pr. Kr.
templji v Karnaku templji so se dograjevali nadaljnih 1000 let (današnji Egipt)
pr. n. št./pr. Kr.
okoli 250
pr. n. št./pr. Kr. budistično svetišče Sanchi (Velika stupa) najstarejša ohranjena kamnita stupa v Indiji (današnja Indija)
63