NALOGE 1.
a) Kako izgovorimo besedo pes?
Če prisluhnemo ljudem okoli sebe, zlahka ugotovimo, da ne govorimo vsi enako hitro (enako seveda lahko ugotovimo tudi za naše gibanje, delo, hranjenje ipd.). Vendar pa vemo, da je najbolje, če ne govorimo prehitro ali prepočasi. Če govorimo zelo hitro, namreč tvegamo, da nam poslušalci ne bodo mogli slediti. Če pa govorimo zelo počasi, se nam lahko zgodi, da se bodo poslušalci dolgočasili in nas bodo nehali poslušati.
b) Prevzeta stvarna imena načeloma prevajamo v slovenščino (npr. Ostržek). c) Beseda nobelovci se piše z malo začetnico. č) Povedi Kako ti je ime? ne izgovorimo tako kot poved A ti je ime Eva ali Frida? d) Besede delimo, kadar nimamo prostora, da bi jih napisali v celoti v isti vrsti.
Hitrost pogosto spreminjamo, saj pomembnejše podatke izgovarjamo počasneje, manj pomembne hitreje, odzivamo pa se tudi na okoliščine sporočanja, npr. na naslovnikovo starost (zato z otrokom ali starim človekom govorimo počasneje), na naslovnikovo znanje jezika (zato s tujcem govorimo počasneje), na število naslovnikov (zato pred javnostjo govorimo počasneje), na količino časa, ki nam je na voljo, ipd. S hitrostjo govorjenja pa tudi razodevamo svoje čustveno in telesno stanje (npr. če smo žalostni, bolni, utrujeni ali zaspani, govorimo precej počasneje).
f) Beseda poved je ženskega spola. g) Kateri samoglasnik v besedi poved je naglašen? h) Košarka je športna igra, pri kateri igralci mečejo žogo v koš.
Za razmislek o hitrosti govorjenja rešite 11. in 12. nalogo na str. 94 in 95.
2.
Naglasno mesto je v slovenščini prosto / stalno. To pomeni, da
RA
RA
Večinoma govorimo v srednjem registru svojega tonskega območja; tako govorjenje je tudi najnaravnejše, zato v njem govorimo brez večjega napora. Včasih pa hote ali tudi nehote zaidemo v višji ali nižji register – v višji register zaidemo npr. pri govorjenju z majhnim otrokom, pri vabljenju živali, če imamo tremo ipd.; v nižjem registru pa govorimo npr. v slavnostnih trenutkih ali če smo žalostni, utrujeni, naveličani …
Naglašeni samoglasniki so v knjižni slovenščini dolgi / kratki / dolgi ali kratki. Nenaglašeni samoglasniki so v knjižni slovenščini dolgi / kratki / dolgi ali kratki.
NA
Primer:
Za razmislek o barvanju glasov rešite 15. in 16. nalogo na str. 95.
Premene po zvenečnosti imajo zvočniki / nezvočniki. To pomeni, da
LO V
Primer:
3.
a) S čim imate pri knjižnem izgovarjanju besed največ težav?
a) Z izgovarjanjem knjižnih samoglasnikov, in sicer
b) Z naglaševanjem besed.
c) S trajanjem naglašenih samoglasnikov, in sicer:
DE
LO V
DE
Tako lahko prav z barvo izrazimo npr. veselje, žalost, presenečenje, jezo. Glasovna barva nas lahko tudi »izda« – npr. takrat, ko poslušalec iz nje prepozna z besedami prikriti smisel besedila (npr. če mu z besedami sporočamo, da smo veseli, glasovna barva pa razodeva našo žalost). Do barvanja glasov prihaja pogosto tudi zaradi okvar govornih organov ali zaradi bolezni (posledica prvega je npr. sesljanje ali jecljanje, posledica drugega pa npr. nosljanje).
NA
Glasovne variante oz. različice imajo nezvočniki / zvočniki.
Za razmislek o registru rešite 13. in 14. nalogo na str. 95.
Svoje razpoloženje (npr. jezo, veselje) ali svoje čustveno razmerje do naslovnika oz. do teme, o kateri govorimo (npr. presenečenje, razočaranje), lahko izrazimo tudi tako, da preoblikujemo odzvočni prostor v ustih, zato nekateri glasovi zvenijo drugače. Pravimo, da smo glasovom spremenili barvo oz. da smo glasove obarvali.
ZLI
Ti so:
Rekli smo, da se ljudje ločimo v hitrosti govorjenja – ločimo pa se tudi v višini tona. Vsak od nas namreč govori v enem od treh tonskih območij: ženske v sopranu, mezzosopranu ali altu, moški pa v tenorju, baritonu ali basu. Tonsko območje nam je torej nekako določeno – znotraj njega pa prehajamo iz srednjega tonskega pasu oz. iz srednjega registra v višji ali nižji register.
BARVA
Ponovite, kar veste o slovenskih knjižnih glasovih, knjižnem naglasu in trajanju samoglasnikov. V slovenskem knjižnem jeziku je pet / osem samoglasnikov.
ZLI
REGISTER
A
e) Na koncu vprašalnih povedi napišemo vprašaj.
A
ČIC
Preberite naslednje primere. Obkrožite črko pred tistimi, ki se nanašajo na pravorečje.
ČIC
HITROST
– izgovarjam vse naglašene samoglasnike dolgo,
– izgovarjam vse naglašene samoglasnike kratko,
č) Z izgovarjanjem ustrezne variante zvočnika v.
b) Zakaj imate te težave?
90
GLASOSLOVJE IN PRAVOREČJE
GLASOSLOVJE IN PRAVOREČJE
91