tvorita jih sogovorca oz. dopisovalca
tvori jih govorec oz. pisec
RA
Enogovorna besedila se od dvogovornih ločijo po zgradbi in slogu. O tem ste precej izvedeli že v podpoglavjih Pogovarjanje, Dopisovanje in Enosmerno sporočanje.
NA
– Enogovorna besedila (npr. referati, komentarji) se začnejo z naslovom ali z napovedjo teme, nadaljujejo pa se s povedmi, ki so po navadi urejene po odstavkih in razvrščene tako, da je vsaka naslednja poved logično povezana s prejšnjo, vsebuje kakšen podatek iz nje in se začne s podatkom, znanim iz prejšnje povedi, konča pa se z dotlej neznanim podatkom. – Dvogovorna govorjena besedila (tj. pogovori) so zgrajena iz pogovornih menjav oz. replik; te so pobudne in odzivne (npr. vprašanje – odgovor). – Dvogovorna zapisana besedila (tj. dopisi) pa so po navadi iz ene same replike, namenjene naslovniku, ki ga dopisovalec na začetku nagovori, na koncu pa se od njega poslovi s pozdravom in podpisom. Dopisi so lahko pobudni (npr. prošnja) ali odzivni (npr. zahvala).
LO V
Za razmislek o teh vrstah besedil rešite 5., 6. in 7. nalogo na str. 24 in 25.
4. V katerem družbenem razmerju sta bila tvorca dvogovornega besedila? = Ali je dvogovorno besedilo neuradno ali uradno?
DE
DVOGOVORNA BESEDILA GLEDE NA DRUŽBENO RAZMERJE MED SOGOVORCEMA/DOPISOVALCEMA
14
neuradna
uradna
tvorita jih družbeno enakovredna sogovorca/dopisovalca
tvorita jih družbeno neenakovredna sogovorca/dopisovalca
BESEDILO
A
ČIC
dvogovorna (dialoška)
ZLI
enogovorna (monološka)
ZLI
BESEDILA GLEDE NA ŠTEVILO SPOROČEVALCEV
2. URADNI POGOVORI OZ. DOPISI: uradni ogovor sogovorca (npr. gospa, gospa profesorica, Nika Gornik) oz. uradni nagovor dopisovalca (npr. Spoštovana gospa profesorica!) uradni začetek oz. zaključek in pozdrav (Dober dan!, S spoštovanjem, Lep pozdrav), uradni podpis (Žiga Cvetek, mag. ekon. in posl. ved), izrazi in oblike za vikanje, predvsem objektivne prvine (tj. dejstva), približevanje knjižnemu jeziku (v pogovorih) oz. knjižni jezik (v dopisih), predpisana oblika dopisov. Za razmislek o teh vrstah besedil rešite 8., 9. in 10. nalogo na str. 26 in 27.
5. Ali je sporočevalec namenil besedilo posamezniku/manjši skupini ali javnosti? = Ali je besedilo zasebno ali javno?
RA
ČIC
3. Koliko sporočevalcev je tvorilo besedilo? = Ali je besedilo enogovorno (monološko) ali dvogovorno (dialoško)?
1. NEURADNI POGOVORI OZ. DOPISI: neuradni ogovor sogovorca (npr. Nika, mami) oz. neuradni nagovor dopisovalca (npr. Hojla, Nika!, Draga mami!), neuradni začetni in končni pozdrav (Živjo!, Adijo!, LP), neuradni podpis (Žiga), izrazi in oblike za tikanje, predvsem subjektivne prvine (tj. sporočevalčevo mnenje/doživljanje), pogovorni jezik ali narečje (s slengizmi in žargonizmi).
BESEDILA GLEDE NA ŠTEVILO NASLOVNIKOV zasebna
NA
A
Za razmislek o teh vrstah besedil rešite 3. in 4. nalogo na str. 23 in 24.
ZNAČILNOSTI NEURADNIH IN URADNIH POGOVOROV OZ. DOPISOV
naslovnik je posameznik/manjša skupina (točno določen)
javna
naslovnik je javnost (kdor koli)
Zasebna besedila se od javnih ločijo po vrsti podatkov in po slogu. O tem ste precej izvedeli že v podpoglavjih Pogovarjanje, Dopisovanje in Enosmerno sporočanje.
LO V
V sodobnem času prevladujejo večkodna besedila. Ta so namreč za prejemnika privlačnejša, učinkovitejša, zanimivejša, nazornejša in razumljivejša.
Neuradna besedila se od uradnih ločijo po zgradbi, slogu in obliki. O tem ste že veliko izvedeli pri obravnavi sporočevalca kot dejavnika sporazumevanja ter v podpoglavjih Pogovarjanje in Dopisovanje.
DE
– Enokodna so tista besedila, v katerih pomen/vsebino ustvarjajo samo prvine besednega jezika. Taki so npr. govorni nastopi/zapisana enogovorna besedila brez ponazoril. – Večkodna pa so tista besedila, v katerih pomen/vsebino soustvarjajo poleg prvin besednega jezika tudi prvine nebesednega jezika (npr. miselni vzorci, preglednice, grafi, fotografije, animacije, spletne povezave, emodžiji).
BESEDILO
15