Navadno je oblečena v kavbojke, majico in jakno, obuta pa v superge.
NA
S starši in dvema mlajšima sestrama živi v Horjulu. Obiskuje drugi letnik Gimnazije Vič. Zato se vsako jutro vozi z avtobusom v Ljubljano in nato okrog treh popoldne nazaj v Horjul.
2
LO V
Njena najljubša predmeta sta matematika in fizika, največ težav ima z nemščino. Zelo jo zanima astronomija, zato se že več let udeležuje astronomskih taborov po Sloveniji.
Tanja je zgledna učenka. Zelo je prizadevna, vztrajna in potrpežljiva, ima pa tudi dober spomin. Veliko bere, zato ima bogat besedni zaklad ter občutek za ritmičnost in melodičnost besed.
DE
Udeležuje se raznih tekmovanj. Osvojila je že zlato Cankarjevo priznanje za znanje iz slovenskega jezika ter srebrno Vegovo priznanje za znanje iz matematike. Je tudi dobra športnica (članica šolske odbojkarske ekipe) in šahistka. Med sošolci in sošolkami je precej priljubljena, ker je kljub svoji uspešnosti skromna in se rada druži z njimi.
3
Tanja se je rodila 21. 9. 2010 v Ljubljani. Prva tri leta je živela na Brezovici pri maminih starših, nato se je s svojimi starši preselila v Horjul. Tam je tri leta hodila v vrtec in nato obiskovala osnovno šolo. V 7. in 8. razredu je obiskovala folklorni krožek, v 9. pa dodatni pouk iz fizike in matematike. Po osnovni šoli se je vpisala na Gimnazijo Vič v Ljubljani. Zdaj je v drugem letniku naravoslovne smeri.
44
BESEDILO
A
ČIC
ZLI
O življenjski poti osebe pripovedujemo tako, da se najprej seznanimo s pomembnejšimi dogodki iz njene preteklosti, nato pa jih navajamo v ustreznem časovnem zaporedju. Zato so v pripovedi o življenju osebe npr. najpogostejše povedi Prva tri leta je živela na Brezovici pri maminih starših, nato se je s svojimi starši preselila v Horjul. Glagoli, s katerimi poimenujemo dejanja, so v pretekliku (npr. se je rodila, je živela, se je preselila, je hodila). Ob njih navajamo časovne izraze (npr. 21. 9. 2010, prva tri leta, nato). O preteklem življenju osebe lahko pripovedujemo objektivno ali subjektivno; objektivno pripoved imenujemo življenjepis.
RA
Tanja je stara 16 let. Visoka je 168 cm, težka pa 60 kg. Ima ovalen obraz z zelenimi očmi, pegastim nosom in vedno rahlo rdečimi lici. Nosi okrogla očala, ker je kratkovidna. Srednje dolge kostanjeve lase ima na čelu razdeljene s prečo in na zatilju spete v čop.
RA
1
NA
Preberite izhodiščna besedila, primerjajte jih med seboj in razmišljajte o tem, o kom govorijo, s katerim namenom so bila napisana, kaj imajo skupnega in po čem se ločijo med seboj.
Osebo označimo tako, da najprej opazujemo njeno ravnanje v raznih okoliščinah, njen odnos do drugih ljudi, njene dosežke …, nato pa izrazimo svoje mnenje o njeni notranjosti oz. osebnosti (tj. o njenih duševnih, družbenih ali strokovnih lastnostih). Zato so v oznaki osebe najpogostejše povedi tipa Tanja je vzorna, Veliko bere …, ki v resnici pomenijo Zdi se mi/Menim/Ocenjujem, da je Tanja vzorna/da veliko bere … Pri označevanju oseb uporabljamo vrednostne pridevnike in prislove (prim. bogat besedni zaklad, dober spomin, veliko bere); pri tem moramo paziti, da nismo pristranski ali krivični – da torej lahko vsako izrečeno mnenje o osebi tudi utemeljimo z njenim ravnanjem ali z njenimi dosežki. Glagoli so navadno v sedanjiku, ki pomeni brezčasnost; v pretekliku jih uporabljamo le tedaj, če označujemo bitje, ki ne živi več (npr. prababico) ali ga nimamo več pred seboj (npr. nekdanjega sošolca).
Za razmislek o teh treh načinih predstavitve osebe rešite 1., 2. in 3. nalogo na str. 46 in 47.
Večina predstavitev oseb vsebuje vse tri načine, torej opisovanje in označevanje osebe ter pripovedovanje o njeni življenjski poti. Osebe so v uradovalnih in strokovnih besedilih predstavljene prevladujoče objektivno, v praktičnosporazumevalnih, medijskih in umetnostnih besedilih pa prevladujoče subjektivno.
LO V
ZLI
Predstavitev osebe
Osebo opišemo tako, da najprej opazujemo njeno zunanjost in njen življenjski slog, nato pa v tematsko zaokroženih odstavkih predstavimo značilnosti njene zunanjosti, njene navade, konjičke, interese ipd. Zato so v opisu osebe najpogostejše povedi tipa Tanja je visoka …, Tanja ima dolge lase, Tanja živi v Horjulu, Tanja hodi v gimnazijo. Večinoma uporabljamo glagol biti, ob njem pa pridevnike s količinskimi dopolnili (npr. stara 16 let/visoka 168 cm/težka 60 kg); pogosti so tudi glagoli imeti, nositi, živeti, hoditi. Glagoli so po navadi v sedanjiku, ki pomeni brezčasnost (tj. kadar koli), npr. je, ima, nosi, živi, hodi; v pretekliku jih uporabljamo le, kadar opisujemo bitje, ki ne živi več (npr. jamskega človeka) ali ki ga nimamo več pred seboj (npr. nekdanjega soseda). Če opisujemo pogrešano osebo ali osebo, ki je naslovnik ne pozna in naj bi jo prepoznal med drugimi ljudmi, skušamo biti čim objektivnejši – zato navajamo le čutno zaznavne značilnosti njene zunanjosti. Če pa osebe ne opisujemo zato, da bi jo naslovnik prepoznal, pogosto izražamo tudi svoje doživljanje njene zunanjosti (npr. Tanja ima zvedave oči); tedaj tvorimo subjektivni opis – imenujemo ga oris.
Za razmislek o predstavitvi osebe v umetnostnih besedilih rešite 4. nalogo na str. 47 in 48.
Osebo lahko predstavimo tudi z osebnostnim intervjujem, tj. z raziskovalnim pogovorom, ki je objavljen v medijih (v časopisih, revijah, po radiu, televiziji, spletu) in v katerem zanimiva oseba odgovarja na vprašanja o svoji življenjski poti, o svojih navadah, prepričanjih, dosežkih, načrtih …
DE
ČIC
OBRAVNAVA BESEDILNIH VRST
A
Osebo predstavimo tako, da jo opišemo, označimo ali pripovedujemo o njeni življenjski poti.
Nekateri osebnostni intervjuji vsebujejo samo vprašanja in odgovore, večina pa jih ima na začetku t. i. predstavitveni uvodni del, v katerem so navedeni najpomembnejši podatki o vprašanem. Pogosto nimajo zaključka ali pa se končajo z vpraševalčevo zahvalo za odgovore in z dobrimi željami za intervjuvančeve življenjske načrte in prizadevanja. Za razmislek o osebnostnih intervjujih si oglejte posnetek. Nato rešite naloge 5–9 na str. 48–50.
BESEDILO
45