ČIC ZLI
3.
NA
5.
15. a) Preberite besedila.
KULINARIČNI PRIROČNIK ZA VSAKOGAR
LO V
1
DE
Prenovljena izdaja knjige Slovenska kuhinja je dragocen kulinarični priročnik za vsakogar, saj prinaša recepte, ki segajo od preproste kmečke kuhinje do bogatejših jedi. Preizkušeni recepti vključujejo tako stare slovenske jedi, ki so še vedno del vsakodnevne prehrane, kot tudi pozabljene kulinarične posebnosti, ki jih je vredno ponovno odkriti. Osredotoča se na preplet okusov, ki jih najdemo v štiridesetih različnih kulinaričnih pokrajinah Slovenije, in tako predstavlja bogato kulinarično dediščino Slovenije. Vsebuje tudi čudovite fotografije in je na voljo v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku.
Evropsko občinstvo si je lahko prvič ogledalo film leta 1895 v Parizu. Še istega leta so si prvo filmsko predstavo, za katero so morali gledalci plačati vstopnino, ogledali tudi v Berlinu. Prvi filmi so bili takrat dolgi nekaj minut in nemi. To pa ne pomeni, da so bili tudi tihi – spremljali so jih glasba, komentarji ustvarjalcev in predavanja o vsebini pa tudi sodelovanje občinstva, nevajenega tako realističnih podob, ki so ga navduševale in hkrati plašile. Filme so predvajali v prostorih, ki so jih lahko zatemnili in v katerih so lahko razvili platno za projekcijo. Pred pojavom kinodvoran so bile to glasbene dvorane, sejmišča, v Celju pa vrtni salon hotela Pri belem volu. Celjani in Celjanke so si prav tam ogledali prvi film 9. novembra 1896, torej le sedem mesecev za Dunajčani in Dunajčankami.
NA
RA
4.
Leta 1890 je iznajdba filmske kamere omogočila snemanje prvih filmov, ki pa so bili dolgi manj kot minuto. V tem času je bil skorajda hkrati v Franciji in ZDA izdelan »kinetoskop« – naprava, ki je predvajala premikajoče se slike, vendar si jih je skozi odprtino za gledanje lahko ogledala le ena oseba naenkrat.
2
Svojci od petka, 13. oktobra, pogrešajo Mladena Škufco iz Brežic. Pogrešani je star 25 let, visok okoli 170 cm, ima kratko pristrižene črne lase in rjave oči; slabše vidi in ima očala z visoko dioptrijo. Oblečen je v črna športna oblačila in obut v temne športne copate. Verjetno ima s seboj gorsko kolo sivo zelene barve. Vsi, ki karkoli veste o pogrešanem, pokličite na 113 ali 080 1200.
LO V
2.
Film se je v Celju naselil v kinodvorane v prvih desetletjih 20. stoletja. Od leta 1923 je časopis Nova doba redno napovedoval spored v kinu Gaberje (tam je filme pogosto spremljal orkester), od leta 1924 pa še v Mestnem kinu na Ljubljanski cesti. Desetletje pozneje so filme redno predvajali v treh kinodvoranah: leta 1930 je v prostorih Mestnega kina nastal kino Dom, od leta 1933 je obstajal kino Union in od leta 1936 še kino Metropol.
A
A
1.
Zgodovina kina se začne z zgodovino filma, ta pa sega v drugo polovico 19. stoletja, ko je ideja, povezati slike v premikanje in ustvariti zgodbo, navdihovala številne ustvarjalce. Zato bi težko določili enega samega začetnika filma, saj so bili za nastanek filma, kot ga poznamo danes, ključni različni izumi in posamezniki.
ČIC
UTEMELJITEV
Pred več kot 130 leti so v Celju, v vrtnem salonu hotela Pri belem volu, prvič predvajali film
Oba kina sta delovala tudi v času druge svetovne vojne, nato pa sta bila nacionalizirana. Leta 1947 je bilo ustanovljeno Kinopodjetje Celje, ki je prevzelo v upravljanje vse celjske kinodvorane. Delovalo je do leta 1996. Za zlato obdobje kina veljajo 50. in 60. leta 20. stoletja, ko televizorji še niso bili nepogrešljivi del dnevne sobe in je bil zato kino edina priložnost za ogled priljubljenih filmov. Predstave so bile v popoldanskem in večernem času, ob koncih tedna pa še dopoldanske matineje, namenjene otrokom in mladini.
ZLI
VRSTA BESEDILA
Kino v Celju le sedem mesecev za Dunajem
Pred začetkom filma so predvajali oglase na diapozitivih, tik pred začetkom filma pa še tedenska poročila. Zatem so za trenutek prižgali luči in v dvorano spustili zamudnike, nato pa se je film lahko začel. Ker so bili trakovi predolgi za en kolut, je predstavo zmotila menjava kolutov; po predvajanju filma jih je bilo treba zavrteti nazaj na začetek, da so bili nared za naslednjo projekcijo. Urška Ženko
DE
PREVLADUJOČI SPOROČEVALČEV NAMEN
3
RA
b) O vsakem besedilu dopolnite preglednico – v njej odgovorite na naslednja vprašanja: – S katerim namenom je pisec verjetno tvoril to besedilo? – Katero vrsto besedila je tvoril pisec (npr. prikazovalno, zagotavljalno …)? – Po katerih jezikovnih prvinah tako sklepate?
4
Prirodoslovni muzej Slovenije bo v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic 4. novembra organiziral opazovanje ptic v parku Tivoli. Zbor bo ob 9. uri pred Halo Tivoli. Prijave na tel. št. 041 300 307.
Jana Kocjan, kuharska mojstrica
34
BESEDILO
BESEDILO
35