NALOGE a) Preberite odlomke iz Brižinskih spomenikov v prečrkovanem prepisu. Če je potrebno, si pomagajte s »prevodom« v sodobno slovenščino. 1
1 2
Slovenski koroški jezikoslovec Anton Janežič (1828–1869) je bavarsko krajevno ime Freising poslovenil kot Brizine ali Brižinje in iz tega izpeljal pridevnik brižinski, zato Slovenci govorimo o Brižinskih spomenikih. V resnici pa ne gre za spomenike, temveč za rokopise.
3
A
ZANIMIVOST
ČIC
5 6
Znanstveniki sklepajo, da so bila besedila napisana v slovenščini zato, ker je škof Abraham sledil 200 let stari zahtevi cesarja Karla Velikega, da naj duhovniki najpomembnejša krščanska verska besedila izgovarjajo v ljudem razumljivem jeziku. Zato je za verske obrede na zgornjem Koroškem uporabljal slovenske prevode nemških liturgičnih besedil.
8
2
1 2
NA
RA
9
3 4
LO V
LO V DE
Za razmislek o jezikovnih in slogovnih značilnostih Brižinskih spomenikov rešite 1. nalogo na str. 141 in 142. Drugi Brižinski spomenik (ki je pridiga o grehu in pokori) je zaradi izbrušenega sloga najpomembnejše slovensko besedilo do izida prve slovenske knjige (l. 1550). ZANIMIVOST
Najopaznejše slogovno sredstvo v njem je naštevanje – sporočevalec z njim stopnjuje izhodiščno misel. Opazni so še: raba sopomenskih izrazov in njihovo priredno povezovanje, zamenjano zaporedje pridevnika in samostalnika v besednih zvezah, nagovor idr.
Z uporabnega vidika pa je najpomembnejše prvo besedilo (prvi Brižinski spomenik), ki se je uporabljalo na dva načina: za glasno branje in za ponavljanje. Brižinski spomeniki so pomembni z dveh vidikov: so najstarejše ohranjeno zapisano besedilo v slovenščini in najstarejši ohranjeni latinični zapis v slovanskem jeziku. 140
ZGODOVINA SLOVENSKEGA JEZIKA
3
1
2
3 4
5
DE
NA
ZLI
ZLI
7
Brižinski spomeniki so tri verska besedila – prvo in tretje besedilo sta obrazca za splošno spoved, drugo besedilo pa je pridiga o grehu in pokori. Napisani so v karolinški minuskuli, tj. v latinični pisavi, ki se je razvila iz malih latiničnih črk.
– Besedje Brižinskih spomenikov je v marsičem sorodno besedju sodobne slovenščine. Številne besede se namreč še danes uporabljajo v slovenskem knjižnem jeziku ali v slovenskih narečjih, nekatere pa so v tisočletnem razvoju dobile drugačen pomen. – Jezik Brižinskih spomenikov kaže na zgodnjo stopnjo slovenščine – tako so npr. trije praslovanski e-jevski samoglasniki (e, jat ĕ in nosni ę) v drugem Brižinskem spomeniku zapisani z isto črko. Ohranil pa se je poseben zapis nosnega . Iz tega lahko sklepamo, da je slovenščina ob nastanku Brižinskih spomenikov še poznala nosna ę in (danes sta deloma ohranjena le v podjunskem narečju). V času zapisa teh besedil v slovenskem jeziku tudi ni bilo več dveh polglasnikov, temveč je bil en sam. – Med besednimi oblikami še najdemo zvalniško obliko samostalnika. – Ker so bila besedila prevedena iz nemščine, so v skladnji (predvsem v besednem redu) opazni vplivi nemškega jezika.
ČIC
4
Latinski rokopisni zbornik, v katerem so l. 1807 med latinskimi besedili odkrili tri slovenska besedila, je popotni duhovniški priročnik. Verjetno je pripadal škofu Abrahamu, ki je živel v 10. stol. in je služboval v bavarskem mestu Freisingu. V njegovi lasti so bila tudi obsežna posestva na slovenskem jezikovnem ozemlju na zgornjem Koroškem, ki je v tistem času spadalo pod Bavarce.
Jezikoslovci so z razčlembo pisave in jezika ugotovili, da so bili Brižinski spomeniki napisani med letoma 972 in 1039 na zgornjem Koroškem (deloma najbrž kot prepisi še starejših predlog) in da je v njih zapisana zgodnja slovenščina (ki še ni bila narečno razcepljena):
A
1.
RA
Najstarejša ohranjena zapisana besedila v slovenskem jeziku so Brižinski spomeniki. To so tri verska besedila, ki so nastala ok. l. 1000 na zgornjem Koroškem. Odkrili so jih l. 1807 v latinskem rokopisnem zborniku, ki so ga štiri leta pred tem našli v samostanu v bavarskem mestu Freising in ga od tam prenesli v Bavarsko državno knjižnico v Münchnu. Odkrita slovenska besedila so po kraju najdbe poimenovali Freisinški spomeniki.
5
6
6
7
8
9
7 8
10
9
11
10
12
11
13 14 ZGODOVINA SLOVENSKEGA JEZIKA
141