Kdaj bi si pomagali s tem besedilom – pred kolesarjenjem, med njim ali po njem?
9.
a) Preberite besedilo.
Zakaj?
Koliko korakov/faz kolesarske poti je navedenih?
Kako so zaznamovani?
Zakaj so navedeni prav ti?
Kaj bi se zgodilo, če bi pisec korake/faze pomešal?
7.
a) Primerjajte še naslednji besedili. 1
1. Steklenico poležemo in na dno pazljivo položimo plast drobnih opranih kamenčkov.
Kitajci so izdelovali papir iz cunj, ker so vedeli, da je narejen iz cunj brez drugih vlaknatih primesi boljši.
b) Kaj je predstavljeno v prvem besedilu? Napišite naslov.
V kateri osebi, številu, naklonu in času je večina prepisanih glagolov?
c) Ali je to opis postopka? DA NE Pojasnite odgovor.
č) Besedilo boste predelali v poročilo o opravljenem poskusu; pred tem odgovorite na vprašanja:
Ali boste ohranili zaporedje korakov/faz postopka ? DA NE
Ali je časovno zaporedje povedi pomembno? DA NE
Ali je časovno zaporedje pomembno? DA NE
Zakaj?
Kaj imata besedili enako in kaj različno?
Zakaj?
8.
Pisno opišite poljubno izbrani postopek (lahko je tudi kot navodilo za delo/uporabo), npr. s svojega strokovnega področja.
BESEDILO
V kateri časovni obliki bodo glagoli v vašem besedilu? V sedanjiku. / V velelniku. / V pretekliku.
Zakaj?
Ali boste predstavili enkratni dogodek ali ponavljajoči se postopek?
V kateri osebi in številu bodo glagoli v vašem besedilu? V 2. os. ed. / V 1. os. ed. / V 1. os. mn.
Ali boste napisali, kaj ste doživljali med preizkusom? DA NE
Katero besedilo boste napisali? Objektivno. / Subjektivno.
Po čem se torej predvsem ločita poročilo o delu in opis postopka?
DE
Ali so glagoli tudi v tem besedilu v pretekliku? DA NE
DE
LO V
Zakaj?
LO V
Zakaj so glagoli v tem besedilu v pretekliku?
c) Kaj je predstavljeno v drugem besedilu? Napišite naslov.
62
b) Prepišite glagole v osebni obliki.
Zakaj?
6. Vrta v steklenici več mesecev ne zalivamo.
RA
Danes žitni kombajni naglo požanjejo žito in sočasno ločijo zrnje od slame. Ko noži pokosijo žito, to potuje prek dovajalnika klasja do mlatilnega bobna. V njem je osem grobih palic in te omlatijo zrnje iz klasov. Po mlatenju se slama po stresalniku pomika proti zadnjemu delu, zrnje pa pada na prestrezno dno, po njem se pomika proti ventilatorjem in ti odpihnejo pleve. Zrnje je težje od plev, zato pade na drugo prestrezno dno in po njem potuje v žitni silos. Slama pa se izvrže iz zadnjega dela kombajna.
NA
2
RA
ZLI
Cunje so mehčali v vodi, jih nato sekljali in cefrali. Scefrano maso so več ur tolkli v stopah in ji dodajali apno. Po dveh ali treh tednih mirovanja so maso v kadeh razredčili. Papirničar jo je s sitom zajemal in tresel. Voda je odtekala in vlakna so se enakomerno porazdelila. Liste so nato v stiskalnici na klobučevini oželi in stanjšali. Obešene na vrveh so osušili.
2. Steklenico postavimo pokonci. Vanjo nasujemo kompost do višine 8 do 10 cm; pomagamo si s kartonasto cevjo, ki zavaruje notranje stene steklenice.
5. Rastlino v steklenici zalijemo in steklenico zamašimo. Steklenico postavimo na svetlo mesto, ki ni izpostavljeno soncu.
4. Z vilicami in žlico vstavimo rastlino v steklenico in jo nekoliko pritisnemo ter obdamo z zemljo.
A
ČIC
Kaj zaznamujejo številke v dveh stolpcih ob zemljevidu?
NA
3. Z lepilnim trakom pritrdimo vilice in žlico na dolgi paličici in dobili bomo orodje, s katerim bomo lahko segli v notranjost steklenice.
A
Katero vlogo ima zemljevid?
ČIC
ZLI
d) Na list napišite poročilo o opravljenem poskusu. e) Napišite še poročilo o poskusu/delu, ki ste ga v resnici opravili pri strokovnem predmetu; pri tem upoštevajte profesorjeva/profesoričina navodila.
BESEDILO
63