NA
Primož Trubar: Katekizem (odlomek), 1550
LO V
3
Jurij Dalmatin: Biblija (odlomek), 1584
DE
4
A
ČIC
ZLI
Za razvoj evropskih pisav je najpomembnejša grška pisava. Iz nje se je razvilo več pisav, med njimi tudi latinica. Ta je v 6./5. stol. pr. n. š. nastala tako, da so Rimljani prilagodili grško pisavo za latinski jezik. Latinica je imela velike in male črke – velike črke za pisanje s klinom v kamen, male črke pa za pisanje s peresom na papirus, pergament ali voščene tablice.
Ker je vse bolj prevladovalo pisanje s peresom na pergament, papirus ali voščene tablice, je sčasoma prevladala pisava iz malih latinskih črk. Iz nje je v 8. stol. nastala karolinška minuskula, iz te pa v 12. stol. gotica in v 15. stol. humanistična pisava (imenovana po italijanskih humanistih, ki so odkrivali stare zapise in odklanjali izumetničeno gotico). Iz humanistične pisave so se sčasoma razvile pisave večine evropskih jezikov, tudi slovenskega (že v 16. stol.). Ker humanistična latinica ni imela dovolj črk za vse glasove novih jezikov, so jo morali prilagajati – dodajali so ji posamezne črke ali nadčrkovna znamenja ali pa so en glas zapisali z več črkami.
RA
RA
Drugi Brižinski spomenik (odlomek), prepis s konca 10. stol.
Glasovna pisava se je pred več kot 1000 let pr. n. št. pojavila pri Feničanih. Iz njihove pisave se je nato razvilo več pisav: grška, indijska, arabska, hebrejska (vsaka od njih uporablja drugačne črke, zadnji dve se pišeta od desne proti levi).
ZANIMIVOST
V Evropi je danes poleg latinice v rabi še ena pisava: cirilica. Ta je nastala na prehodu iz 9. v 10. stol. kot priredba grških pisanih črk, ki so jim dodali nove črke za slovanske glasove – te črke so prevzeli iz glagolice, slovanske pisave, ki jo je sredi 9. stol. ustvaril Ciril. Preprostejša cirilica je glagolico večinoma izpodrinila že v 10. stol. V cirilici še danes pišejo Srbi, Črnogorci, Makedonci, Bolgari, Rusi, Belorusi in Ukrajinci.
NA
2
ZLI
1
DOBRO JE VEDETI
LO V
Oglejte si odlomke ter povejte, v kateri pisavi so bili napisani in v kateri pisavi pišete besedila v slovenskem in tujem jeziku (oz. v tujih jezikih).
Obstaja več vrst pisav, in sicer glede na to, kaj je v njih zaznamovano s pisnimi znaki: besede, zlogi ali glasovi – besedno pisavo imajo npr. Kitajci, zlogovno pisavo npr. Japonci, glasovno pisavo pa imamo npr. Slovenci.
Slovenska pisava je od prvih zapisov dalje latinica, le da so se nekateri glasovi v raznih obdobjih pisali različno in v raznih vrstah latinice. Slovenski jezik je bil (kot prvi med naravnimi slovanskimi jeziki) prvič zapisan v Brižinskih spomenikih (v 10. stol.), in sicer v karolinški minuskuli, tj. v pisavi iz latiničnih malih črk. Naslednja ohranjena besedila iz rokopisnega oz. predknjižnega obdobja (npr. Celovški/Rateški, Stiški in Starogorski rokopis, ki so nastali v l. 1350–1500) ter tudi prvi slovenski knjigi (Trubarjeva Katekizem in Abecednik iz l. 1550) pa so bili napisani v gotici, ki se je v 12. stol. razvila iz karolinške minuskule.
DE
ČIC
A
KRATEK PREGLED RAZVOJA SLOVENSKE PISAVE
Ljudje se z besednim jezikom sporazumevamo ustno in pisno. Prvotno je ustno sporazumevanje – vsak človek namreč najprej govori, pozneje pa se lahko nauči tudi pisanja oz. pisnega sporazumevanja. Pisanje je za razvoj posameznika, naroda in civilizacije pomembno zato, ker zapisano besedilo ostaja dokumentirano, ima dokazno vrednost in tako izpričuje tudi obstoj posameznika, naroda, civilizacije, dogodkov ipd.
France Prešeren: Povodni mož (odlomek)
126
PRAVOPIS
PRAVOPIS
127