RA
NA
3. PRIPOVEDOVALNA BESEDILA – Tema: določena prvina stvarnosti (npr. Ivana Kobilca). – Zgradba: • podteme: pomembnejši dogodki/spremembe iz preteklosti teme, • prevladujoče logično razmerje med podtemami: časovno. – Slog: glagoli v pretekliku in časovni izrazi. Primeri: poročilo o delu, zapisnik, življenjepis, medijska novica, medijsko poročilo, doživljajski spis.
v njih prevladujejo dejstva
v njih prevladuje sporočevalčevo mnenje/doživljanje
ČIC
A
subjektivna
Prvine stvarnosti lahko prikazujemo prevladujoče objektivno (tj. navajamo predvsem dejstva) ali prevladujoče subjektivno (tj. predvsem izražamo svoje mnenje ali doživljanje). Subjektivno sporočanje je zaznamovano – to pomeni, da ni ustrezno v vseh okoliščinah oz. v vseh besedilih. O vsem tem ste precej izvedeli že pri obravnavi sporočevalca kot dejavnika sporazumevanja.
Prav tako veste tudi, da je med sprejemanjem besedil koristno in potrebno, da kritično razmišljamo in ločimo dejstva od sporočevalčevega mnenja oz. doživljanja. Več o tem ste izvedeli v podpoglavju Sprejemanje besedil. Zdaj pa si oglejmo, po čem ločimo subjektivna besedila od objektivnih – kaj je torej značilno za eno in drugo vrsto besedil. To znanje vam bo lahko precej pomagalo, da boste ločili prikazovalna besedila od propagandnih – avtorji propagandnih besedil so namreč v sodobnem času zelo premeteni, zato jim neozaveščeni/nekritični ljudje pogosto nasedejo, misleč, da jim prikazujejo dejstva. ZNAČILNOSTI OBJEKTIVNIH IN SUBJEKTIVNIH BESEDIL 1. OBJEKTIVNA BESEDILA – Sporočevalec navaja predvsem preverljiva dejstva, tj. prikazuje stvarnost tako, kot jo s čutili zaznava večina ljudi. – Slog: prevladujejo samostalniki za stvarne podatke, pridevniki za barve in oblike, tretjeosebni glagoli in zaimki ter slogovno nezaznamovane besede. Primeri: vsi uradni pogovori/dopisi, vsa strokovna besedila (referat, seminarska naloga, razprava, predavanje, navodilo za delo, poročilo o delu), nekaj medijskih besedil (novica, poročilo).
LO V
LO V
DE
DE
4. RAZLAGALNA BESEDILA – Tema: določeni naravni pojav (npr. skalni podor). – Zgradba: • podteme (3): definicija, vzrok in posledica naravnega pojava, • prevladujoče logično razmerje med podtemami: vzročno-posledično. – Slog: glagoli v brezčasnem sedanjiku v 3. os. ed./mn., vzročni in posledični izrazi. Primeri: razlaga naravnega pojava, definicija.
objektivna
ZLI
ZLI
ČIC
A
2. OPISOVALNA BESEDILA – Tema: določena prvina stvarnosti (npr. človeška ribica). – Zgradba: • podteme: čutno zaznavne lastnosti teme (npr. posebnosti v zunanjosti, deli, položaj, delovanje), • prevladujoče logično razmerje med podtemami: naštevalno. – Slog: samostalniki s konkretnim pomenom, pridevniki za obliko, barvo, mero, glagoli biti, imeti, sestoji v brezčasnem sedanjiku. Primeri: opis osebe, živali, rastline, kraja, države, predmeta, naprave, življenja skupine ljudi. –––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––––– – Tema: določeni postopek (npr. izdelava visoke grede). – Zgradba: • podteme: koraki/faze postopka, • prevladujoče logično razmerje med podtemami: časovno. – Slog: glagoli za dejanja v brezčasnem sedanjiku in časovni izrazi. Primeri: navodilo za delo, kuharski recept, opis poti.
BESEDILA GLEDE NA SPOROČEVALČEVO PRIKAZOVANJE STVARNOSTI
RA
1. OBVEŠČEVALNA BESEDILA – Tema: določena prvina stvarnosti (npr. sestanek dijaške skupnosti). – Zgradba – podteme: kaj se bo s temo zgodilo, kje in kdaj (včasih tudi zakaj). – Slog: glagoli v prihodnjiku ali dovršnem sedanjiku. Primeri: urnik, spored, vremenska napoved, vozni red, vabilo.
9. Ali so v besedilu navedena predvsem dejstva ali predvsem sporočevalčevo mnenje oz. doživljanje? = Ali je besedilo prevladujoče objektivno ali subjektivno?
NA
ZNAČILNOSTI BESEDIL GLEDE NA NAČIN RAZVIJANJA TEME OZ. SLOGOVNI POSTOPEK
5. UTEMELJEVALNA BESEDILA – Tema: določena prvina stvarnosti (npr. moja najljubša knjiga). – Zgradba: • podtemi (2): mnenje o nekom/nečem in utemeljitev mnenja, • prevladujoče logično razmerje med podtemama: sklepalno-pojasnjevalno. – Slog: vrednotenjski pridevniki in prislovi; pojasnjevalni vezniki saj, kajti, namreč. Primeri: oznaka osebe, ocena/kritika knjige ali prireditve, komentar izjave.
2. SUBJEKTIVNA BESEDILA – Sporočevalec prikazuje stvarnost tako, kot jo vrednoti ali doživlja samo on – izraža predvsem svoje mnenje ali doživljanje. – Slog: prevladujejo prvoosebni glagoli in zaimki, vrednotenjski pridevniki in prislovi, čustveno zaznamovane besede (ljubkovalnice/slabšalnice). Slog je slikovitejši, živahnejši in izvirnejši kot v objektivnih besedilih. Primeri: vsi neuradni pogovori/dopisi, večina medijskih besedil (oznake, ocene, reportaže, potopisi, komentarji, eseji, spletni forumi, oglaševalska/propagandna besedila).
Za razmislek o teh vrstah besedil rešite 22. nalogo na str. 40–42.
Za razmislek o teh vrstah besedil rešite naloge 15–21 na str. 34–40.
20
BESEDILO
BESEDILO
21