ZLI
ČIC
NALOGE
1.
A
A
Lahko pa razmišljamo tudi o čem drugem, npr. – po katerem prenosniku je sporočevalec poslal besedilo naslovniku, – ali je za ustvarjanje pomena/vsebine besedila uporabljal samo besedni jezik ali tudi nebesednega, – koliko sporočevalcev je tvorilo besedilo, – v katerem družbenem razmerju sta bila tvorca dvogovornega besedila, – ali je sporočevalec namenil besedilo posamezniku/manjši skupini ali javnosti, – v kateri družbeni vlogi je bil med sporočanjem, – s katerimi podtemami oz. na kateri način je razvijal temo v vsebino, – ali je navedel predvsem dejstva ali svoje mnenje oz. doživljanje, – ali je prikazal stvarni ali domišljijski svet – …
Ko odkrivamo plasti besedila, torej odkrivamo tudi njegovo raznovrstnost. Plasti besedila (ki so pravzaprav dejavniki sporazumevanja) lahko odkrivamo na razne načine, npr. tako, da – jih iščemo v besedilu (včasih so v njem eksplicitno izraženi) ali – o njih sklepamo na podlagi teme, zgradbe in sloga besedila – pri tem pa uporabljamo svoje sporazumevalne in medbesedilne izkušnje ter svoje znanje o zgradbi in slogu raznih vrst besedil.
Napišite dve vprašanji o izhodiščnem besedilu.
Sošolcem in sošolkam preberite svoji vprašanji in jih spodbudite k odgovarjanju.
2.
Zato lahko rečemo, da lahko v besedilu odkrivamo več plasti.
V manjših skupinah določite, po katerih dejavnikih sporazumevanja ste spraševali v prvi nalogi (npr. po okoliščinah, namenu, temi, jeziku, prenosniku ali zgradbi oz. slogu besedila). Po katerem dejavniku je poizvedovala večina vaših vprašanj?
DE BESEDILO
Po čem tako sklepate?
eno ko
o, za p
isan o be dno sedi , več lo kodn eno govo o be rno, sedi lo dvo urad g ovor no, n no b eura es ed dno z as e ilo b bno e s edilo prak , jav s t ro t i č n o s n o b e s e k p prik ovno, morazumdilo a pozi zoval edijsk evalno n o v , obveno, povo, zago besedi uradov lo t e alno a š z v razl čeva , agal lno,ovalno bljalno, p no, u opis esed oizv o e tem dova o b je eljevvalno, pilo lno, k t iv alno ripo no, s v b e e u d sedi ova bjek neu lno, lo t ivn me t o be nos t sedi no, u lo me t nos t no b es ed ilo
NA
dne
rjen
Katera nebesedna prvina se vam zdi najpomembnejša in katero vlogo ima?
Koliko sporočevalcev je tvorilo to besedilo?
LO V
govo
di n z . tu cev o e eval in č vin r o r p spo lcem dne evilo ročeva vnikom bes e t š o po naslo s am ed s m e j kov r ovni l zme s a a r o ilo n ben ca štev druž eval č o r po ga s en o l v n am na e v b e ž č val dru e roče o tem p s a j i n č jo zvija l a du n ra s ti i č prev a ar n o in v č t o s j nja l a du t zova prev a i sve k i k r s j p i j išl čin či na i dom l o j a u i rn l ad s t va prev
10
RAZNOVRSTNOST
snik
e ebes
Ali je sporočevalec poslal besedilo naslovniku po slušnem ali po vidnem prenosniku?
Po čem tako sklepate?
V kateri družbeni vlogi je bil sporočevalec med tvorjenjem tega besedila? V zasebni. / V poslovni. / V poklicni. / V javni. Komu je besedilo namenjeno? Točno določeni osebi. / Komur koli. S katerim namenom ga je sporočevalec tvoril? Da bi naslovnik
DE
NA
LO V
o pren
Odgovorite na vprašanja o izhodiščnem besedilu.
Katere prvine ustvarjajo pomen/vsebino besedila? Samo prvine besednega jezika. / Prvine besednega in nebesednega jezika.
BESEDILO
VEČPLASTNOST
3.
RA
RA
Za razmislek o večplastnosti besedila rešite 2. in 3. nalogo na str. 11.
Zaradi te večplastnosti je vsako besedilo raznovrstno (dijakov referat o pitju alkoholnih pijač je npr. govorjeno, enogovorno, strokovno, prikazovalno, prevladujoče opisovalno, objektivno …). To, kako so plasti besedila povezane z raznovrstnostjo besedila, je ponazorjeno s spodnjim grafom.
ČIC
Med kritičnim sprejemanjem besedila sicer po navadi razmišljamo predvsem o tem, s katerim namenom je bilo besedilo tvorjeno, o čem govori in kaj o tem pove, ter vrednotimo njegovo verodostojnost.
Za razmislek o raznovrstnosti besedila rešite 4. nalogo na str. 12.
ZLI
Besedilo je rezultat oz. izdelek sporočanja. Rekli smo, da sporočevalec v njem hote ali nehote sporoča o raznih dejavnikih sporazumevanja, tj. o svojem namenu, o temi in podtemah, ob tem pa tudi o okoliščinah sporočanja (npr. o sebi in naslovniku, lahko tudi o kraju in času sporočanja), o jeziku, v katerem tvori besedilo, in o prenosniku, po katerem pošilja besedilo. Prejemnik te dejavnike odkriva v besedilu.
Katero temo je predstavil? Kateri način razvijanja teme (oz. slogovni postopek) prevladuje? Obveščanje. / Opisovanje. / Pripovedovanje / Razlaganje. / Utemeljevanje. Ali je sporočevalec navajal predvsem dejstva ali predvsem svoje mnenje/doživljanje?
Ali so v besedilu prikazane prvine stvarnega ali domišljijskega sveta?
BESEDILO
11