Ko govorimo ali pišemo, uporabljamo besedni jezik in z njim tvorimo besedna sporočila – nekatera med njimi so besedila, nekatera pa so le poizkusi oz. nedokončane različice, ki jih je treba še popraviti, dopolniti, predelati …
Veliki evropski slikarji, ki jih je spoznala v Münchnu, so jo opogumili, da je v Pariz poslala sliki Poletje in Likarice. Sliki sta ji leta 1891 odprle vrata v pariški umetniški svet. V Parizu je živela dve leti in se izpopolnjevala v zasebni slikarski šoli Henrija Gervaxa. Med letoma 1897 in 1905 je bila v Sarajevu. Tukaj se je lotila tudi stenskega slikarstva.
A
ČIC
Osnovno in meščansko šolo je obiskovala pri uršulinkah v Ljubljani. Že takrat je risala, vendar se risbe iz tistih časov niso ohranile. Ko je bila stara 16 let, se je zgodilo nekaj, kar je v njej vzbudilo željo po učenju slikanja in mu odprlo vrata v svet slikarske umetnosti – z očetom je odpotovala na Dunaj. Tam se je prvič srečala z deli znamenitih slikarjev.
Smiselnost, koherentnost in kohezivnost so torej merila besedilnosti – in ta moramo upoštevati, ko tvorimo besedila in tudi ko presojamo svoja ali tuja besedna sporočila. Zato med pregledovanjem svojih (in tujih) besednih sporočil odkrivamo njihove pomanjkljivosti ter jih odpravljamo tako, da kaj dodamo ali izpustimo, drugače razvrstimo, povežemo ali oblikujemo … Tako iz besednih sporočil delamo kakovostna besedila. SPOROČILO
RA
tvorjeno v besednem jeziku
NEBESEDNO SPOROČILO
če je smiselno, koherentno in kohezivno = BESEDILO
NALOGE
LO V
Leta 1906 se je za krajši čas vrnila v Ljubljano. Zaposlila se je na Višji dekliški šoli, a se ji je pouk risanja z obveznim programom »večnih zvončkov in čebulic« sčasoma uprl. Med letoma 1906 in 1914 je večinoma živela v Nemčiji in se preživljala s portretiranjem premožnih Berlinčanov.
tvorjeno samo v nebesednem jeziku
1.
S katerim namenom je pisec verjetno napisal izhodiščno besedno sporočilo? Kako se imenuje besedilna vrsta, ki ji pripada tako besedno sporočilo? Kaj je tema tega besednega sporočila?
DE
LO V DE
BESEDNO SPOROČILO
Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, se je vrnila v Ljubljano. Ker se je vse bolj uveljavljala fotografija, je dobivala vedno manj naročil za portrete. Odtlej so ji bila najljubša cvetlična tihožitja.
NA
Najprej je doma vneto posnemala dela starih mojstrov, nato pa je bila sprejeta v šolo za umetno obrt v Münchnu. Tam je po enem letu postala učenka znanega profesorja Erdtelta. Veliko je slikala, a je njegove slike podpisovala, da bi prikrila svoje žensko ime.
ZLI
Leta 1889 je imela razstavo v Ljubljani. Posebno pozornost je vzbudila njena slika. Ta je bila tudi eno od njenih najljubših del.
ZLI
Ivana Kobilca se je rodila kot drugi od štirih otrok matere Marije in očeta Jakoba, ki je bil krznar, kolar in dežnikar v Ljubljani.
RA
ČIC
A
Kritično preberite spodnje besedno sporočilo in nato rešite 1. nalogo na str. 7 in 8.
NA
KAJ JE BESEDILO
Veda, ki preučuje besedilo (tj. besediloslovje), pojmuje besedilo drugače, kot ga pojmujemo v vsakdanji rabi – za besediloslovce besedilo ni kar vsako sporočilo, tvorjeno z besednim jezikom, temveč je le tisto, ki je – smiselno (tj. lahko mu določimo namen in temo); – koherentno, tj. vsebinsko zaokroženo in znotraj logično povezano. To pomeni, da v njem ne manjka noben za razumevanje bistveni podatek (zato ima besedilo »rep in glavo«) in da so njegovi posamezni deli, npr. povedi in odstavki, pomensko/logično povezani med seboj (zato ima besedilo »rdečo nit«); – kohezivno, tj. oblikovno oz. slovnično povezano. To pomeni, da se besede in drugi deli med seboj navezujejo tudi slovnično (zato besedilo »lepo teče«).
Kateri podatek manjka na začetku prvega odstavka? Poiščite ga na spletu in ga napišite. Katero besedo v tretji povedi drugega odstavka je treba popraviti? Odpravite to napako.
6
BESEDILO
BESEDILO
7