ZLI
Prve slovenske besede (na letaku) in prvi slovenski knjigi so bile natisnjene v stari nemški pisavi, v gotici. Trubar je nato na prigovarjanje koprskega škofa Vergerija, svojega mentorja, opustil gotico in se odločil za humanistično latinično pisavo. Zato je svoji prvi knjigi znova izdal l. 1555, tokrat v svoji priredbi humanistične latinične pisave; to so kasneje nekoliko spopolnili Trubarjevi sodobniki Sebastijan Krelj, Jurij Dalmatin in Adam Bohorič – po slednjem jo imenujemo bohoričica. V tej pisavi je po l. 1555 izšlo nekaj več kot 20 Trubarjevih del in tudi dela drugih slovenskih protestantskih piscev.
Primož Trubar (1508–1586)
Žal se je to bogato obdobje žalostno končalo – konec 16. stol je bil protestantizem na Slovenskem uradno prepovedan, protestanti so bili izgnani, njihove knjige deloma požgane (razen Dalmatinove Biblije), deloma pa dovoljene zgolj za branje v omejenem krogu.
NALOGE 1.
RA NA LO V
RA
NA
LO V
b) O čem govori odlomek?
Kako pisec imenuje naš jezik?
Iz katerega jezika je Trubar prevedel Matevžev evangelij?
Ali je imel težave pri izbiri jezika? DA NE
Na kaj oz. koga se je opiral pri prevajanju?
DE
DE
V 16. stol. sta izšla tudi dva jezikovna priročnika: slovnica in slovar. Prvo slovnico slovenskega jezika je napisal Adam Bohorič. Izšla je l. 1584 z naslovom Arcticae horualae succisivae (Proste zimske urice). Napisana je v latinščini (strokovnem jeziku 16. stol.), vsebuje pa slovenske zglede (ob latinskih prevodih). Prirejali so jo še v 18. stol.
Hieronim Megiser (1553–1619)
a) O glejte si odlomek iz Trubarjevega prevoda Matevževega evangelija (1555) in poslušajte posnetek.
Rekli smo, da so prve tiskane knjige v slovenščini povezane s protestantsko versko reformo. Primož Trubar in slovenski protestantski pisci, ki so pisali za njim (npr. Sebastijan Krelj, Jurij Dalmatin), so namreč sledili protestantskemu načelu, da naj verniki berejo ali poslušajo verska besedila v svojem domačem jeziku – zato so verska besedila prevajali v slovenščino (in jih prirejali). Ker pa je bila slovenščina v 16. stol. že močno narečno razcepljena, se je Trubar kot prvi znašel v veliki zadregi – v katerem jeziku naj piše, da ga bo razumel čim širši krog poslušalcev oz. bralcev? Sicer je bil rojen na Raščici na Dolenjskem, a jo je že v otroštvu zapustil; pozneje pa je (še pred prestopom v protestantsko vero) po več let deloval kot pridigar v Laškem, Trstu in Ljubljani ter se pri tem seznanil z raznimi narečji pa tudi z nastajajočim nadnarečnim jezikom v starejših prepisih cerkvenih besedil. Zato je za podstavo slovenskega knjižnega jezika vzel jezik pridigarskega izročila ljubljanske škofije, ki je vseboval tako dolenjske kot gorenjske značilnosti in je bil dovolj dvignjen nad izrazito krajevne narečne posebnosti, da je bil razumljiv na širšem slovenskem območju. Seveda pa knjižni jezik ni bil zgolj zapis govora – vrsto odločitev o njem je moral Trubar sprejeti sam. Trubarjev knjižni jezik je z novimi rešitvami obogatil Jurij Dalmatin ob prevodu celotnega Svetega pisma (Biblija, 1584). Ker je do naslednjega prevoda Svetega pisma preteklo čez 200 let in ker je bila Dalmatinova Biblija izvzeta iz protireformacijskega uničevanja protestantskih knjig, je dve stoletji pomagala ohranjati enotnost in ugled knjižne slovenščine.
A
V 16. stol. sta se torej začela in utrdila slovenska pisava in slovenski knjižni jezik – in sicer v prevodih verskih besedil (katekizem, Sveto pismo), v strokovnih besedilih (v slovnici in slovarju) ter tudi v pesmaricah.
ČIC
ČIC
Čez nekaj let so sledile tiskane knjige v slovenščini. Te so tesno povezane s protestantsko versko reformo – l. 1550 sta na Nemškem izšli dve slovenski knjigi, tj. Katekizem in Abecednik, ki ju je napisal slovenski protestantski duhovnik Primož Trubar. Z njima se je slovenščina zelo zgodaj pridružila knjižno kultiviranim jezikom.
A
Slovenske besede so bile prvič natisnjene na letaku iz l. 1515 – v nemški pesmi vojaških najemnikov je natisnjen slovenski verz Le vkup, le vkup, le vkup, le vkup, uboga gmajna.
Prvi slovar, v katerem se pojavljajo slovenske besede, je l. 1592 izdal Nemec Hieronim Megiser – gre za slovar štirih jezikov (Dictionarium quatuor linguarum). V njem je poleg nemškega, latinskega in italijanskega besedja navedeno tudi slovensko, slovarskemu delu pa je dodana tudi kratka slovnica.
ZLI
16. stoletje je Slovencem prineslo prvo tiskano gradivo v slovenščini – in to le slabih 100 let potem, ko je nemški tiskar Johannes Gutenberg izumil premične kovinske črke in l. 1455 natisnil prvo knjigo v Evropi.
Navedite sodobne knjižne ustreznice naslednjim Trubarjevim besedam: inu, le-tu, delu, de, mogo, oli, temuč, lahku, muč, silnu.
Jurij Dalmatin (1547–1589)
Na katero narečno podstavo kažejo navedene besede?
Adam Bohorič (1520–1598) 148
ZGODOVINA SLOVENSKEGA JEZIKA
ZGODOVINA SLOVENSKEGA JEZIKA
149