Učitelji in menedžerji, ki znajo poslušati, so pri svojem delu uspešnejši
Leopoldina Plut Pregelj
Nekaj temeljnih pravil dobrega poslušanja:
– Prvo in temeljno pravilo, ki nima izjeme: vsako dobro poslušanje je usmerjeno v drugega. Predvsem pa naj poslušalec posluša tako, kot bi želel, da drugi poslušajo njega.
– Poslušalec zavestno usmeri svojo pozornost na govorca in besedilo. Z govorcem ustvari stik z očmi in s pokončno, a sproščeno telesno držo. Slabi poslušalci pogosto počnejo kaj drugega, npr. se igrajo, sanjarijo, in kar je še slabše, hlinijo poslušanje.
– Poslušalec ustvarja okolje za spodbudno poslušanje in se mu prilagaja, če ga ni mogoče spremeniti, npr. zmanjšati hrupa. Če tega ne more, se poskuša osredotočiti na govorjeno besedilo. Slabi poslušalci hitro podležejo okoliščinam in prenehajo poslušati.
– Poslušalec posluša govorca do konca in nadzira svoje čustvene odzive in vedenje. Slabi poslušalci pogosto skačejo v besedo in izražajo svoje ideje ter prezgodaj vrednotijo besedilo.
– Poslušalec si prizadeva za razumevanje besedila. Povzema govorčeve misli, prosi za pojasnila in postavlja vprašanja, preverja svoje razumevanje besedila. Slabi poslušalci pogosto mislijo, da besedilo razumejo.
Sicer pa koristi imeti v zavesti besede grškega filozofa Epikteta, ki pravi: »Imamo dvoje ušes in ena usta, da bi lahko dvakrat toliko poslušali kot govorili.«
Dobri bralci in dobri pisatelji
Vladimir Nabokov
Nekega večera sem v provincialnem kolidžu, na katerem sem se po naključju znašel med neko razvlečeno pisateljsko turnejo, predlagal majhen kviz – deset definicij bralca, od katerih so morali študentje izbrati štiri, ki naj bi sestavljale oznako dobrega bralca. Seznam sem nekam založil, ampak kolikor se spominjam, so bile definicije približno takele:
1. Bralec mora biti član knjižnega kluba.
2. Bralec se mora identificirati z junakom (oz. bralka z junakinjo).
3. Bralec se mora osrediniti na družbeno-ekonomski vidik.
4. Bralec mora imeti raje zgodbo z akcijo in dialogom kot tako brez njiju.
5. Bralec mora najprej videti zgodbo knjige v filmu.
6. Bralec mora biti obetaven pisatelj.
7. Bralec mora imeti domišljijo.
8. Bralec mora imeti spomin.
9. Bralec mora imeti slovar.
10. Bralec mora imeti nekaj smisla za umetnost.
Študenti so zelo poudarjali čustveno poistovetenje, akcijo in družbeno-ekonomski ali zgodovinski vidik. Seveda je, kot ste že uganili, dober bralec tisti, ki ima domišljijo, spomin, bogat besedni zaklad in nekaj smisla za umetnost – in ta smisel skušam razvijati pri sebi in drugih, kadar koli se mi ponudi priložnost.
(odlomek)
8. Kaj menite o misli grškega filozofa Epikteta?
9. Menite, da ste dober bralec? Kako bi lahko izboljšali svojo bralno zmožnost?
5. Za koga tvorka prvega besedila trdi, da je dober poslušalec?
6. Ali menite enako kot tvorka besedila? Utemeljite odgovor.
7. Menite, da ste dober poslušalec? Kako bi lahko postali še boljši?
10. Dejavnike uspešnosti sprejemanja besedil razvrstite po pomembnosti od 1 do 5.
Naslovnikov interes za temo in pričakovanja do besedila in tvorca.
Naslovnikovo predznanje, splošna razgledanost in življenjske izkušnje.
Naslovnikovo obvladovanje jezika, zmožnost branja in poslušanja.
Razumljivost besedila.
Kraj (prostor) in čas branja oz. poslušanja.
Ali menite, da so pri uspešnosti sprejemanja besedil pomembni še drugi dejavniki? Napišite jih.
Sporočevalec vedno tvori besedilo za določenega naslovnika. V tej enoti smo poudarili, kaj mora sporočevalec upoštevati, ko tvori besedilo, in na kaj mora biti pozoren naslovnik pri sprejemanju besedila.
DOBRO POZNAVANJE TEME
JASNO IZRAŽANJE NAMENA
UPOŠTEVANJE JEZIKOVNIH PRAVIL
NAČELA USPEŠNEGA TVORJENJA BESEDILA
USTREZNA IZBIRA BESEDILNE VRSTE
UPOŠTEVANJE PRENOSNIKA
UPOŠTEVANJE OKOLIŠČIN
USTREZNA IZBIRA JEZIKOVNE ZVRSTI
SUBJEKTIVNO/OBJEKTIVNO IZRAŽANJE