USVOJIMO
Pri tvorjenju besedil si pomagamo z jezikovnimi priročniki, v katerih so zbrane besede slovenskega knjižnega jezika in popisana jezikovna pravila. Kadar besede zlagamo v višje enote (besedne zveze, stavke, povedi in besedila), moramo upoštevati slovnična pravila pri govorjenju tudi pravorečna pravila, pri pisanju pa pravopisna pravila. Vse tri vrste pravil boste postopoma spoznavali in utrjevali v vseh štirih letih srednje šole.
Pomagamo si lahko tudi z rubrikami, namenjenimi reševanju jezikovnih zagat, ki so objavljene v nekaterih časopisih (npr. Delo), z nasveti jezikovnih svetovalcev Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki jih najdemo na spletu, ter z ogledom ali s poslušanjem televizijskih in radijskih oddaj o jeziku (npr. Jezikovni pogovori in Minute za jezik na RTV Slovenija ali Kotiček za jeziček na Radiu Koper).
Vzroki za jezikovne napake so različni. Napake lahko nastanejo zaradi neznanja, pogostokrat zaradi površnosti, včasih pa, ker ne pregledamo popravkov, ki jih samodejno naredi računalniški program (npr. zapis besed z veliko začetnico za vrstilnim števnikom). Dogaja se namreč, da jezikovno pravilo teoretično sicer poznamo, vendar ga ne upoštevamo oz. ne opazimo, da ga nismo upoštevali. Zato je zelo pomembno, da pravilo ponotranjimo do te mere, da ga dosledno upoštevamo. V šoli lahko rabo jezikovnih pravil utrjujemo s pisanjem in govorjenjem tudi pri drugih predmetih, ne le pri slovenščini, saj bo na ta način ponotranjenje bistveno hitrejše in globlje. V začetku bomo še morali razmišljati, kako je prav, sčasoma pa bomo pravilo uzavestili in ga upoštevali, ne da bi o njem posebej razmišljali. Pomembno je, da po tvorjenju dovolj časa in truda vložimo v popravljanje besedila. Napisano besedilo sami za sabo večkrat preberimo in odpravimo napake. V urejevalnikih besedil lahko uporabimo črkovalnik ali pregledovalnik . V določenih okoliščinah nastalo besedilo popravi tudi lektor, v šoli pa učitelj. Pri tem uporablja popravna (korekturna) znamenja. Med napake ne spadajo samo pravopisne in slovnične nepravilnosti, ampak tudi vse ostalo, kar je treba v besedilu popraviti, npr. napačne črke, pozabljeni razmiki, nepravilni presledki.
Korekturna (popravna) znamenja
popravi
napačen črkovni sklop ali beseda
manjka
izpusti
piši skupaj
piši narazen
uredi besede ali vrste po številski vrednosti
zamenjaj zaporedje ustreznih enot
napravi odstavek
Če želimo biti pri sporazumevanju uspešni, moramo izbirati besede, ki so ustrezne glede na okoliščine sporočanja. Pogosto imamo na voljo več besed za poimenovanje istega. To so sopomenke (npr. mama – mati – mamica, hiša – koča – bajta – graščina). Pozorni moramo biti na to, katero besedo kdaj uporabimo – naša izbira besed pri tvorjenju besedila močno vpliva na naslovnikovo sprejemanje besedila. Če tega ne upoštevamo ali ne znamo upoštevati, nas lahko naslovnik doživi kot nevljudne, osladne, grobe ipd. S slogovno nezaznamovanimi besedami poimenujemo določeno predmetnost in nič drugega, zato jih lahko uporabljamo kjer koli in kadar koli.
Besede, ki niso ustrezne v vseh okoliščinah sporočanja, so slogovno zaznamovane. Z njimi poimenujemo predmetnost, poleg tega pa razodevamo tudi svoj odnos do poimenovane predmetnosti, starost, narečno pripadnost, poklic ipd. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika so take besede zaznamovane s kvalifikatorji (slovarskimi oznakami), kot so pog. (pogovorno), vulg. (vulgarno), ekspr. (ekspresivno, čustveno), star. (starinsko), ljubk. (ljubkovalno), žarg. (žargonsko), nar. (narečno), med. (medicina).
SLOGOVNO ZAZNAMOVANE BESEDE IN BESEDNE ZVEZE
ČUSTVENO ZAZNAMOVANE
• ljubkovalnice (navihanček)
• otroške besede (čičati )
• slabšalnice (kreten)
• zmerljivke (koza neumna)
• kletvice (da bi te cucek)
• vulgarizmi (usran)
POKRAJINSKO ZAZNAMOVANE
• narečne besede oz. dialektizmi (dečva)
• pokrajinske pogovorne besede (kva, čuj )
DRUŽBENO ZAZNAMOVANE
• slengizmi (mutač, u ibr bed )
• žargonizmi ( plié, špice, prva pozicija)
FUNKCIJSKO ZAZNAMOVANE
• uradovalne (vloga)
• strokovni izrazi oz. têrmini (deviantnost)
• publicizmi ( pred roko pravice)
ČASOVNO ZAZNAMOVANE
• starinske in zastarele besede oz. arhaizmi (krajcar)
• novejše besede oz. neologizmi (veččutno, besedilni korpus)
KLJUČNE BESEDE
• jezikovna ustreznost in pravilnost besedila
• jezikovni priročniki
• popravljanje besedila
• popravna (korekturna) znamenja
• slogovno nezaznamovane in zaznamovane besede ter besedne zveze