Izražanje sporočevalčevega namena
PREDEN ZAČNEMO
• Poskusite razložiti, kaj je nesporazum.
• Predstavljajte si, da najstnica stopi k babici in ji reče: »Babi, tako rada te imam!« Čemu je to rekla?
• Ali se vedno sporazumevamo z določenim namenom?
OPAZUJMO
11. Kako se pripravite na sprejemanje besedila in kako ga berete oz. poslušate, kadar veste, da si morate zapomniti vsebino?
12. Podčrtajte ustrezno možnost ob poševnici in svojo izbiro utemeljite.
Izhodiščno besedilo je enokodno/večkodno, saj
PRIČAKOVANI DOSEŽKI
V TEM POGLAVJU SE BOSTE UČILI O ... ... DA BI ZNALI OZ. ZMOGLI ... tem, kaj vpliva na tvorjenje besedila pri tvorjenju besedil ustrezno izraziti namen, upoštevati okoliščine sporočanja in izbrati ustrezno besedilno vrsto jezikovnih zvrsteh v različnih okoliščinah izbrati ustrezno jezikovno zvrst
sporočevalčevem razodevanju v besedilu in o okoliščinah, v katerih se lahko razodeva presoditi, kdaj, v kolikšni meri in s katerimi sredstvi se v besedilu lahko razodevamo
tvorbi verodostojnega, razumljivega, zanimivega in jezikovno pravilnega besedila tvoriti verodostojno, razumljivo, zanimivo in jezikovno pravilno besedilo fazah tvorjenja besedila pripraviti se na tvorjenje besedila in nato tvoriti besedilo
sprejemanju govorjenih in zapisanih besedil pripraviti se na sprejemanje besedila, prepoznati sporočevalčev namen in nato sprejemati besedilo
1 2
Ej, sori ... Js sm Marko iz
1. b. A mi posodš učbenik za zgodlo? Svojga sm doma pozabu, prfoksa pa teži. A mi daš še cifro, da se zmenva, kje se dobiva, da ti ga vrnem?
Zahtevam, da mi posodiš zvezek! Morš mi posodit zvezek!
Le kdo bi mi posodil zvezek?
Včeraj me ni bilo v šoli!!!
Ej, stari, zvezek rabm!
Bi mi, prosim, posodil zvezek?