SLOVENCI V ZAMEJSTVU
Slovenci v zamejstvu ali zamejski Slovenci so naši rojaki, ki prebivajo v zamejstvu; slovensko zamejstvo so tista obmejna območja štirih sosednjih držav, na katerih živi avtohtona slovenska narodna skupnost oziroma narodna manjšina. V obmejnih območjih sosednjih držav so Slovenci torej avtohtono prebivalstvo, saj njihova naseljenost na tem ozemlju sega v davnino. Skupaj z Republiko Slovenijo tvorijo skupni slovenski kulturni prostor. Poleg avtohtonega ozemlja, na katerem slovenski narod zgodovinsko in strnjeno živi, najdemo Slovence tudi v drugih delih sosednjih držav, predvsem v večjih mestih (npr. na Dunaju, v Gradcu, Milanu, Rimu, Budimpešti, Sombotelu, Splitu, Dubrovniku), kamor so se selili zaradi študija, služb in drugih razlogov. Avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah je z Republiko Slovenijo, ki je njena matična domovina in država zaščitnica, zelo tesno povezana. Povezanost je zlasti izrazita na kulturnem, prosvetnoizobraževalnem, gospodarskem in političnem področju. Poleg Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi minister brez listnice, imamo na državni ravni v Republiki Sloveniji še Komisijo Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter Svet Vlade za Slovence v zamejstvu in Svet Vlade za Slovence po svetu, ki vključujeta tudi predstavnike Slovencev iz zamejstva in sveta; sta posvetovalni telesi, ki sodelujeta pri oblikovanju slovenske nacionalne politike na področju povezovanja in skrbita za Slovence zunaj matične domovine.
Številčnost, položaj in status avtohtone slovenske narodne skupnosti se od države do države pomembno razlikuje. Najštevilčnejša, najmočnejša, najbolje organizirana in z največ manjšinskimi pravicami je avtohtona slovenska narodna skupnost v Italijanski republiki.
Avtohtona slovenska narodna skupnost v Italiji poseljuje širši obmejni pas Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine: Tržaško, Goriško in Videmsko. Ocene glede števila pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji se gibljejo do 80.000.
Glavnina avtohtone slovenske narodne skupnosti v Republiki Avstriji živi v južnih predelih Zvezne dežele Koroške, v dolinah Zilja, Rož in Podjuna in Celovški kotlini, manjši del pa tudi v Zvezni deželi Štajerski; predvsem v Radgonskem kotu in na nekaj drugih krajih ob slovensko-avstrijski meji (Sobota, Arnež, Ivnik, Lučane itn.). Pripadnikov slovenske narodne skupnosti na Koroškem je po ocenah do 40.000, v Zvezni deželi Štajerski pa približno 5.000.
Na Madžarskem živijo pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v sedmih vaseh med reko Rabo na severu in slovensko mejo na jugu. Pokrajina se imenuje Porabje, njeno središče je Monošter. Ocenjuje se, da v Porabju živi do 5.000 Slovencev. Porabski Slovenci so precej dobro organizirani in se kot majhna narodna skupnost v zadnjih letih kar uspešno razvijajo. Problem pa je, da živijo na območju, ki je gospodarsko slabše razvito, zato je še močno prisotno izseljevanje.
Ker je to dejstvo v slovenski zavesti manj prisotno, je treba še toliko bolj poudariti, da avtohtona slovenska narodna skupnost obstaja tudi v Republiki Hrvaški. Gre predvsem za kraje v severni Istri, reškem zaledju, Gorskem kotarju in Med(ži)murju, pa tudi v Obkolpju in Obsotelju. Njihovo število se ocenjuje na približno 5.000. Na lokalni ravni uživa ta skupnost zaenkrat le malo kolektivnih manjšinskih pravic.
RAZMISLIMO
O ZAMEJCIH IN IZSELJENCIH
1. Naštejte jezike, ki jih govorijo državljani Republike Slovenije.
2. Ali so vsi ti jeziki tudi uradni jeziki v Republiki Sloveniji ? Pojasnite.
3. Kaj pomeni, da je slovenščina uradni jezik v Republiki Sloveniji ?
4. Kaj pomeni, da je slovenščina v Republiki Sloveniji državni jezik?
5. V čem je torej razlika med državnim in uradnim jezikom?
SLOVENCI PO SVETU
Slovenci po svetu so po določbah Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja zdomci in izseljenci, ki bivajo zunaj Slovenije in zunaj območja, opredeljenega kot zamejstvo. Kot zdomce se je tradicionalno razumelo tiste, ki so se po določenem času nameravali vrniti v Slovenijo in so v Sloveniji ohranili stalno bivališče, kot izseljence pa te, ki so se za stalno izselili, a ohranjajo slovensko identiteto. A ker se zdomstvo pogosto spreminja v izseljenstvo, poleg tega pa je poimenovanje pomanjkljivo za njihove potomce, se najpogosteje za vse uporablja enotna oznaka Slovenci po svetu.
Največ slovenskih rojakov živi v ZDA, Argentini, Kanadi, Avstraliji in v več evropskih državah (Avstrija, Nemčija, Francija, Belgija, Švedska, Švica, Velika Britanija ...), v manjšem številu pa tudi v drugih evropskih in južnoameriških državah ter državah Azije, Afrike in Oceanije. Po osamosvojitvi Republike Slovenije leta 1991 so nastale nove slovenske izseljenske skupnosti tudi v drugih republikah nekdanje Jugoslavije. V preteklosti so se ljudje iz slovenskega etničnega ozemlja izseljevali tako iz ekonomskih kot političnih razlogov, posamezniki pa tudi zaradi ljubezni, avanturizma ipd. V zadnjih letih se spet povečuje izseljevanje (predvsem mladih) iz Slovenije.
6. Oglejte si prvo besedilo.
a) Kaj prikazuje?
b) Katera sta še druga uradna jezika na ozemlju Republike Slovenije?
c) Na katerem delu slovenskega ozemlja sta prisotna druga uradna jezika?
č) Katere pravice imajo govorci drugih dveh uradnih jezikov v Republiki Sloveniji ?