VEČBESEDNA ZEMLJEPISNA IMENA
KRAJEVNA (NASELBINSKA)
z veliko začetnico vse besede, razen neprvih besed mesto, vas, selo, trg in neprvih predlogov
Slovenske Konjice
Gorna Radgona
Novo mesto
Vučja vas
NEKRAJEVNA (NENASELBINSKA)
z veliko začetnico samo prva beseda, razen če so neprve besede že lastno ime
Bela krajina
Jadransko morje
Julijske Alpe
Slovenska Istra
Z veliko začetnico pišemo tudi svojilne pridevnike, tvorjene iz lastnih imen bitij z obrazilom -ov/-ev ali –in (npr. Jožetov, Francev, Aljažev, Metin). Kadar zaznamujejo duhovno lastnino (npr. Pitagorov izrek, Ohmov zakon), jih je priporočljivo pisati z veliko začetnico. Kadar jih uporabljamo v prenesenem pomenu, pa je bolje uporabiti malo začetnico (kolumbovo jajce, sizifovo delo). Kadar gre za vrstno poimenovanje npr. dela telesa, bolezni, rastline, tehnične iznajdbe, je uporaba male začetnice priporočljiva, čeprav ni obvezna (evstahijeva/ Evstahijeva cev, parkinsonova/Parkinsonova bolezen, resslov/Resslov vijak).
Veliko začetnico lahko uporabljamo tudi v dopisih in pismih pri pisanju izrazov posebnega spoštovanja, tj. osebnih in svojilnih zaimkov za ogovorjeno osebo, npr. ti/tvoj in vi/vaš kot Ti/Tvoj in Vi/Vaš. Tako jih pišemo, kadar želimo do naslovnika izraziti posebno spoštovanje. Če nagovarjamo več oseb oz. skupino, po navadi uporabljamo malo začetnico. Zapomniti si velja tudi, da uporaba male začetnice v teh primerih ne pomeni nespoštljivosti.
Uspešno dopisovanje
PREDEN ZAČNEMO
• O dvosmernem sporazumevanju smo govorili že v 1. poglavju. Kaj je značilno za to vrsto sporazumevanja?
• Katera dvogovorna besedila posredujemo po vidnem prenosniku?
• Ali je tudi dopisovanje vrsta dvosmernega sporazumevanja? Razložite.
• Ali ste se že kdaj preizkusili v vlogi dopisovalca? S katerim dopisovanjem imate več izkušenj – z uradnim ali neuradnim?
• Kaj počnete, kadar v raznih aplikacijah (npr. Whatsapp, Snapchat ali Instagram) »klepetate« s prijatelji: se pogovarjate ali si dopisujete? Pojasnite.
BERIMO
KLJUČNE BESEDE
• velike črke
• velika začetnica
• lastna imena in občna oz. splošna poimenovanja
• enobesedna in večbesedna lastna imena
• zemljepisna lastna imena (krajevna in nekrajevna)
• stvarna lastna imena
• svojilni pridevniki, tvorjeni iz lastnih imen
• izrazi posebnega spoštovanja
KVIZ ZA DOPISOVALCE IN POŠTARJE
Pred uporabo pretresi (možgane) in odgovori (ne na pismo, pač pa na vprašanja).
1. Kako so potekali najstarejši prenosi sporočil na daljavo?
o) Sporočila so prenašali glasniki – pešci in konjeniki.
p) Sporočila so prenašali golobi.
r) Za prenašanje sporočil je bila organizirana javna mreža.
2. Katera rimska pogruntavščina je temelj razvoja današnje pošte?
č) Retorika.
d) Cursus publicus.
e) Akvadukt.
3. Rimljani so imeli dodelano državno prometno organizacijo, ki je skrbela za prevoz potnikov, blaga in pisnih službenih sporočil. Poštne pošiljke tistega časa so bile skromne, ker je bil pisni material (voščene ploščice) zelo drag in za prenos neroden, do egiptovskega papirusa ali pergamenta iz Male Azije pa je bilo težko priti. Po razpadu rimskega imperija so se povsod po Evropi močno poslabšale ne samo poštne, marveč vse prometne in prevozne razmere. Kaj je v srednjem veku močno oviralo razvoj pošte?
p) Preseljevanje ljudstev.
r) Nastanek trgov in mest.
s) Vzpostavitev fevdalnega družbenega sistema.
