Knjižna izreka povedi in besedil
PREDEN ZAČNEMO
• Razmislite, kako izgovarjate besedila, npr.: prijatelju preberete SMS, v razredu recitirate pesem, sošolcem pripovedujete o zanimivem dogodku, staršem pripovedujete šalo. Ali vsa navedena besedila izgovorite enako?
POSLUŠAJMO GRBAVI
PRITLIKAVEC
RAZMISLIMO
1. Iz katere zgodbe je odlomek in o čem pripoveduje?
2. Branje na posnetku ni bilo ves čas enako hitro. Kateri del zgodbe je bralec prebral najhitreje in katerega najpočasneje?
3. Ali je bila glasnost branja ves čas enaka? Čemu se je bralec tako odločil?
4. Ali je bralec ves čas bral na isti tonski višini ali pa je prehajal v različne tonske višine? Čemu se je tako odločil?
5. Kaj je spremenil, ko je bral, kar so izrekle osebe v odlomku?
6. Kako doživljate interpretativno branje? Po čem se loči od branja neumetnostnih besedil?
7. Opazujte, kje je bralec naredil premor in nato nadaljeval z branjem. Čemu je to naredil prav na teh mestih?
8. Na glas preberite nadaljevanje zgodbe in skušajte besedilo tudi zvočno oblikovati.
9. Na glas preberite povedi in razložite pomen poudarka.
Knjigo sem si izposodila. (Ne pa kupila.)
Obkrožite pravilen odgovor. (Ne pa .)
Stanovalci so se zbrali pred vhodom. (Ne pa .)
Soseda iz tretjega nadstropja je prinesla kolač. (Ne pa .)
10. Poved preberite večkrat; vsakič poudarite drugo besedo. Kaj ste ugotovili?
Dijaki pogosto ne prinašajo učbenikov za slovenščino.
11. Na glas preberite naslednje povedi in opazujte njihov tonski potek – intonacijo. Katere povedi ste izgovorili z rastočo intonacijo, katere s padajočo in katere z vzklično?
Avtorica je prejela pomembno nagrado.
Koga imate tukaj za norca?
Ali je bil preizkus težak?
Kdaj se boste znova oglasili?
V torek bomo imeli dan odprtih vrat.
Ne jezikaj!
Včeraj sem v mestu srečal sošolko Jano.
Presneto!
12. S katero končno intonacijo izgovorimo razne vrste povedi? Povežite.
pripovedna poved, izgovorjena brez čustvene zavzetosti
dopolnjevalna vprašalna poved
odločevalna vprašalna poved
pripovedna ali vprašalna poved, izgovorjena s čustveno zavzetostjo
VZKLIČNA INTONACIJA
PADAJOČA INTONACIJA
RASTOČA INTONACIJA
13. V besedilu z zelenimi navpičnimi črticami nakažite krajše premore, z rdečimi pa daljše.
Taborsko gibanje je bilo slovensko politično gibanje v obdobju od 1868 do 1871. Zaznamovala so ga predvsem velika zborovanja na prostem, iz angleškega političnega življenja znana kot mitingi.
Tabore so pričeli organizirati mladoslovenci, zbrani okrog časnika Slovenski narod, šele kasneje so se jim pridružili tudi staroslovenci z Janezom Bleiweisom Gibanje se je zgledovalo po češki politiki, ki je po letu 1867 za češke dežele odločno zahtevala enak status, kot ga je z dualizmom dobila Ogrska. Na taborih so izražali podporo jezikovni enakopravnosti (kljub temu, da je slovenščina prevladovala kot pogovorni jezik, je bila uradni jezik nemščina) in Zedinjeni Sloveniji. Na koncu so zahteve zapisali v resoluciji, ki je večkrat vsebovala tudi praktične lokalne zahteve.
14. Kdo od ljudi, ki jih poznate, govori najhitreje in kdo najpočasneje? Kako doživljate hiter govor in kako počasnega?
15. Navedite nekaj medmetov, s katerimi vabimo živali. Ali ste jih izgovorili z višjim ali nižjim registrom?