Zaimek je beseda, ki v stavku nadomešča samostalnik ali pridevnik. Zaimkom določimo vrsto, sklon, število, nekaterim tudi spol.
Samostalniški Pridevniški
Osebni jaz, ti, on midva, vidva, onadva mi, vi, oni
Povratni osebni sebe, se
Svojilni moj, tvoj, njegov, njen najin, vajin, njun naš, vaš, njihov
Povratni
svojilni svoj
Kazalni ta, tisti, oni tak, takšen tolik, tolikšen
Vprašalni kdo, kaj kakšen, kateri, čigav kolik, kolikšen
Oziralni kdor, kar ki, kateri, čigar kakršen, kolikršen
Nedoločni kdo, nekdo (ne)kateri, malokateri, marsikateri (ne)kak, malokak, marsikak (ne)kakšen, marsikakšen ves, vsak, neki, noben vsakršen, nikakršen drug, oba
Števniki izražajo količino oz. število. Imajo podobne lastnosti kot samostalniki ali pridevniki.
Vrsta števnikov
Glavni števniki
Vrstilni števniki
Ločilni števniki
Množilni števniki
Nedoločni števniki
Primer en, dva, tri, sto, sto pet, tisoč prvi, drugi, tretji, stodvajseti, tisoči dvoj(e), troj(e), četver(o) enojen, dvojen, trojen več, dosti, malo
Glagol poimenuje dejanje, stanje, dogajanje, zaznavanje, obstajanje.
Osebne glagolske oblike se spregajo, lahko jim določimo osebo, število, čas, naklon, način, vid.
Oseba Število
Čas
Naklon
Način Vid
1. os., 2. os., 3. os. ed., dv., mn. sed., pret., prih. povedni, velelni, pogojni tvorni, trpni nedovršni, dovršni pišem, pišeš, piše pišem, piševa, pišemo
pišem, pisal sem, pisal bom
Pišem spis., Marko, piši spis!, Marko bi pisal spis …
Marko piše spis., Spis je pisan (od Marka). Spis se piše
Marko piše spis. Marko napiše spis.
Neosebne glagolske oblike
Nedoločnik
Namenilnik
Deležnik
Deležje
Glagolnik
oblike na -ti/-či oblike na -t/-č pridevniki, tvorjeni iz glagola prislovi, tvorjeni iz glagolov samostalniki, tvorjeni iz glagolov
Uporabimo ga ob naklonskih in faznih glagolih: Moram napisati spis.
Uporabimo ga ob glagolih premikanja: Grem pisat spis.
Dišeča sveča gori v sobi.
Molče me je pozdravil. S pisanjem nimam težav.
Prislov je nepregibna besedna vrsta. Razen nekaterih prislovov, izpeljanih iz pridevnikov, se jim torej oblika ne spreminja.
Krajevni prislov
Časovni prislov
Vzročni prislovi
Načinovni prislov
Kam? Kje?
Kdaj?
Zakaj?
Kako?
Pridem domov
Včeraj sem pisala spis. Nalašč sem vrgla žogo. Dobro sem znal.
Stopnjevanje: Dobro sem znal. Bolje sem znal kot prejšnjič. Danes sem znal najbolje.
Predlog je nepregibna besedna vrsta. Vpliva na sklon samostalnika, torej stoji pred samostalnikom ali njegovim dopolnilom.
Stojim pri stolu. Stojim ob stolu. Stojim za stolom. Stojim na stolu.
Pazimo:
Grem na Pohorje. Pridem s Pohorja.
Grem na goro. Pridem z gore. Grem v šolo. Pridem iz šole.
Grem h Gregorju/h Katji. H G K NA S Z V IZ
Veznik je nepregibna besedna vrsta. Povezuje besede, besedne zveze in stavke.
Priredni vezniki povezujejo enakovredne besede, besedne zveze in stavke.
pesem in roman govorni nastop ali seminarska naloga Izbrala sem knjigo, a je nisem kupila.
Podredni vezniki povezujejo podredni/odvisni stavek z nadrednim/glavnim stavkom.
Pouk je odpadel, ker smo imeli dan šole.