SLOVENŠČINA ZAHTEVNEJŠE NALOGE ZA VSE, KI ŽELIJO ŠE VEČ Anita Dernovšek in Doroteja Šporn
9
ZBIRKA ZLATI ZNAM ZA VEČ
SLOVENŠČINA 9 Zahtevnejše naloge za vse, ki želijo še več
Avtorici: Anita Dernovšek in Doroteja Šporn Strokovni pregled: Petra Prohart Tomažič Ilustracije: Marta Bartolj Fotografije: Istock, Geodetski zavod Slovenije, Fotodokumentacija Delo, Istock, Shutterstock, arhiv Založbe Rokus Klett
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
© 2010 Založba Rokus Klett, d. o. o. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.2)(076)
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
DERNOVŠEK, Anita Slovenščina 9 : zahtevnejše naloge za vse, ki želijo še več / Anita Dernovšek in Doroteja Šporn ; [ilustracije Marta Bartolj ; fotografije Istock ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2010. - (Zbirka Zlati Znam za več) ISBN 978-961-271-039-2 1. Šporn, Doroteja 250738944 DN10081
Uvod Zlati popotnik! Znanje je zaklad – če ga v življenju iščeš, ga zagotovo najdeš, ko ga imaš, se z njim lahko hvališ celo življenje. Veseli naju, da si eden izmed tistih, ki v življenju želijo potovati v deželo znanja, na poti iskati zaklad ter se naučiti še več. Modra odločitev, zato sva ti pripravili izbran program. Trudili sva se, da bi bilo potovanje zanimivo, kraji in znamenitosti, ki si jih boš ogledal, malce drugačni, kovčki ravno prav težki in vsebina le-teh uporabna. Potuj počasi, premišljeno in zbrano, da ne zaideš s poti. Na potovanju boš obiskal 22 krajev, v katerih se skriva veliko znamenitosti, vrednih ogleda. Ne hiti, priporočava ti, da se vanje večkrat vrneš. Če bodo kovčki postali pretežki, prosi za pomoč. Če pa se na poti izgubiš, sva ti v zadnjem poglavju namenili zemljevid, a ga uporabi le, če prave poti res ne zmoreš najti sam. Ko boš pisal razglednice s počitnic, pomisli, kaj in kako boš napisal, zagotovo si že slišal, da je dobro vsaj dvakrat premisliti in enkrat zapisati. Čeprav potuješ po različnih krajih, ne pozabi na slovnična in pravopisna pravila, ki veljajo za slovenski jezik, saj se boš le v tem primeru na razglednici lahko ponosno podpisal. Na potovanju ti želiva veliko užitkov, da bi tvoja radovednost in vedoželjnost postala del tvojega vsakdana in bi se v obiskane kraje z lepimi občutki vrnil še kdaj.
Avtorici
P.S. Kar ne moreva iz svoje kože, saj si resnično želiva, da si v vsakem kraju, tokrat v mestu Uvod, ogledaš njegove znamenitosti. Pokukaj v kovček, iz katerega že kuka nogavica. Bo pretežko, če te prosiva, da v njem poiščeš še drugo nogavico? Na črte pred besede zapiši ustrezne številke, ki so zapisane pred besedami, s katerimi sva ti v nagovoru malce ponagajali. Upava, da ne povzročili nejevolje.
_____
zbirka Zlati znam za več 9
1
kovčki
_____
rešitve
2
izbran program
_____
izhodiščna besedila (poglavja)
3
razglednice s počitnic
_____
naloge
4
kraji in znamenitosti
_____
tvorbene naloge (besedila, ki jih boš tvoril sam)
5
zemljevid
Zdaj pa te res vabiva na pot …
4
Kazalo Glasovi slovenskega knjižnega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Vrste besedil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Življenjepis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Opis osebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Oznaka osebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 Opis naprave in njeno delovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Opis poti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Potopis . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Ocena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 Prošnja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Naročilnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 Sopomenske povedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 Členek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 Medmet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60 Tvorjenke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 Sestava dvostavčnih in večstavčnih povedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 Priredno zložene povedi (vezalno, stopnjevalno, ločno, protivno, posledično, pojasnjevalno in sklepalno priredje) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72 Pastavek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 Polstavek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 Raba vezaja in pomišljaja, pisanje skupaj ali narazen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 Prevzete besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 Rešitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 95
GLASOVI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA 쐃 Preberi izhodiščno besedilo.
Prve slovenske knjige je, kot vemo, napisal Primož Trubar. Pri tem ni uporabljal strogo določenih pravil za pisanje, tako je npr. glas c pisal kot z (Lubi Slouenzi) ali tudi kot c (Cerkouna ordninga). Vseeno je postavil temelje za prvo slovensko pisavo. Pozneje jo je bolj natančno izoblikoval Adam Bohorič, po njem jo imenujemo bohoričica. Bohoričica je podobna današnji slovenski pisavi, večje razlike opazimo le pri sičnikih in šumnikih. Najbolj nenavadna za nas je črka ſ, ki izvira iz gotice in se jo bere kot s.
c = z č = zh s = ſ š = ſh z = s ž = sh
Večji problem bohoričice se je pojavil pri zapisu besed, ki dejansko vsebujejo sh ali zh (npr. izhod, razhuditi se, shoditi ...), zato so se pojavile ideje o novi pisavi. Jernej Kopitar je ravno takrat sodeloval pri uspešni reformi srbske cirilice in je Vuku Karadžiću prišepnil znano pravilo “Piši kot govoriš« in na podlagi tega je nastala današnja srbska cirilica. Podobne načrte je imel Kopitar tudi s slovenščino. Zagovarjal je načelo, naj vsakemu glasu ustreza ena sama črka. Začela je nastajati nova slovenska pisava, ki jo je dokončno izoblikoval in objavil Franc Metelko, zato jo imenujemo metelčica. Problema glede pisave se je Metelko lotil zelo temeljito. Pravzaprav še preveč, saj je ustvaril več črk, kot jih slovenski jezik zares potrebuje. Izmislil si je nove črke za sičnike in šumnike, posebne znake za lj, nj in šč, uvedel je ločevanje med ozkim in širokim o ter med ozkim, širokim in polglasniškim e. Uvedel je tudi dve različni črki za glas h (mehkonebni in grlni h). Ker večina slovenskih narečij ne loči dveh različic glasu h, so nekateri pisci črko opuščali. Zaradi prevelikega števila (nepotrebnih) črk in zaradi njihove čudne oblike (hitro je dobila vzdevek krevljica) se metelčica nikoli ni zares uveljavila. Tudi avtorji, ki so jo sprva podprli (npr. A. M. Slomšek), so hitro spoznali, da je precej nepraktična. Leta 1833 so tudi uradno prepovedali poučevanje metelčice v šolah, še naprej je ostala v uporabi bohoričica. Še sreča! Pomisli, kakšne težave bi imeli Slovenci v računalniški dobi, če bi še vedno pisali v metelčici. Istočasno kot Slovenci so se o novi pisavi spraševali tudi na Hrvaškem. Mladi Hrvat Ljudevit Gaj je razvij svoj črkopis po češkem zgledu, iz češčine je prevzel črke č, ž, š ter c, z, s. Takrat slovenska narodna zavest še ni bila popolnoma izoblikovana in tudi ločevanje med različnimi slovanskimi jeziki še ni bilo tako ostro kot danes, zato se je marsikomu zdelo, da so Slovenci in Hrvatje en narod – Iliri. Ljudevit Gaj je svoj novi črkopis pripravil za t.i. ilirski jezik, ki naj bi bil teoretično gledano nekakšen umetni skupni jezik Slovencev in Hrvatov, v praksi pa je bila ilirščina dosti bližja hrvaščini kot slovenščini. Za Hrvate je ilirizem pomenil narodni preporod, za Slovence pa težnjo po opustitvi lastnega jezika,
6
Glasovi slovenskega knjižnega jezika
zato Gajeve ideje med Slovenci najprej niso bile dobro sprejete. Edini vidnejĹĄi slovenski pripadnik ilirizma je bil Stanko Vraz, ki je leta 1839 izdal knjigo Narodne pesmi ilirske, koje se pevaju po Ĺ tajerskoj, Kranjskoj, KoruĹĄkoj i zapadnoj strani Ugarske. V knjigi so slovenske pesmi zapisane v gajici, zato ta velja za prvo slovensko knjigo v gajici. Za prvo povsem slovensko knjigo v gajici ĹĄtejemo veseloigro MatiÄ?ek se Ĺženi, ki jo je Primer metelÄ?ice Anton TomaĹž Linhart izdal leta 1840, vendar samo pol naklade, drugo polovico pa so natisnili v bohoriÄ?ici. Med prvimi, ki so pisali v gajici, je tudi slovenski pesnik Jovan Vesel Koseski (Ĺže leta 1838). France PreĹĄeren se je za gajico ogrel sorazmerno pozno, morda tudi zaradi predhodnih slabih izkuĹĄenj z metelÄ?ico, vendar so pozneje gajico podprli tudi drugi vidnejĹĄi slovenski intelektualci. Za ĹĄirjenje gajice med preproste ljudi so bile zlasti pomembne Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice in SlomĹĄkova knjiga BlaĹže in NeĹžica v nedeljski ĹĄoli (prva izdaja 1842 je ĹĄe v bohoriÄ?ici, druga 1848 pa Ĺže v gajici). (Prirejeno po http://www2.arnes.si/~mpavle1/pisave.html)
í˘˛ Odgovori na vpraĹĄanja o izhodiĹĄÄ?nem besedilu. a) O Ä?em govori besedilo? b) Kdo je postavil temelje za prvo slovensko pisavo? c) Kako se imenuje prva slovenska pisava in kdo jo je dokonÄ?no izoblikoval? Ä?) Katere besede so za zapis v bohoriÄ?ici predstavljale teĹžave? Zakaj? RazloĹži na primeru besede shema.
d) Katero Kopitarjevo naÄ?elo o pisavi je vplivalo na Ä?rkopis Franca Metelka?
e) Iz izhodiĹĄÄ?nega besedila izpiĹĄi poved, ki govori o razlogih, zakaj se metelÄ?ica ni uveljavila.
f ) Katero pisavo uporabljamo Slovenci danes? Kdo jo je sestavil?
7
í˘ł ÄŒe je trditev pravilna, obkroĹži DA, Ä?e trditev ni pravilna, obkroĹži NE. PrimoĹž Trubar je bil pri zapisovanju glasov zelo dosleden.
DA
NE
V bohoriÄ?ici se siÄ?niki in ĹĄumniki niso zapisovali tako kot v danaĹĄnji slovenski pisavi.
DA
NE
Pravilo ÂťPiĹĄi kot govoriĹĄÂŤ pomeni, da se mora vsak glas izgovoriti tako, kot se zapiĹĄe.
DA
NE
Nekatera slovenska nareÄ?ja loÄ?ijo dve razliÄ?ici glasu h.
DA
NE
MetelÄ?ico so intelektualci opustili, ker so imeli teĹžave z raÄ?unalniĹĄkim zapisom.
DA
NE
Ljudevit Gaj je iz Ä?eĹĄÄ?ine prevzel le Ä?rke za ĹĄumnike.
DA
NE
Ilirski jezik je v 19. stoletju veljal za Ĺživ jezik.
DA
NE
Anton TomaĹž Linhart je prvi del komedije Ta veseli dan ali MatiÄ?ek se Ĺženi napisal v bohoriÄ?ici, drugi del pa v gajici.
DA
NE
France PreĹĄeren ni pisal v gajici.
DA
NE
í˘´ ReĹĄi kriĹžanko. GLASOVI SLOVENSKEGA KNJIĹ˝NEGA JEZIKA
í˘¸
í˘ą í˘ł
í˘´
a, ĂŠ, ĂŞ, ∂ ,i, Ăł, Ă´, u
b, c, Ä?, d, f, g, h, j, k ...
NADPOMENKA ? PODPOMENKE ^
` ΄
JEZIKOVNI ?
ě?…
í˘š
1 2 3
Peter, ti mi povej, koliko Ä?rk ima slovenska abeceda, Miha, ti pa razmisli, koliko glasov zanje poznamo.
4 5 6 7 8 9 10
MOJ NORI LEV í˘˛
í˘ľ
ě?†
ě?‚ P
8
í˘ľ ReĹĄitev kriĹžanke iz prejĹĄnje naloge je najveÄ?krat zapisujemo s Ä?rko
, ki ga
, fonetiÄ?ni simbol zanj pa je [ ].
PoveŞi primere besed na levi z ustrezno razlago na desni. pasma – pasem
Polglasnik je zapisan s Ä?rko e.
deĹž
Polglasnik je pri pregibanju besed izginil.
pes – psa
Polglasnik je sliĹĄen v obeh besedah. Polglasnik se je pri pregibanju vrinil. Polglasnik je zapisan s Ä?rko a.
í˘ś V skupini glasov obkroĹži glas, ki ne sodi med ostale. Svojo odloÄ?itev utemelji. a) a, e, i, r b) m, t, l, v c) p, k, g, h Ä?) s, c, Ä?, z í˘ˇ V besedah iz izhodiĹĄÄ?nega besedila podÄ?rtaj mesto naglasa ter v preglednico zapiĹĄi ustrezne primere glede na to, kateri glas je zapisan s podÄ?rtano Ä?rko. jezik
knjiga
reforma
a
ĹĄiroki o
ozki e
i
ĹĄiroki e
u
ozki o
[Ó™r]
Ä?rka
tujka
teĹžava
beseda
doba
í˘¸ ObkroĹži Ä?rke pred besedami, ki imajo razliÄ?en pomen, Ä?e se spremeni naglasno mesto. Pojasni pomen besednih parov tako, da boĹĄ vsako besedo uporabil v eni povedi. a) zeleni b) Ä?emu c) pokriti Ä?) sledi d) sijati e) cveti
9
í˘š V skupini besed obkroĹži tisto besedo, v kateri krepko natisnjeno Ä?rko ne izgovoriĹĄ enako kot ostale. a) plavalec b) mama c) Anja
sivka
sova
simfonija Nina
Anka
potovalka
komar
semafor
Anica
ě?… Ali veĹĄ, kaj pomenijo besede v levem stolpcu? PoveĹži jih z ustrezno razlago na desni, tako da na Ä?rtico pred besedo zapiĹĄeĹĄ ĹĄtevilko njene razlage. Ä?rka
1 ustaljeno zaporedje Ä?rk v kaki pisavi
pravoreÄ?je
2 znak za glas
glas
3 pravila o pisavi, rabi Ä?rk in loÄ?il
abeceda
4 najmanjĹĄa glasovna enota govorjenega jezika 5 pravila, ki doloÄ?ajo pravilno izgovorjavo in naglas besed v knjiĹžnem jeziku 6 nauk o glasovih
10