Od gl asov do k njižnih sv e tov
9
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
1
Dr. Petra Kodre
Od glasov do knjižnih svetov 9 Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 9. razredu osnovne šole JEZIK in KNJIŽEVNOST Uredila: Dubravka Berc Prah Strokovni pregled: mag. Mateja Hočevar Gregorič Ilustracije: Igor Šinkovec Fotografije: Dreamstime Direktor produkcije: Klemen Fedran Direktor oblikovanja: Grega Inkret Oblikovna zasnova: Jasna Karnar Prelom: Studio Signum, d. o. o. Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Kmet Tisk: Grafostil, d. o. o
1. izdaja Naklada: 2.500 izvodov
Ljubljana 2013
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2013). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
knjigarna.com swis721 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
CMYK 10/100/90/0 811.163.6(075.2(076) 821.09(075.2)(076)
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: 01 513 46 00 telefaks: 01 513 46 99 e-naslov: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
2
KODRE, Petra Od glasov do knjižnih svetov 9 : [samostojni delovni zvezek za slovenščino v 9. razredu osnovne šole : jezik in književnost] / Petra Kodre ; [ilustracije Igor Šinkovec ; fotografije Dreamstime]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2013 ISBN 978-961-271-288-4 268282368
Kazalo vsebine
I. DEL: JEZIK Državni in uradni jezik
7
Črke in glasovi slovenskega knjižnega jezika
11
Beseda in besedna zveza Beseda Odnosi med besedami Besedna družina Domače in prevzete besede Slogovno zaznamovane besede Netvorjenke in tvorjenke Besedna zveza in stalna besedna zveza
15 15 15 18 18 19 21 24
Od besed in besednih zvez k vrstam besed Besedne vrste Glagol Deležnik Samostalnik Samostalniški zaimek Osebni zaimek Pridevnik Števnik Pridevniški zaimek Svojilni in povratni svojilni zaimek Še drugi zaimki ... Vprašalni, kazalni in oziralni zaimki Prislov Veznik Predlog Členek Medmet
25 25 25 29 31 35 35 38 40 41 41 43 43 45 48 49 51 54
Besede združujemo v stavke Stavek razstavimo na stavčne člene Tvorni in trpni stavki Stavke združujemo v povedi Podredno zložena poved Priredno zložena poved Priredje za izražanje hkratnosti ali zaporednosti – vezalno priredje Priredje za izražanje večje ali manjše stopnje – stopnjevalno priredje Priredje za odločevanje – ločno priredje Priredje za izražanje presenečenja in nasprotovanja – protivno priredje Priredje za izražanje posledice – posledično priredje Priredje za pojasnjevanje – pojasnjevalno priredje Priredje za sklepanje – sklepalno priredje
57 57 60 70 72 77 77 79 82 85 88 92 97
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
3
Od povedi k besedilom Vrste besedil Uradno in neuradno besedilo Pogovor Sožalje Prošnja Objektivno in subjektivno besedilo Življenjepis Pripoved o življenju osebe Opis poti Potopis Ocena besedila Grafikoni, preglednice in obrazci
101 101 103 103 107 109 111 112 114 117 121 125 127
Kaj pomaga, drugo znati, temu, ki ne zna pisati Vejica Raba vezaja in pomišljaja Tri pike Še nekaj vaj za utrjevanje
135 135 138 141 141
II. DEL: KNJIŽEVNOST Ljudsko slovstvo ali slovstvena folklora Ljudska pesem: Desetnica
147 148
Pismenstvo Brižinski spomeniki Rateški (ali Celovški) in Stiški rokopis
153 153 155
Protestantizem ali reformacija Primož Trubar: Uvod v Katekizem William Shakespeare: Romeo in Julija
157 158 162
Barok Janez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine Kranjske
165 165
Razsvetljenstvo
167
Romantika France Prešeren: Glosa France Prešeren: Zdravljica France Prešeren: Gazela III
169 173 176 180
Realizem Simon Gregorčič: Soči
181 183
knjigarna.com swis721
4
CMYK 10/100/90/0
Moderna Dragotin Kette: Spomini Josip Murn Aleksandrov: Vprašanje Oton Župančič: Žebljarska Ivan Cankar: Bobi Ivan Cankar: Skodelica kave Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi
189 189 192 193 197 204 207
Ekspresionizem Srečko Kosovel: Jutro na Krasu Srečko Kosovel: Rdeča raketa
211 211 213
Socialni realizem Prežihov Voranc: Doberdob France Bevk: Kaplan Martin Čedermac Ciril Kosmač: Pot v Tolmin
215 215 219 224
Sodobna književnost Boris A. Novak: Narcis in Eho Andrej Rozman Roza: Najemnina ali We are the nation on the best location Desa Muck: Nebo v očesu lipicanca Carolin Philipps: Made in Vietnam
229 229 233 236 242
Viri
247
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
5
Drage devetošolke, dragi devetošolci! Pred vami je zadnji samostojni delovni zvezek v seriji učnega gradiva Od glasov do knjižnih svetov. Ker domnevam, da se s tem gradivom ne srečujete prvič, vam najbrž ni treba več pojasnjevati, kako je razporejena snov v njem, zakaj je smiselno, da vsebuje poglavja iz jezika in književnosti, ter kaj pomenijo barve piktogramov v razlagalnih okvirčkih. Namesto tega vas raje vprašam, ali vam je tak delovni zvezek všeč. Če kdo zdaj morda razmišlja, da je zastavljeno vprašanje zgolj retorično in nanj ne pričakujem odgovora, ima seveda prav, ampak s takim odzivom kljub temu nekaj pove – da je pridobljeno znanje našlo pot iz knjige v vsakdan. Prav to pa je osnovni cilj vsakega učenja in obenem vodilo, ki je spremljalo nastajanje tega učnega gradiva. V čem vidim osnovni cilj jezikovnega pouka? Razumeti prebrano ter jasno in pravopisno pravilno izražati svoje in povzemati druge misli. In v čem je osnovni cilj pouka književnosti? Vzbuditi ljubezen do branja, nato pa s prebiranjem najrazličnejše literature in razmišljanjem o odnosih med književnimi junaki lažje razumeti sebe in druge. Pot, po kateri stopamo skupaj, se torej ne konča v knjižnih svetovih, ampak gre dlje – vse do našega razuma, srca in sanj. Naj vam zato čisto za konec zaupam, katera misel iz tega samostojnega delovnega zvezka se ta trenutek najbolj dotika mojega srca. To so besede, ki jih je v noveli Pot v Tolmin zapisal Ciril Kosmač: … sanj in želja se nikdar ne znebiš, če si človek, kakor je treba. Sama k temu dodajam le: ne bojte in ne sramujte se svojih sanj, ampak misli, da jih je mogoče uresničili brez truda.
Petra Kodre
Legenda
knjigarna.com swis721
Učna snov 1.–5. razreda
Učna snov 6. razreda
Učna snov 7. razreda
CMYK 10/100/90/0 Učna snov 8. razreda 6
Učna snov 9. razreda
Pozor, da ne bo napak!
Državni in uradni jezik V tem poglavju: – spoznaš pojma uradni jezik in državni jezik, – razmišljaš o položaju slovenščine v Republiki Sloveniji in v Evropski uniji, – ugotoviš, kateri območji v naši državi sta dvojezični, in – spoznavaš, kako se dvojezičnost odraža v javnem življenju teh dveh območij.
Državni jezik predstavlja državo. Zapisan je na denarni valuti, v njem je besedilo državne himne, uporabljajo ga politiki in diplomati, kadar javno nastopajo in tako predstavljajo svojo državo. V Republiki Sloveniji je državni jezik eden, to je slovenščina.
Vemo; n jena vlog a je opredelje na v Usta vi Republik e Sloven ije.
Kako pa vemo, da je slovenšč ina v Rep u b liki Sloveniji državni in uradni je zik?
knjigarna.com swis721
V uradnem jeziku poteka uradovanje. Gre za jezik, ki ga za sporazumevanje s strankami uporabljajo različni uradi (npr. sodišča, šole, upravne enote, pošte, banke …). V Republiki Sloveniji so uradni jeziki trije: • slovenščina je uradni jezik na celotnem slovenskem ozemlju, • italijanščina je uradni jezik (poleg slovenščine) na območju, na katerem živi italijanska narodna manjšina, • madžarščina pa je uradni jezik (poleg slovenščine) na območju, na katerem živi madžarska narodna manjšina.
CMYK 10/100/90/0
7
Dvojezična sta torej del slovenske Istre in del Prekmurja. Enakopravna raba obeh jezikov (tj. slovenščine in italijanščine ter slovenščine in madžarščine) v javnem življenju se kaže npr. z dvojezičnimi javnimi napisi, obrazci … Uradovanje na teh območjih poteka v obeh jezikih. Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo je slovenščina eden od uradnih jezikov te zveze.
1
Kaj lahko sklepaš o tem, kje stojijo ti napisi?
Domanjševci Domonkosfa
ldoltra Ortopedska bolnišnica Va al dolt ra O sp ed al e ot rope di co V
Ankaran Ancarano 2
DVOJEZIČNA OSNO VNA ŠOLA DOBROV NIK KÉTNYELVŰ ÁLTALÁ NOS ISKOLA DOBRO NAK
V razredu se pogovorite, kaj vam pomenijo slovenski evrski kovanci.
Odkar je slovenšč ina uradn jezik v Ev i ropski un iji, lahko dopise in dokumen evropske te na institucij e p o slovenšč šiljamo v ini. Tudi odgovor bomo pre nanje jeli v slov enščini.
knjigarna.com swis721
8
CMYK 10/100/90/0
In vsi po
membni dokumen ti Evropske unije so objavljen i tudi v slovenšč ini.
Oglej si zemljevida Primorske in Prekmurja. a) Pobarvaj občine Koper, Izola in Piran, v katerih živi italijanska narodna manjšina in je zato tam poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina.
BOVEC
KOBARID TOLMIN CERKNO KANAL
GORIŠKA BRDA
NOVA GORICA
IDRIJA
ŠEMPETER AJDOVŠČINA
KOMEN
VIPAVA POSTOJNA SEŽANA DIVAČA
PIVKA
ILIRSKA BISTRICA
b) Pobarvaj še občine Hodoš, Moravske Toplice, Šalovci, Lendava in Dobrovnik, v katerih živi madžarska narodna manjšina in je zato tam poleg slovenščine uradni jezik tudi madžarščina.
knjigarna.com swis721 A
ZM
ROGAŠOVCI
CANKOVA
D
KU
GR A
3
G PE OR TR NJ OV I CI
PUCONCI
CMYK 10/100/90/0
TIŠINA MURSKA SOBOTA
TU RN IŠČ E ODRANCI
BELTINCI
ČRENŠOVCI
9
4
Pravilne trditve označi s kljukico, napačne pa popravi. Popravljene povedi zapiši na črte. a) b) c) č) d) e) f) g)
5
V Republiki Sloveniji je slovenščina edini državni jezik. V Republiki Sloveniji sta dva uradna jezika – italijanščina in madžarščina. V Ljubljani je uradni jezik samo slovenščina. Ker so v Sloveniji trije uradni jeziki, lahko pripadniki manjšine kjerkoli zahtevajo, da se z njimi govori italijansko oziroma madžarsko. V Lendavi na vseh poštah, bankah, sodiščih itd. lahko dobimo tudi obrazce v madžarščini. Vsi slovenski časopisi, ki izidejo v Kopru, morajo biti prevedeni v italijanščino. V Kopru, Izoli, Piranu in Novi Gorici morajo biti vsi napisi na javnih zgradbah dvojezični. Slovenščina je bila izbrana za uradni jezik Evropske unije.
Dvojezična območja segajo tudi čez meje naše države (k zamejskim Slovencem), kar kaže fotografija. Kaj misliš, v čem bi se napis razlikoval, če bi se nahajal na dvojezičnem območju v Sloveniji?
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
10