Andreja Kolman
Danica Mati Djuraki
Danica Pintar
Irena Furlan
naravoslovje 7
Marta Klanjšek Gunde
Riko Jerman
Rudi Ocepek
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
NAR 7 Delovni zvezek.indd 1
6.8.2013 13:48:40
Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Danica Pintar, Irena Furlan, Marta Klanjšek Gunde, Riko Jerman, Rudi Ocepek
Naravoslovje 7 Zvezek za aktivno učenje naravoslovja v 7. razredu osnovne šole Urednik: Matej Urbančič Avtorici dodatnih vsebin: Metka Trobec, Jana Ržen Jezikovni pregled: Anja Kren Ilustratorki: Kristina Krhin, Doroteja Fon Fotografije: Alenka Gaberščik, Aleksander Vukovič, Alojz Skvarča, Arne Hodalič, Bojan Brecelj, Boris Sket, Borut Furlan, Borut Rubinič, Dare Fekonja, Davorin Tome, Dušan Grča, Dušan Jesenšek, Dušan Vrščaj, Goran Iskrič, Gorazd Kosi, Gorazd Urbanič, Hrvoje Oršanič, Igor Modic, Igor Zaplatil, Iztok Tomažič, Ivica Pirc, Jelka Pogačnik, Lado Kutnar, Lovrenc Lipej, Luka Cjuha, Luka Pintar, Marja Zorn, Marjan Maganja, Marjan Richter, Marko Trebušak, Matej Zupan, Matjaž Bedjanič, Mavric Pivk, Miha Toman, Olga Berčič, Primož Zrnec, Rafko Lah, Riko Jerman, Robert Brus, Slavko Ciglenečki, Stane Klemenc, Stane Vodopivec, Staša Tome, Tilen Genov, Tom Turk, Tomaž Lauko, Tomaž Mihelič, Tomi Trilar, Valentina Turk, Vladimir Bernetič, Voranc Vogel, Zorka Sotlar, Zvone Šeruga, Tihomir Makovec, Željko Stevanič, Krištof Istinič, Janez Papež, Stanko Pelc, Iztok Bončina, Marica Starešinič, Simon Krulec, Aleš Pavletič, Maks Dežman, Elo Mihevc, Petra Hrovatin, Vasja Kožuh, Andreja Kolman, Janko Vučko, Petra Golja, Iztok Škornik, Dario Cortese, Boris Šuligoj, fotoarhiv ZOO Ljubljana, Foto Spring, fotoarhiv ZRC SAZU, oddelek za arheologijo (fotografije so bile objavljene v knjigi Zakladi tisočletij, založba Modrijan), Shutterstock, iStockphoto, Fotolia, Visualphotos
Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com
© Založba Rokus Klett, d. o. o. (2013). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava in druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.
knjigarna.com swis721
Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. Kolikor v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačni lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
CMYK 10/100/90/0 5(075.2)(076.5)
NARAVOSLOVJE 7. Zvezek za aktivno učenje naravoslovja v 7. razredu osnovne šole / Adreja Kolman ... [et al.] ; [iIustratorki Kristina Krhin, Doroteja Fon ; fotografije Alenka Gaberščik ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2013
Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 531 46 99 E-pošta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si
ISBN 978-961-271-292-1 1. Kolman, Andreja 268243200
2
NAR 7 Delovni zvezek.indd 2
6.8.2013 13:48:40
Kazalo Celinske vode 4 Bivalna območja Kakšna snov je voda? Zgradba in delovanje celic Vodne živali – enocelična živa bitja Vodne živali – mnogocelične živali Obvodne živali Živali v podzemeljskih vodah Človek spreminja celinske vode Povezanost živih bitij v celinskih vodah
4 6 8 9 12 21 24 27 30
Morje 34 Morje je največji življenjski prostor Zmesi Ločevanje zmesi Valovanje Življenjske razmere v morju Življenjski predeli v morju in ob njem Živali v morju in ob njem Živa bitja v morskih globinah Prehranjevalni spleti v morju Ogroženost in varovanje morja
34 35 37 40 43 44 45 55 56 57
Gozd 62 V gozdu se veliko dogaja 62 Živa bitja zaznavajo svetlobo 63 Kakšna snov je zrak? 74 Kako se lahko snovi spremenijo v čisto drugačne? 78 Glive 81 Živi organizmi v prsti in listnem opadu 84 Drobne živali v podrasti, na deblih in v krošnjah 87 Dvoživke v gozdu 88 Plazilci v gozdu 89 Ptice v gozdu 90 Živa bitja zaznavajo zvok 92 Skupne lastnosti različnih valovanj 98 Sesalci v gozdu 99 Povezanost živih bitij v gozdu 101 Ogroženi gozdovi 103 Telesna zgradba živali 104
knjigarna.com swis721 Zgradba živali CMYK Razvrščanje živali 112 10/100/90/0
107
3
NAR 7 Delovni zvezek.indd 3
6.8.2013 13:48:40
1. CELINSKE VODE Bivalna območja V reki in jezeru ločimo več bivalnih območij. V vsakem od teh območij so drugačne življenjske razmere, zato jih naseljujejo različna živa bitja. 1. Spoznaj bivalna območja reke. Izpolni razpredelnico. Kako čista je voda
Kako hitro teče voda
REČNI IZVIR ZGORNJI TOK SREDNJI TOK SPODNJI TOK
2. Ob ilustraciji označi bivalna območja v jezeru.
knjigarna.com swis721 3. Izpolni razpredelnico o življenjskih območjih v jezeru.
CMYK 10/100/90/0
Življenjske razmere OBREŽNI PAS PROSTA VODA DNO
4
NAR 7 Delovni zvezek.indd 4
6.8.2013 13:48:40
4. Reši križanko in poišči geslo: 1. Naše največje jezero 2. Na dnu jezera je zelo malo … 3. Območje reke, za katerega je značilna hladna, hitra in čista voda 4. Najgosteje naseljeno območje v jezeru 5. Tok reke, kjer dno sestavlja premikajoče se grobo kamenje 6. Sava, ki izvira v Zelencih
1 2 3 4 5 6
Geslo križanke: Napiši čim več posebnosti, značilnih za geslo križanke.
Moji zapiski
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
5
NAR 7 Delovni zvezek.indd 5
6.8.2013 13:48:41
Kakšna snov je voda? Voda v naravi vsebuje različne raztopljene snovi. Voda, ki vsebuje veliko raztopljenih mineralnih snovi, je trda voda. Voda, v kateri je malo mineralnih snovi, je mehka. 1. Kaj ostane v posodi, ko voda izhlapi? Potrebuješ: vodovodno vodo, destilirano vodo, mineralno vodo, morsko vodo, deževnico, 5 enako velikih petrijevk. Navodilo: V vsako petrijevko daj 20 kapljic posamezne vode in jih ustrezno označi. Petrijevke postavi na radiator ali na okensko polico. Počakaj, da izhlapi vsa voda. Opiši ostanek v vsaki petrijevki. Vodovodna voda: Destilirana voda: Mineralna voda: Morska voda: Deževnica: Kje so bile snovi, ki so ostale po izhlapevanju, prej in zakaj jih ni bilo mogoče videti?
Katera voda je vsebovala največ snovi, ki so ostale v trdnem preostanku, in katera najmanj?
Ali je preostanek v vseh posodah enakega videza?
2. S penjenjem milnice lahko hitro ugotoviš, katera voda je trda in katera mehka. Potrebuješ: enake količine različnih vrst vode, enako velike plastenke, enako velike koščke mila.
knjigarna.com swis721
Navodilo: Vsako plastenko do ene tretjine napolni z eno od vod in posodo ustrezno označi. V vsako plastenko daj po en košček mila in jo zapri. Vsako plastenko z enako močjo desetkrat potresi. V kateri vodi je nastalo največ pene, v kateri najmanj?
CMYK Voda, na kateri je največ pene, je najbolj mehka; tista, na kateri je pene najmanj, pa je najbolj trda. Uredi vzorce vode po trdoti od najbolj trde do10/100/90/0 najbolj mehke in zapiši njihov vrstni red!
6
NAR 7 Delovni zvezek.indd 6
6.8.2013 13:48:41
3. Kako lahko iz trde vode narediš mehko? Potrebuješ: kuhalnik, kovinsko posodo s pokrovko, vodovodno vodo, manjšo skodelico. Navodilo: Kovinsko posodo napolni z vodo in jo segrej. Ko zavre, nad paro podrži hladno pokrovko. Kaj opaziš na pokrovki?
Nagni pokrovko, da bodo vodne kapljice spolzele po njej. Ulovi jih v skodelico. Kakšna voda se nabira v čaši, trda ali mehka?
Kje so ostale snovi, ki so bile v vodi pred segrevanjem?
4. Poskusi dokazati, da so v sladki vodi raztopljeni plini. Potrebuješ: dve večji čaši, vodovodno vodo ali katerokoli sladko vodo, gorilnik. Navodilo: V prvi časi segrevaj V prvi čaši segrevaj vodo toliko časa, da zavre. Vre naj nekaj minut, nato jo pusti, da se ohladi. V drugo čašo nalij hladno vodo. Po približno dvajsetih minutah si oglej vodo v obeh čašah in napiši svoje ugotovitve.
Moji zapiski
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
7
NAR 7 Delovni zvezek.indd 7
6.8.2013 13:48:41
Zgradba in delovanje celic Celica je osnovna življenjska enota vsakega organizma. Glede na razlike v zgradbi in delovanju celic razvrščamo organizme v štiri širše skupine: bakterije, glive, rastline in živali. Virusi nimajo vseh gradbenih elementov, kot jih ima celica, zato jih ne uvrščamo med žive organizme. 1. Primerjaj notranjo zgradbo bakterijske, glivne, rastlinske in živalske celice. Ugotovi, v čem so si podobne in v čem se razlikujejo. Svoje ugotovitve zapiši v razpredelnico. Pomagaj si z vprašanji. a) Kako imenujemo celično tekočino, ki je v celici? b) Kaj je na površini celice? c) V katerih celicah so razvite notranje membrane in v katerih jih ni? č) Ugotovi, katere celice imajo jedro z dednino in v katerih celicah ni jedra. d) Ugotovi, v katerih celicah so mitohondriji in v katerih kloroplasti. e) Poglej, v katerih celicah so vakuole s celičnim sokom. f) Ugotovi, katere celice so obdane s celično steno. CELICE Bakterijska
Celica glive
Rastlinska
Živalska
a)
b)
c)
č)
d)
e)
f)
knjigarna.com swis721 CMYK 10/100/90/0
Lahko si pomagaš z iskanjem po spletu.
8
NAR 7 Delovni zvezek.indd 8
6.8.2013 13:48:42
Vodne živali – enocelična živa bitja Enoceličarji so živa bitja, njihovo telo je zgrajeno iz ene same celice. Premikajo se z bički, migetalkami ali panožicami. 1. Spoznaj paramecija. Potrebuješ: mikroskop, pribor za mikroskopiranje in vzorec s parameciji. Navodilo: a) b) c) č) d) e)
Pripravi mikroskopski preparat. Naravnaj svetlobo in ostrino slike. Izračunaj povečavo. Živa bitja si natančno oglej in jih poskusi narisati. Poskusi ugotoviti, s čim se premikajo. Ugotovi, ali so v tvoji kapljici vode samo parameciji. Primerjaj jih z ilustracijo paramecija. Najmanjša povečava _____ x _____ = _______
SKICA:
Največja povečava ____ x _____ = _____ SKICA:
2. Spoznaj evgleno. Potrebuješ: mikroskop in pribor za mikroskopiranje. Navodilo: a) b) c) č) d)
S kapalko kani na predmetno stekelce kapljico vode z evglenami. Pokrij s krovnim stekelcem. Naravnaj svetlobo in izostri sliko. Izračunaj povečavo. Živa bitja v kapljici vode si natančno oglej, jih primerjaj z ilustracijo ter jih poskusi narisati.
knjigarna.com swis721 Najmanjša povečava _____ x _____ = _______
SKICA:
CMYK 10/100/90/0
Največja povečava ____ x _____ = _____
SKICA:
9
NAR 7 Delovni zvezek.indd 9
6.8.2013 13:48:42
3. Na skici paramecija in evglene označi ravnino njune delitve in nariši, kaj po delitvi nastane.
4. Primerjaj evgleno in paramecija. Izpolni razpredelnico. Prehranjevanje
Premikanje
Razmnoževanje
EVGLENA PARAMECIJ
5. Priprava gojišča enoceličarjev – priprava infuzuma in mikroskopiranje. Enoceličarjem, predvsem migetalkarjem, pravimo tudi infuzorji, ker jih lahko vzgojimo v vodi, v kateri smo namočili seno. Včasih so mislili, da se te živali kar same od sebe razvijejo v taki seneni »juhi«. Tudi ti lahko pripraviš tako seneno »juho«; pravimo ji infuzum. Potrebuješ: litrski kozarec s širokim vratom, vodo iz mlake ali akvarija, seno, mikroskop in pribor za mikroskopiranje. Navodilo: a) V kozarec nalij vodo iz mlake ali akvarija. b) Vanjo daj pest sena. c) Po enem tednu si lahko skozi mikroskop ogledaš sivo prevleko, ki nastane na površini vode.
knjigarna.com swis721
Zakaj migetalkarjem pravimo tudi infuzorji?
CMYK 10/100/90/0
10
NAR 7 Delovni zvezek.indd 10
6.8.2013 13:48:43