.. - - ---=
!.
STATO MAG .G IORE R. ESERCITO . UFFICIO PROPAGANDA R. E.
-
FRASARIO - ,fTALO·CROATO-SLOVEHO BOZZA DI STAMPA
ROMA - 1941-Ann o XIX
.
..
AVVERTENZA Il presente frasario italo-aroato-sloveno, distribuito sotto forma di bozze di stampa, mira a facilitare agli ufficiali e ai 1 soldati dei nostri reparti dislocati oltre Adriatico i rapporti coi due popoli slavi oggi congiunti a noi da vincoli così stretti.
INDICE ALFABETICO A
bevande, 97 bicicletta, 143 botteghe, 124
consonanti (mutamenti . delle), 10 conversazione, 55 corpo umano, 85
accampamento, 159 acque,. 145 aggettivi di qualità, 66 ·C D aggettivo, 18 caffè (locale), 97 dentista, III agricolt~ra, 148 calendario, 78 albergo, 92 E campagna, 145 alfabeti e pronunzie, 8 cariche, 128 edifici, n7 alloggio, 92 cariche speciali e spe- edifici (campagna), 146 animali, 149 cialità (esercito), 156 elementi g rammaticaanno, 75 carni, 101 li, 7 elettricità, 138 armi bianche, 162 casa, 94 armi da fuoco, 160 casi (<leclinazioni), 12 equipaggiamento (esercito), 162 armi e corpi, 155 cihr ma:rini. 102 erbaggi, 103 arte, 128 città (frasi), II6 esercito, I 54 automobile, 141 città (la), u5 esei·ci to (frasi militaaviazione, 165 colori, 87 ri), 163 commercio (e induavverbio, 39 età, 83 stria), 133 B commercio e indust ria età, parnntèla, fumi(frasi),· 134 glia, 83 bagno, 94 bagno (pubblico), 108 condimenti e modi di Il F cucinare, mo ferrovia, 88 banca, 114 congiunzione, 43 film, 139 barbiere, 107
5
fortificazioni, 159 fotografia, 139 ' frasario generale, 53 frase (costruzione della), 44 .frutta (le), 103
minerali, 136 · minestre, 101 mobilio, 95 monete, 71 monumenti, d7 motocicletta, 143
G
N
generi, 12 geografia (termini geografici); 144 giochi, 123 giornata (partidella), 77 giorno, 76 gradi (esercito), 155 guerra, 158
navigazione, 90 negozi, 124 nome, 13 ·nomi geografìd, 72 nomi propri (di persona), 50 numerali, 45 numeri (sing. - plur. ), 12
I igiene personale, ro5 illuminazione, 93 industria (commercio e), 133 interiezione, 44 interiezioni, 58 interrogatorio, 57 istituti, II8 istituzioni, u8
L latticini, 102 leggere, 55 legumi, 103
III
T
tabacco, 104 tavola, ·99 teat ro, 120 t elegrafo (ufficio tel.), II3 tempo cronologico, 75 tempo (indicazioni di}, 79 temp o meteorologico, 80 o termini astratti soci.alipolitici, 130 oggetti ·d'uso p ersonale, 105 tammo (campagna), 146 ora, 77 trattoria, 98
p parentela, 84 parlare, '53 parrucchiere, 107 pesi e misure, 7 r posta, n2 posta (frasi), n3 preposizione, 42 professione, 128 pronome, 22
R
M ruarii1a, 163 materie, 136 medicina, 109 m edicina (frasi), mese, 75 mestieri, 124 metalli, 136
servizi (pubblici), II8 settimana, 76 sport, 121 stagione; 75 stazione, 89 strumenti, 135
radio, 139 recipienti, 135 riscaldamento, 93 ristorante, 98
s scrivere, 55 sensi, 87
6
ù uffici (pu_b blici). n8 uova, 103
V vegetazione, 152 veìcoli, . 135 verbi ausiliari, 28 verbi derivati, 66 verbi irregolari, 34 verbi p m utili (elenco ùci) , 59 verbo, 26 vesti, 105 v ettura ferroviaria, 88 viabilità, r47 viaggiare, 88 viaggio in mar e, 90 vi ta militare, 157 ! vitto, 97
I
ELEMENTI GRAMMATICALI Tat).to il croato quanto lo sloveno appartengono al gruppo delle ' lilllgue jugoslave (s.lave del sud), nel quale formano la propaggine occidentale, mentre il serbo costituisce quella orientale. .Fra .il croato e lo sloveno esistono differenze tali di grammatica e di lessico, che essi debbono considerarsi, due lingue distinte; in 'particolare, lo sloveno ha conservato molti tratti dell'antico slavo. Fra il croato e il serbo invece le difterenze sono minime, consistendo soprattutto nell'uso di, alfabeti diversi (il latino, integrato da opportuni segni diacritici, presso i Croati; il cirillico o slavo, presso i Serbi) e in talune particolariità della grafia. Lo slov,eno non presenta varietà d ialettali d i rilievo; nel dominio croàto-serbo si notano invece vari dialetti, ognuno dei quali, è denominato dalla parola che in esso corrisponde al nostro interrogativo << che cosa? l>. Si hanno. infatti :
1) lo stokavo i(sto? che cosa?) che è il più diffuso, in quanto abbraccia tutta la Sdbia, la Bosnia, l'Erzegovina, il ,Montenegro, la maggior parte della Dalmazia, la Slavonia, la Vojivodina e le regioni meridional~ della Croazia .. Esso si suddivide in tr7 gruppi,_ secondo la pronuncia che nelle vane zone assume la vocale e dell antico slavo; i gruppi si chiamano ikavo, jekavo, ekavo. Per dare un esempio, la parola che significa << atto, azione» sii pronuncia dilo in « ikavo l) (Slavonia, Bosnia occidentale e centrale, Dalmazia settentrionale e . media); djelo in cc jekavO,l) (Montenegro, Dalmazia merid., Erzegovina, Bosnia sud-orientale, Serbia meridionale, Krajina d i Croazia) ; ; de/o in cc ekavo )} (Serbia centrale e settentrionale, Sirmio, Vojvodina). La lingua letteraria dei Croati è lo stok_avo-je.kavo; la lingua letteraria dei Serbi è lo stokavo ekavo. 0
2) il éakavo (éa? che cosa?) che è parlato in va rie isole c:Lel1' Adriatico, lungo il litorale da Spalato a Segna, e in certi territori occidentali della Croazia.
7
3) il kajkaiìo (kaj? che cosa?), che è parlato iµ aie.uni distretti della Croazia (Zagabria, Varaidi,n, etc.) e che costituisce una foi:ma di transizione verso lo sloveno, la lingua jugoslava più occidentale. Se si assegna il kriikavo, parlata mista, alla zona dello sloveno (analogamente, il macedone rappresenta dal canto suo una forma <li passaggio .fr~ LI .ser~o-croato' e ~l bul~aro), rim~ngono sto1av? e éak:1._vo; le pnnc1pah differenze d1 grafia tra ' essi saranno indicate pm ,. avanti. , In questo volumetto si ti.ene come base per il croato lo stokavojekavo, salvo - quando occorra - riferimenti allo stokav_o-ekavo dei Serbi.
ALF AI3ETI E PRONUNZIA, Tanto l'alfabeto croato, in caratteri latini, q uanto l'alfabeto serbo, in caratteri cirillici o slavi, comprendono trenta lettere, che si corrispondono secondo risulta dalla seguente tabella; l'alfabeto sloveno, più semplice, compr-ende soltanto venticinque lettere.
_________ ___ __
.......
.....;.
~
ALFABETO SLOYEMO ALFABETO CROATO ALFABETO. SERBO maiuscole minus:cole maiuscore minuscole maiuscole minuscole
A
a
B
b
e
C
t:
e
e
D
d
D
E
e
B E
F
f
A B
e
e Di
G,
g
H
h i
I
F G H I
a b c
e e' d dz d e
A
a
B
6
~ 'l
~
'I
'R
li
J-.(
,I
I.I
J].
'!l E
I) e
(l)
<I>
PRONUNCIA a b z di spazio c d i faccia c di voce d g di spiaggia g di gente e
f g h i
x
X
g di gara aspirazione moderata
11
H
l
It
breve di paio e di casa
r
J
l
J
l
J
K
k
K
k
R
r
8
f
-..-:.:::.
ALFABETO SLOYENO
ALFABETO CROATO
ALFABETO SERBO
RRONUNZIA
maiuscole minuscole maiuscole minuscole maiuscole minuscole
II
L
JI
n.
lj
Jb
Jb
M
m
M
m
M
N
Il
N Nj
n Il)
M H lb
o
o
o
o
o
p r
II
II
p
R
p r
p
p
p
r
s S·
s
e
e
s
s
s
III
III
ss di rosso se di scena
T
t
T
T
t
u
t u
u
u
y
y
u
V
V
V
V
V
z
z
B 3
B
z
8
s di rosa
z
2
z
.ìK
at
·'·
o p
T
I
L Lj
z z
s
R
s
H lb
gl di figlio m n gn di compagno o
IJ
talvolta ha valore vocalico, es. prvi (primo), smrt (morte)
francese di jour
C h i debba consultare un dizionario serbo tenga presente che l'ord1ne delle lettere nell'alfabeto cirillico è molto diverso da quello del]' alfabeto croato : B (v), r (g), ,n (d), i) (c1), e (e), m (z), a (z), n (i), G), J.t (k), JI (1), Jb (lj), M (m), H (n), lb (nj), o (o), II (p), p (r), (s), : (t), fi (é), y (u), <P (f), X (h), ~ (c), q (e), ~ (dz), III (s).
(a), a, 6 (b), -j C
!La pronu~cia non offre in genere diffi coltà; tuttavia conviene conoscere per lo sloveno le seguenti norme generali :
1) Le vocali e ed o hanno vari suoni, brevi e lunghi, larghi e stretti. Es.: most (ponte) pron. quasi gnato) pron. quasi « muokar ». 9
<<
moust J>; mokar (ba-
/ · 2) I gr,u ppi li cd n7 s1 pronunciano come · gl e gn. italian~ nelle parole figlio, compagno. 3) La consonante l in fine e nel corpo della parola ha sovente -il suono u. Tale suono ha pure la consonante v in principio e in fine di parola. 4) La consonante r fra due consonanti si pronuncia come se fosse preceduta da un e brevissimo. Es. trg (mercato) pron. « térg )). , fo sloveno esiston~ tre accenti di q ualità, in croato e in serbo quattro; tali accenti si possono paragonare a quelli, del greco antico. ln questo frasario .n on si tiene conto di essi; si adopera invece un accento acuto per indicare la sillaba accentata di ogni parola. Nell'ambito del croato, le differenze maggiori di grafia e pmnuncia fra stokavo e cakavo si rid ucono a queste: 1) Al gruppo consonantico st dello stokavo corrisponde in éakavo il gruppo sé. Esempio: da fskati (cercare), istem, iséem (io cerco). 2) Al gruppo consonantico zd dello stokavo corrisponde in ca.kavo il gruppo zj. Efempio: uva, grozde,. grozje. 3) La l finale di sillaba rimane in éakavo, mentre nello stokavo diventa o. Esempio: angolo, ugal, ugao. 4) Il éakavo infine preferisce conservare le forme originarie della declinazione.
MUTAMENTI DELLE QONSONANTI Per una legge comune a tutte le lingue slave, numerose consonanti - in croato e in sloveno - si modificano, cioè si trasformano in altre, quando vengono a trovarsi davanti alle vocali e, i ed alla consonante j, ciò che accade spesso con le desinenze della declina:lÌone e' della coniugazione. Tali mutamenti avvengono contemporaneamente nella scrittura e nella promm.cia; è perciò necessario conoscer,lii, altrimenti s'incontrano difficoltà nella conversazione e nella lettura. I principali fra essi sono: · 1) Le gutturali k., g, h, davanti a i (per es. nel plurale dei maschili) si trastorma.no rispettivamente nelle sibilanti e, z, s; davanti a e (per es. nel vocativo singolare dei maschili, e nel presente indicativo di certi verbi) si trasformano n elle palatali Davapti a e anche le sibilanti e, z, s si t rasformano nelle palatali é, s. Il gruppo consonantico. sk davanti ·a e diventa sé.
e, z, s.
z,
IO
~
i
--··-·--··
Esempi: (croato) junak (eroe), vocat. sing. junal:c, nominar. plur. junaci. )) drug (compagno), vocat. siing. druze, nominativo plur. druzi. (sloveno) dihati (respirare), dfJetc (respirate). )) klicati (chiamare), kliéete (chiamate). pisati (scrivere), pisete (scrivete). ))
'2) Fondendosi con la consonante j (ed essa ricorre nella desinenza -ju dello strumento singolare di certi nomi femminili; nelle desinenze -ji, -ja, -je del comparativo; nelle desinenze -jah, etc. dell'imperfetto indicativo; nelle desinenze -jen, jena, -jeno del 11artkipio passivo), avvengono questi.mutamenti: t diventa é
l d
)) ))
p
)),
sl
))
[e
in sloveno]
h diventa blj )) sn snj )) n n1
lj d [i m sloveno]
plj slj
V
))
vlj
Jt
))
Sé
[se
in sloveno]
Esempi: (croato) smrt (morte), smréu (con la morile). )) misao (pensiero), mislju (col pensiero). )) mlad (giovane), mladi (più giovane). )) zivjeti (vivere), zivljah (io vivevo). (sloveno) topiti (annegare), topljen (annega to). )) lomiti (spezzat'e), lomljen (spezzato). 3) Altri mutamenti, registrati tanto dalla scrittura quanto dalla
pronuncia, risultano dall'incontro fra certe consonanti Così, per una legge· naturale di assimilazione, dal gruppo [k+ d) si passa a gd, da [g + t] si passa a kt, da [ z + p] si passa a sp. Analogamente [d +kl, [t+b], [h+s) diventano rispettivamente tk, db, ps. Esempi: (croato) piti (here) [iz-pitil, ispùi (bere lutto). >> sladak (agg . m., dolce), femm. slatka. » Srbina (Serbia), srpski (serbo). (sloveno) braniti (proteggere), bramba (protezione). » poslati (mandare), posljem (io mando). 4) Tanto in· croato quanto in sloveno le conson anti si distinguono in due grandi categorie: dure e molli. Sòno consonanti dure : b, d, f, g, h, k, l, m, 11, p, r, s, t , v, z. II
Sono consonanti molli: é, é, dz, ti, j, lj, nj, s, z, La consonante e può essere molle e dula. · La d~stinzione fra · consonanti dure e molli vale soprattutto per le desinenze della declinazione.
'
GENERI, NUMERI E CASI
Tanto il croato quanto lo sloveno hanno tre generi : maschile (m\ femminile (f.), neutro (n.). In entrambe le lingue, oltre che dal .signi. 1 ficato, il genere di, un nome si riconosce dalla desinenza, perchè : 1) la maggior parte dei nomi che determinano in consonante sono · maschili; 2) i nomi che terminano j,n a sono quasi tutti femminili; ' 3) i nomi che terminano in o, e sono quasi tutti neutri. In croato e in sloveno nomi, aggetti,vi, pronomi e participi si de- , clinano, cioè esprimono per mezzo di desinenze varie quei rapporti che in italiano sono significati dalk preposizioni o dal posto nella frase. La declinazione croata comprende sette casi: nominativo (N.) ~ caso del soggetto; genitivo (G.) o caso del possesso, della specificazione (<lii chi? di che cosa?); dativo (D.) o caso del complemento di termine (a chi? a che cosa?); accusativo (A.) o caso del complemento oggetto; yocaùvo (V.), che si usa per chiamare; locativo (L.) o caso dello stato . in luogo, che è sempre preceduto da una preposizione; strumentale (S.) che corrisponde all'ablativo latino (con che? con che cosa?). Siccome, salvo la ·presenza della preposizione, il locativo è nelle desinen2-e identico al dativo, i casi croati si ri<lucono in sostanza a sei. La declinazione slovena comprende sei ca~i : nominativo (N.), al quale è sempre uguale il vocativo; genitwo (G.); dativo (D.); accusativo (A.); locativo (L.) o complemento di luogo; strumentale (S.) o complemento di mezzo. In sloveno il locativo è ben distinto, quanto alle desinenze, dal dativo. Quanto ai numeri ,il croato ne conosce due, come l'italiano: singolare (s.) e plurale (p.) Lo sloveno ha in più il duale (d u.), che _5Ì _ - adopera per indicare due persone o cose e che ha comuni col plurale - .......,;._ le desinenze del genitivo e del locativo. Nelle due lingue, come in tutte le altre lingue slave tranne il bulgaro, manca l'articolo. U na regola generale, che vale per la declinazione dei nomi, degli aggettivi, dei pronomi, etc. maschili, è questa: se si tratta di esseri animati, al singolare l'accusativo è uguale al genitivo; se si tratta di. cose, l'accusativo singolare è uguale aI nominativo singolare. 12
~,
IL NOME I nomi croati e gli sloveni si ripartiscono secondo vari tipi di declinazione, per ognuno dei quali abbondano le eccezioni ; m questi cenni sono indicate soltanto le linee generali. . Nella' tabella che segue, sono stampate in neretto le desinenze che richiedono i mutamenti consonantici dei quali si è trattato in precedenza; sono stampate fra parentesi le desinen ze proprie dei n omi che terminano in consonante molle; per ogni caso d el 5Ìng. e del plur. , sono stampate' nella seconda riga e in corsivo le de sinenze slovene, quando esse divergono dalle croate. DESINENZE DELLE DECLINAZIONI CROATE E SLOVENE
N.
con:::n~~aria I
Neutri
Femminili
Femminili
-o, (-e)
-a
consonnntc v aria
G.
-•
-a
-e
D.
-U
-u
-i
A.
com e N. o G.
com e N .
y.
I
-e, (-u) ·come
N.
i.:ome
come
N.
-O
-i co me N .
N.
L.
-u -u, (.i)
s.
.. om, (-e m)
N. V.
-i -i
-e
-•
-a
G.
-i
-i, (-a)
-ju, .. i
· OlU
-io
-uv , (-ev)
-ij
D.
-illln. -om, (-em J
-om, (-cm)
-ima -im~ b n
A.
-e
com e N .
•ima
-ih
-im.a - ih
-im.a
-ima
L.
s.
..,ima.
-am 1.!Qro e
N.
C O lll t':
N.
- ama
•i ma
-ali
-il,, -éh -im a
-imi'> -m i
N.A.V.
-a
D. S.
-oma, ( ..em ai
-oma> (- em a )
13
-ama
Il .
- LIIUJ.,
-i -é!na., -»ta
MASCHILI
OSSERVAZIONI PER ÌL CROATO
r) La più parte dei nomi monosillabi inserisce davanti alle desin~ze del plurale la sillaba -ov- (nomi in consonante dura) o -ev- (nomi i,n conisonantc molle). E sempii: grad (castello), Vs. grade, Ss. gradom; plurale: grado vi, gra- · dova, gradovima, etc. m_aé (sfad~), Vs. maéu, Ss. mal:em; plurale: maéevi, mal:eva, macevima, etc.
2) P arecchi norni h anno al Ns. <lavanti alla consonante finale un'a che cade in tutti gli :i Itri casi, tranne i! Gpl. E sempi: vjetar ( vento), Gs. vjl'lra, Ds. vjetru, Gpl. vjetara évora!( (passero), Gs. 'évorka, Ds. évo,·ku, Gpl évoraka. 3) I nomi in -fo che indica.no popoli, abitanti, classi sociali' o religiose p erdono tale -in :11 plurale. Esempi : Srbi11 (Serbo), pi. Srbi; Krséanin (cri,stiano), pl. Krséani. 4) Pochi nomi comuni terminano i.n -o; i principali sono: so!(O (falco), Gs. sol(ola; vo (bue), Gs. vola; sto tavola, Gs. stola; pepeo (cenere), Gs. pepe/a; posao (affare), Gs. posla; orao (aquila), Gs. orla; pijetao (gallo), Gs. pt"jetla. ·
5) Alcuni nomi molto usati: fra essi gost (ospite), nokat (unghia), prst (dito), hanno al Gpl. le desinenze -i e iJu. In certi -dialetti so·pravvivono desi.nen:z;e antiche: D pl. -om (-em ), Lpl. -ih, Spi. -i; esse s'incontrano anche nei nomi neutri.
6) Nomi irregolari di u so frequen te : sinak (figlio), V.s. sinko tetak (zio), Vs. tece otac (padre); Vs. oce, oco; Ss. ocem; Npl. oci, o'éevi, ocevi brat (fratlCllo); Vs. brato, brajo, braco, brale; Npl. braéa (e declinazione come i femminili in -a) · gospod (signore); Npl. gospoda, gospoaa (e declinazione come i femminili in -a) tovje.k (uomo), V s. 'éovo; plurale : N .G. ljudi, D.S. ljudima, A. ljude . · prija·telj (amico), Vs. priko, prifo tl1111 (giorno) ha, oltre a quella regolare, a nche una declinazione col t<'ma dncv.
,,,
NEù'l'Rt
r) I nom~ aventi nel tema un g;uppo di. consonanti che non sia st, st, zd, zd ins,eriscono-in esso, al Gpl, un'a. Esempi: koplje (lancia), Gpl. kopalja; zio (male), Gpl. zala; zvonce (campanello), Gpl. zvonaca. Ma l'inserzione dell'a non, ha luogo p. es. ~n mjesto (luogo), gnijezdo (nido), etc.
2) I nomi ime (nome), breme (carico), pleme (stirpe), rame (spalla), sjeme (seme), vreme (tempo) e qualche altro, assumono un -n- davant~ alle desinenze della doclinazione. Esempio: · pleme: singolare plemena, piemenu, plemenom, etc.
3) Altri nomi assumono invece un -t-; essi hanno come plurale una forma collettiva in -ad che segue la d eclinazione singolare dei Eemminili ~n: consonanti. Esempio: tele (vitello), sing. teleta., teletu, teletom; plur. te/ad, teladi, teladu. 4) Nomi irregolari di uso frequente: oko (occhio); plur. oéi, oéiju, oéima uho (orecchit0); plur. usi, usiju, usima pleée (spalla); plur. pleéi jaje (uovo); Gs. jajeta; Npl. jaja drvo (albero, legno); Gs. drveta, drva; Npl. drvée nebo (cielo), 'f:udo (meraviglia), l(olu (ruota), tijelu (corpo) inseriscono, davanti alle desinenze del plurale, la sillaba -es-; quindi i N pl. sono nebesa, cudesa, kolesa, tjelesa dijete (fanc~ullo) : sing. djeteta, djetetu, djetetom ; plur. djeca , djece, djeci, dfecu, etc. {come un femmi nile in -a). FEMMIN19
1) I nomi polisillabi in -ica prendono al Vs. la desinen za -e. Esempio: gospoàica (signorina), gospoilice! (o signorina!). 2) Come avviene per certi neutri, anche i nomi femminili che da,vanti all'a hanno un gruppò d i consonanti che non sia st, st, zd, zd, sé, sé in~eri,scono in esso, al Gpl., un'-a. Esempi : sestra (sorella), Gpl. sestara; crkva (chiesa), Gpl. crkava; vojska (esercito), Gpl. vojsaka; zemlja (terra), Gpl. zemalja; igra (gioco), Gpl igara; pesma (cap.to), Gpl pesama. Alcuni femminili in -a hanno al Gpl. la desinenza -i; altri (ruka, mano; noga, piiede; sluga, servo) prendono in tale caso la <lesi. nenza -u.
4) Alla 'declinazione dei fe:m,minili in consonante appart'engono anche ' àlcuni nòmi in -o, che hanno il tema in -l. Tali sono _misao (Gs_. mislt), pensiero; so (Gs. soli), sale; pogibao (Gs. pogibli), pericolo:
5) Prendono al , Gpl. la desinenza -iju i nomi femminili prsi (seni), kost (osso), kokos (gallina), us (pidocchio).
.
6) Nomi irregolari di uso frequente: · mati (madre); singolare G. matere, D.L. materi, A. mater, V. mati, S. materom; plurale N .A. matere, G. mate,·a, D.L.S. materama kéi (figlia); singolare G.DJL.V. l(éeri, A. kéer, S. kéeriju; plu- · rale N.G.A. V. l(éeri, D.L.S. kéerima.
OSSERVAZIONI PER LO SLOVENO MASCHILI
1) Davant~ alle desinenze che cominciano per i, di rndo le gutturali del tema si mutano in silibante. Ciò avviene al Npl. e al Lpl. pei nomi otrol( (fanciullo), trntmik (sentiero), oblak (nuvola), junak (giovanotto); al iLs. per i nomi jezik (lingua), dolg (debito), log (bosco). · 2) I nomi che al Ns. terminano in -ec, -ek, -el, -em, -en, -er, -et, ·-ev, di solito perdono tale e negli altri casi.. Cosi fanno anche sel (messaggero; Gs. sla) e pes (cane; Gs. psa), che al Ds. fa psovi e psu. 3) I polisillabi. in -ar, -ir inseriscono una -j- davanti alle desinenze dei _casi. Esempio: gospodat· (signore), Gs. gospodarja. · 4) Alcuni nomi formano il Gpl. senza la desinenza -ov (tali sono otrok, voz: carro, konj: cavallo); _altri prendono la desinenza -i (tali sono las: capello, zob: dente, moz: uomo). 5) Parecchi monosillabi hanno, al Gs. oltre alla desinenza -a, anche la desinenza -u. Tali sono gràd (castello), vrat (prato), al (birra), glas (voce), zid ·(muro), kos (pezzo), list (foglia), most (ponte), prah (polvere), strah (paura), sad (frutto), etc. I nomi di tale categoria-:- . inoltre formano per lo più il plurale e il duale con l'inserzione della sillaba -ov- (-ev-). È in uso un'antica desinenza -ove per il' Npl.; es.: zidove (muri), glasove (voci), etc. 6) Parecchi nomi hanno il Npl. in -je; fra essi i, nomi di popoli in -an. Es.: occtje (padri), bratje (fratelli), kmetie (coloni), soldatje (soldati), Rimljanje (Romani).
16
f~
i
!!I
7) Nomi irreg~lar~ di uso frequente : sin (figlio): , s~g.: G. sinu, sinova; D. sinovi; A. sinu; L. sinovi; S. sinom; pl.: N. sinovi; G. sinov; D. sinom; A. sinove, sine; L. sinovih; s. sinovi; du.: N.A.V. sini; D5'.· sinoma. ljudjé (gente, pl. di 'élovek, uomo); G. ljudij; D. ljudém; A. ljudi, . IL. ljudéh; S, ljudm[. -~
dan, dcn (giorno): · sing: G. dne, dneva (dna); D. dnu, dnevu; L. dne, dnevu (dnu); S. dncm, dnevom (dnom); pl. :N. dni, dnevi, dnovi; G. dnij, dnevov, dnov; D. dnem, dnevom, dnovom; A. dni, dncve, dnove; IL. dneh, dnevih, dnovih; S. dnemi, dnevi, dnovi; d?.: N.A.V. dni, dneva; D.S. dnema, dnevoma. NEUTRI
1) C,0me\ n croato, si ha in certi nomi l'inse~zione di e al Gpl. E sempi: pismo (lettera); pisem (delle lettere); okno (finestra), oken (delle finestre).
2) Lo stesso fenomeno che in croato, cioè il tema 'in -n, presentano i nomi ime (nome), rame (spalla), vreme (tempo), pleme (razza), etc. 3) Come in croato, parecchi nomi inserit;cono davanti alle desinenze àei casi la sillaba -et-; tali sono tele (vitello), jan je (agnello), dekle (fanciulla), zrebe (puledro), dete (fanciullo), etc. Quest'ultimo ha · al pl. anche la forma collettiva N. deca, G. dece, D. dcci. 4) L'i'userzione della sillaba -es- davanti alle desinenze del plurale e del duale si riscontra nei nomi: nebo (cielo), cudo (meraviglia), . kolo (ruota)? telo (c?rpo), ai quali hisogi;a ag~iungere P.;ro (ala), uho· (orecchio) pl. usesa, drevo (albero), igo (giogo) pl. zzcsa, oko (occlJio) pl. ocesa (i calli). Oko ha per « occhi » ~p1esta decFnazione : N. oci, G. ocij, D. ocem , A. oci, L. oceh, S. acmi. . FEMMINILI
r) Il Gpl., come presso i neutri, non prende alcuna desinenza.
2) In analogia al croato, i nomi femminili in -a che nel tema hanno due consonanti, inseriscono fra esse al Gpl. una -e-. Esempi: s_estra (sorella), Gpl. scster; dek.la (fanciiulla), Gpl. dekcl.
Il nome gospa (signora) ~ al Ls. gospéj, al D.S. du. gospima, al pi. N. gospé, G. gospa, D: gospém, L. gospéh, S. gospémi. 3) Taluni femminili chè al ' N.S. escono in -el, -em, -en perdono negli altri casi la e. Esempi: mise/ (pensiero), G. misli; pesem (carito), G,: pesmi.
;~
' I
4) Alla declinazione dei femminili in consonante appartengono molti nomi in..--at, -ast, -est, -ist, -ost, -ust, -azen, -ezen; essi, prendono allo Spi. la desinenza -mi, allo Sdu. la desinenza -ma. 5) I nomi in -ev, come ccrkev (chiesa), perdono la e negli altri casi del singolare e, salvo che nello Ss. che prende la desiinenza -ijo{ si declinano per i tre numeri come i femminili in -a. · 6) Nomi irregolari di, uso frequente: kri (sangue): G. krvi, karve; D. krvi, karvi; L. krvi; S. -krvijo; mati (madre): singolare: éome in croato, salvo lo S. materio; plurale: N.A. matcre; G. mater; D. materam; L. materah; S. materami; duale : N.A.V. materi; D.S. materama.
héi, h'éer. (figlia): singolare: G. héere, 4'éeri; D. héeri; A. hcer; L. hécri; S.'héerjo; plurale:) N.A. hcere, hce,·i; G. héer; D. héeram; L. héer(!h; S. hcerami; duale: N.A.V. héeri; D.S. héerama.
L'AGGETTIVO
.
Tanto in croato quanto i,n sloveno, l'aggettivo ha una doppia de-·.· cli nazione, secondo che ·corrisponde a un nostro aggettivo in funzione _J di predicato o preceduto dal nostro articolo uno, una (declinazione· in- ______, determinativa), oppure corrisponde a un nostro aggettivo preceduto da ~ il, la, lo (declinazione determi,nativa). Tuttavia le differenze di desi-n enza fra le due declinazioni sono poche, come risulta dalla seguente tabella; anzi per lo sloveno, le cui desinenze sono stampate - come per la tnbella della <ledi.nazione dei nomi ;-- nella seconda riga, l'unica·. differenza riguarda il Ns. del maschile. Nello stesso croato poi le due dccl inn ioni hanno le medesime desinenze per i casi del plurale. .~~
'
•
r
/
Maschile i. ndctcrm. N . V.
G.
deter~inato
inrl ctcrni.
- og.,, (-ega)
1
I cleter :naiun.to
Femminile det.
Ì.ntl. e
-o
-1
) -à
Neutro
-•
-oga (-cga)
-cga o.i
D.
-u
~
.t,
: omu , -on1c, -om
I
A.
"'
-u
L.
- omu,
. Q
-om_e, -om
'
,
-omu, -om ie, -om (-e mu, -en1)
(- emu, - em)
1
(-emn , - ci:n )
1
come N. o G.
ò ·
z
-omu, -01nc, -on, ,
-u
-oj ,i
-emu
..J
o
I
(-cmu, -cm)
I
s.
.oj ,i_,. , e.j -om
,. fm
N. V.
-e
G.
-ich, ijeh ,,ffl
D.
-nn, - una, -ijem
l,l
rim
..J
.t, o,::
;:,
A,
-e
..J
"-
L.
-im, -im,'l, .ijc m
s
-im, -ima, -ijem
,,;fl
,imi
~~
8l
N. A. V. D. S.
,a
,,i, ,,e
-i,
,-e
,.ima
OSSERVAZIONI CROATO
i) ,Glii aggettivi in -ak, -an , -ar, -ao (-al), perdon o sovente la a nelle 'altre f~rme. Es.: dobar (buono) f. d obra; nagao (impetuow) n . naglo. , 2) Mol to usati sono. gl,i aggctti~i derivati_ da nomi per signifi~arc il_ f?OS- . sesso o la proprreta, e cùrnspon dentl al complemento d1 specifica-
zione (Genitivo) italiano. Essi si formano aggiungendo al tema del - nome le seguenti desinenze: -ov, -ova, -ova (-ev, -eva, -evo, con temi, in cònsonante molle), se si tratta di nomi di persona maschili, e questi aggettivi seguono la declinaz. indc~erminata; -in-, -ina, zno, se $Ì tratta di nomi di persona femminili, e anche questi aggettivi seguono la declinaz. indeterminata; -ii, --ja, --je, se si tratta di nomi di animali m. f. o n.; la j modifica la consonante che viene a precederla; questi aggettivi seguono la declinaz. determinata; . -ski, -ska, -sl(O (talvolta -éki, -'ikz) se si tratta di nomi geografici o di nomi indicanti tutta una specie; anche questi aggettivi . seguono la declinaz. determinata. .,Si avverta cl1-e gli aggettiivi indicanti possesso sostituiscono il nostro complemento con la preposizione «di» soltanto quando il nome da cui si formano è solo. Esempi : la- casa del fratello, bratova kuéa; la casa di mio fratello, kuéa moga brata; la stanza della mad re, majc:ina soba; latte di capra, kozje mlijeko; la riva del lago, jezerska obala. SLOVENO
1) Gli aggettivi 'in -ek, -(:n, -er, -el, -ev perdono di regola la e nelle altre forme. Esempio: delaven (laborioso) f. delavna.
2) Come in croato, si forma da nomi un gran 1rnmero dii aggettivi indicanti possesso, e le desinenze sono le medesime: -ov, -ova, -ovo (-ev, -eva, -evo); -in, -ina, -ino; -ji, -ja, -je; -ski, -ska, ~sko. , Esempi: il bimbo del fabbro, kovac:evo dete; il cavallo della madre, materin konj; latte di cavalla, kobilje mleko; il campo del padrone, gospodarska njiva.
GRADI DBIJL'AGGETTIVO Il comparativo e il superlativo si formano, in croato e in sloveno, in modo analogo; anzi, il superlativo relativo si forma in entrambe le lingue premettendo al camparativo la particella accentata naj-. C 1\01\'l'O
l\ :r formare il comparativo esistono tre des~nenze : -ii, -ja, -je, che produce i già menzionati mULamc11ti fu1ìdi<.:i, Lulti gli aggettivi monosillabi che terminano
1) 1' rrndono la desinenza
20
1
e,
in d, il, g, h, k, l (o), n. 'p, z, nonchè alcuni bisillabi in -ak, -ek, ok i quali perdono tale sillaba davant~ alla desinenza del comparativo. Esempi:crn, crna, crno (nero); comparat. crnji, crnja, crnjo· (più nero); superlat. najcrnji, najcrnJa, najcrnjo (il più nero); skup (costoro), skuplji; suh (secco,), sufi; mlad (giovane), mladì; , drag (caso), drazi; jak (forte), ;aci; . tanak (wttilc), tanfi; dubok (profondo), dublji; dalek (lontano), dalji. 2) Prendono la desinenza -iji, -ija, -ije gli altri aggettivi monosillabi , nonchè i polisillabi. Esel}lpi: star (vecchio), stariji; bogat . (ricco), bogatiji; siavan (celebre), slavniji. ,. 3) Prendono la desinenza -si, ~sa, -se i tre aggettivi lak (leggero), lijep (bello), mek (molle). 4) Fanno il comparativo in modo irregolare: dobar (buono), bolji; zao · (cattivo), gori; velik (grande), vcéi; mali (piccolo),. manji. 5) Il superlativo assoluto si forma premettendo al positivo o un avverbio che significa (( molto )) (p. es. veoma, vrlo, mnoso) o la parti. cella prc-. Esemgio: molto alto, altissimo, mnogo visok, previs'ok. 6)· Il neutro d'ogni aggettivo di qualità può assumere valore avver-biale; quindi dobro (bene), bolje (meglio); veée (più); malo (poco), manje (meno); mnogo (molto), vtse (più), etc. Il « che >) e i,l « di » dopo il comparativo si traducono o con la preposizione od, che regge il genitivo, o con la congiunzione nego. SLOVENO.
Anche lo sloveno ha varie desinenze per formare il comparativo: 1) La desinenza -cjsi, -ejsa, -ejse è comune ad aggettivi1 monosillabi e polisillabi; nei polisillabi essa diventa sovente -isi, -ifa, -ife; la fonna . -si, -sa, -se si usa coi monosiHabi e con quei bisillabi che elidono la sillaba finale. Davanti ·alla consonante s, 11 d finale dell'aggettivo si trasforma in j o cade. Esempi: nov (nuovo), novejsi; cist (pulito), cistejsi; iméniten (celebre), imenitsi; ljub (caro), ljubsi; tane!( (leggero), tanfi; hud (cattivo), hujsi; mlad (giovane), mlajsi; . grd (brutto), grsi. . 2),' Tutti gli aggettivi c:he .!?rendono la desinenza -ejsi, possopo f rendere anche l'altra -eji, -e1a, -eje, la quale però si usa ·soltanto a Ns. 3) Prend?~o la ~esi??Iza. -~i, -ja,- je gH.agget~vi monosillabi i~ k, g! h nonche alcuni b1sillab1 m -ok, -e!(. 1 quah perdono tale s11laba; la presenza della j produce i noti mutamenti consonantici. Esempi: jak (forte), jaéji; drag (caro), drazji; gluh (sordo), glusji; visok 2I /
..
..,,.,... - ,
~.
-
(alto), visp; nizef( (basso), nizji;. globok (profondo), globlji; mehek (mo_lle), mecij. Hud (cattivo), mlad .(giovane), grd (brutto) hanno anche le f~rme comparative huji, mlaji, grji. 4) Comparativi irregolari: dober {buono), boljsi, bolji; dolg (lungo), daljsì, dalji; velik (grande), veéji, veci; mal, majhen (picco1o), manjsi, manji. . s) Il comparativo degli aggettivi terminantii in -en, che in origine erano particip1, si forma premettendo al positivo l'avver. ·. bìo bolj (più). · Il superlatiivo assolu to si forma, come in croato, o wn le particelle zelo, si/no, mocno, ja!(o, le quali significano « molto >>, o col prefisso pre-. · 6) Il « che >> e il « cli >> dopo il comparativo si traducono o con la preposizione od, che richiede il genitivo, o con una delle congiunzioni
-oc, -ec,
ko,
l(ot, l(af(Or, 'nego.
IL PRONOME 1) Pronomi personali SLOVENO
CROATO iu
noi
N.
io
noi
nui due
ja:r., jc:,;, jr.st
,n r , J.nc
mi dva , mcdvc
11 ;'1 8
G.
1nc:1c, 1nr:
:n cne, 1n e
D.
meni, mi
llJ Cllt, liii
A.
mene, m e
mene,
L
meni
s.
IUUOJll
nnmn, nami
n as, it ttru n, n aJu
tll
voi
N.
ti
vi
G.
tebe, te
Vit.8
D.
tt:hi, ti
v ama, vam
A,
tebe, t e
vas
L
tcbi :ohom
n ama 111,ju, naji
11H>:
Vìlillil
mr:noj ,
m,'lnO,
1ncno
Dilmi
voi dac..
"' v i, ve
tcbr,
v idva, vedve vaj u, vaj i ~
l e:
v a ni ,. tr.hr., lf~
v~ ju ,
tebi
V ilS
tchoj, tLl.bo, tcb. o
v.:im i
22
vas,
v,iji
Vàfil.'.11
vama
v aju
CROATO egli, esso N.
on. rn.; ouo
G.
njega, g.a
D. A. L.
s.
essa
~ njemu, mu
njc, jc lnjoj, j oj 1
nj,ega, l(n, -nj ' nj~, ju,
njemu
I njoj Je '
llJUI).'. llJCID~, llJlffiC
/ njom
egli, esso
oni m.; ona n.; on m. ; ono n . onc f.
ona
11 .
SLOVENO e.ui, esse
I
P..ui, P..ue
essi due, esse tlùe
oua
oni m. : una n, one f.
onad va m. ; oni<J1e n . f.
njih
nju
njih, ih
njc,ga. g,'l
njc
njima, im
njemu, mu
njej,nji
nj i! 1, ih
njega, p;n
njb
'. njima
nj~m
njirn.11
njim
I
J,
essa
nj ej'.nji' llJO
nj im llJC,
njif1
njima
nju
njih
njih, njima, nju
njimi
nj i1na
OSSERVAZIONI r) T4nto il croato quanto lo sloveno posseggono un pronome riflessivo corrispondente all'italiano « sè », il quale ha queste forme : CROATO;
G . sebe; D. sebi, si; A. sebe, se; L. sebi; S. sobom. SLOVENO ;
G . sebe, se; D. sebi, si; A. sebe, se; L. sebi; S. seboj, sabo, sebo. 2) Le forme brevi dei pronomi personali sono le più usate in entrambe · 1e lingu::, e sono prive di accento ed enclitich e; tuttavia d opo le preposizioni si usano di solito le forme lunghe.
2) Pronomi' e aggettivi possessivi
Le loro forme sono identiche in croato e in sloven o: moj, mòja, moje = mio, m ia nas, naJa, nase = nostro tvòj, tvoja, tvoje = tuo vas, vasa, vase = vostro njegov, n jegova, njegovo = <li lui njihov, njihova, njihovo = di loro l'_._ _ n1en i nje~1a,_ njeni! . ! _ di l . , svoj, svoja, svoje = suo r-"" n7eztn, n7ezzna, nteztno\et (in senso riflessivo) La declinazione segue i t1p1 aggettivali, salvo che moj, tvoj, svoj in croato hanno al G . e D. sing. del maschile e del neutro le forme contratte moga, momu, etc. Dal canto suo, lo sloveno ha anche tre · pronomi possessivi per il ~ua!e : najin, -a, -o, di noi due; vajin, -a, -o, ·di voi due; njun, -a,- o, di loro due. In entrambe le lingue, svoj si usa invece d i ogn i altro possessivo,
quando il po~essore e il soggetto della frase sono una stessa persòna. Esempio : 10 amo i miei genitori, (croato) ja ljubim svoje roditelje; (sloveno) jaz ljubim svoje starise.
3) Pronomi e aggettivi dimostrativi Le loro _forme poco d ivergono nelle due lingue : q uesto
ovaj, ova, ovo (sloveno) ovi,ova,ovo )) ta, ta, to taj, ta, to ' onaj, ona, ono )) )) ani, ona, ono )) )) tak, taka, tako taki, tal(a, tako (cr. e slov.) sam, sama, samo )) ùti, ista, isto (cr,oato) ))
))
q uello
talé stes~o, solo medesimo
Tutti questi pionomi seguono le declinazioni aggettivali; soltanto lo sloveno ta, ta, to ha una declinazione speciale : SINGOLARE:
G . tega D. temu A. tega, ta, to L. tem S. tem G . te D . tej, ti A. io L. tej, ti S. to .
m. e n. N. ta, to f. N . ta PLURALE :
!e, ta, te
L. teh
s.
A. ta, te, te
L. teh
S. tema .
A.
m.n.f. N. ti, ta, te G. teh D . tem
temi
DUALE :
m .n.f. N. ta, te, te G . teh D . tema
4) Pronomi interrogativi e relativi CR O A TO
ohi?
SL OVENO
I che cosa? chi? ,che casa? 'catui che 'ciò_cht1
kdo
kaj
kdor
kar
koga
Ces,a
kogar
cesar
korriu
cemu
komur
cemur
koga
kaj
kogar
kar
korn, komu , kome cem, cemu kom
cem
komur
éemur
cirn, èime kom
cim
komur
cimur
N.
ko, tko
<.Y.
koga
D.
A. I..
s.
sto, sta ccga,
sta
cemu
komu, kom~ ·
sto,
koga
kim; kime, kijem I
sta I
24
OSSERVAZIONI
1) In croato, ko e sto hanno anche valore di relativi, significando · rispettivamente « colui che >l e << ciò che» . 2) Tanto in croato quanto in sloveno, l'aggettivo ·koji, koja, koje, ha . valore sia int~rrogat~vo ((( ~ual~? >l) sia _rela~i-~? S!'. il ,q:ual~ >>)_; _in , entrambe le lingue l aggettivo mterrogativo ci71, ct7a, cz7e s1gnif1Ca << di chi? ». Esempio, (croato) éija je kuéa? di chi è la casa? Altri aggettivi interrogativi e relativi in uso di chi? ' (croato) éigov, éigova, cigovo (slov.) " quale(?) » kaki, kaka, kako >> » (cr. e slov,) kakov, kakova, kakovo >> » (croato) kakav, kakva, kakvo . >> )) ))
nelle due lingue sono : cigav, cigava, éigavd • kak, kaka, kako ki, ka, ko kateri, katera, katero kaksen, kaksna, kak'fno.
5) Pronomi e aggettivi indefiniti
In croato, molti di essi sono formati <lai pronomi e dagli aggettivi 'interrogativi mediante prefissi (ni-, sva-, ne-, i-) o suffissi (-god); lo sloveno dispone di particelle analoghe. r Si hanno così : nessuno(pron.) CR. niko SLOV. nih'ée(G. nikogar) >> (agg.) >> nijedan >> nijeden, nikoii, noben niente >J nista >> nié (G. niécsar, D.iL, niéem ur, etc.) ognuno (pron.) >> svatko l) vsakdo ogni (agg.) » vsaki >> vsak qualcuno (pron.) >> neko, iko n nt·kdo, marsikdo qualche (agg.) . » neki, ikoji » neki, nekteri, marsikteri quakosa >> nesto >) nekai, marsikaj .[___ chiunque >> ko god >> kdorsibodi
. F
' :~:~::~:cosa :
·
l~~!~d :
i!~~:~:di
Ip. croato, con gli indefiniti negativi, la preposizione s1 mserisce fra la particella ni- e il pronome o l'aggettivo: ni sa cim (con niente), · ni u cem (in niente). Il croato espnme l'indeterminatezza (idea di <( qualcuno, taluno, et.))) anche raddoppiando il pronome (stosta,
/
,qualcosa, un poco) o premettendo. ad esso sto-, koje-, gdje-. .Esempi : stoko (qualcuno), kojefra (varie cose); gdje!(o ji (alcuno}. . Una d eclinazione speciale in entram be le ling ue ha l'aggettivo che significa « tutto » : C R O AT O
SLOVENO
s ingolare N.
m.
n.
s av , v .1s
.sv c
G.
svcgu
D.
sve mu
A.
L
N.
o
G.
plurale
J.
'"··
f
s ingolare m.
"·
plurale /,
vcs S V('
:i \'Oj
S\
m.
n.:
f
vs1
vs.a
vse
i h. s\·ijn , svijch
vs ch
sv i10(11, svijc m
VSCDlll
N.oG .
svi·
S\'im, ~vij~·m
~ VCHl
(
v~e
vsej
vscm
vso
vse
vseh
vscj vsi m
vs c mi
IL V E R B O In tutte le lingue sla ve il verbo offre una n otevole difficoltà allo ' straniero, non tanto per il numero più o meno grande dei modi e dei . tempi, q u anto per il fenomeno degli cc a spetti», del. quale con viene dare subito un'idea. Gli slavi sentono la durata dell'azione in modo tale che quasi a d ogni verbo italiano corrispon dono,_ nel caso nostro, due verb~ croati e due sloveni: di codesti verbi, uno esprime un'azione che dura ancora, e perciò è detto « imperfetti vo>> (i.) o -<< durativo », l'altro esprime la stessa azione nel caso che essa sia breve (momentanea) o già finita, e perciò è detto <e perfettivo» (p.) o <<momentaneo>>. Di soli to i due aspetti han no una stessa radice , pure appartenen do a classi diverse, oppure il perfettivo si forma dall'imperfettivo mediante un p refisso; in qualche caso si hanno due radici di,verse. L a differenza fr a i due aspetti risulta soprattutto nei tem pi pas·sati dell'indicativo, pcrchè all'imperfetto nostro corrisponde una forma del verbo imp{;rfettivo, al passato remoto una forma del verbo p erfettivg. Esempi : saltare pagare
i
{
(croato) (sloveno) (croato) (sloveno)
s!(akati (impf.f sk oéiti skakati skol:iti )) plaéati platiti )) plal:evati placati ))
26
(perf.) )) ))
))
--~
,,. \
".
(croato) (sloveno) (croato) mu~vere } (sloveno) (croato) mo~trare { (sloveno) (s'.oveno) prendere (croato) arrivare
·compra:e}
kupovati kupovati kretati kretati kazati kazati jemati dolaziti
))
)) )) ))
)) ))
))
))
kupiti kupiti krenuti krcniti pokazati pokazati vzati doéi
))
)) )) ))
))
)) )) ))
A distinguere un verbo imperfettivo dal suo corrispondente per•fettivQ si impara soprattutto con la pratica; ·tuttavia esiston o alcunè regole di carattere generale: . I) fra due verbi di classe differente (per le classi vedi sotto) l'imperfettivo è quello della classe superiore; e sempi: [ cr.] ll)UOvere k1·enuti (II, p.), k retati (V, i.) comprare kupiti (IV, p.), kupovati (VI, i.) In sloveno i verbi della II classe · sono normalmente perfettivi, mentre nelle altre classi prevalgono gl~ imperfettivi.
II) se di due verbi uno è semplice, l'altro composto, di solito il semplice è imperfettivo. Esempio: (croato) ginuti (i.), poginuti (p.); ùéiti (i.), nauciti (p.) I prefissi che di solito non cambiano significa to al verbo, sono iin entrambe le lingue s-, po-, na-, in sloveno v-; altri invece introducono signdicati particolari,: do- indica, m genere, compimento, conseguimento; od>J » >> allontanamento, cessazione; pre>> n » movimento attraverso, passaggio ; (J r i>> J) » aggiunta; za» J) J> deviazione, perdita; raz>) >) » . separazione, dispersione.
Dagli esempi sopra forniti risulta eh~ nelle due lingue tutti gli i.1nfìniti terminano in -ti (salvo alcuni termina nti in éi in croato, in -ci in sloveno), e che d 'altra parte tale desinenza è preceduta da sillabe d iverse; su questa diversità si basa, in entrambe le lingue, la riparti. z ione degli infini,ti in sei classi: es. (cr.) nesti, portare I classe: radice in conson. o vocale >> (s:ov.) nesti, portare es. (cr.) l(1·cnuti, muovere. )) radice + nu (slov. m) + ti; II >) (slov.) vzlog niti, alzare
27
-.---
---~--~
IIL classe: radice IV
))
radice
V
))
radice
VI
))
radice
+ +
i
+ ti;
+ +
a
+
· (cr.) vidjeti, vedere { es. (slov:) goreti, 'ardere
+ ti;
je (slov. e)
>>
~ j
ti;
ova, eva, wa
+
ti;
1
es. (cr.) misliti, pensare >> (slov.) hvaliti, lodare es. (cr.) citati, leggsre )) (slov.) klicati., chiamare es. (cr.) e (slov.) l(upovati; comprare
La ripartizione in classi è importante anche agli effetti_della coniugazione, perchè per certi tempi le desi,nenze variano da classe a classe., VERBI AUSILIARI
fasi sono dt:e in croato: biti (essere), htjeti, hotjeti (volere); uno in sloveno: biti (essere). Di qui in avanti bisog na trattare ognuna, delle due lingue. a sè, perchè la coniugazione offre differenze sensibili, soprattutto nella formazione dei tempi composti. .
CROATO_. TEMPI SEMPLICI
di biti (essere)
lnndicativo pres. (io sono): 7esam sam budem
Jesi
jest
St
te
budes
bude
1esmo smo budemo
jeste ste budete
jesu su budu
Indicat. pres. negativo (io non sono): nzsam
tJtSt
ni1e
msmo
niste
nisu
bi
bismo
biste
bise
bijase bjde
biiasmo biesmo
bijaste bjeste
bijahù bje-hu
lndicat. aoristo (io fui) : bih
bi
Indicat, imperf. (io ero): bijah hjeh
bijase hjese
28
,=
imperativo:
budi neka , bude bùdimo budite neka budu Gerundio presente: buduéi, che è, essendo. ,Gerundio passato: bivsi, che è st.ato, essendo st.ato. Participio passato attivo: bio (m.), bila (f), bilo (n.), st.ato. , · Vindicativo presente budem, etc. ha per lo più valore di futuro. TEMPI SEMPLICI
-di htjeti, hotjeti (volere)
In-dicativo pres. (io voglio):
hoées .
.hoéu éu
hoée ée
éeS
hoéemo éemo
hoéete éete
hoée _ée
Indicativo aoristo (io volli): htjeh, hotjeh, htjedoh, etc. . ,..Indicativo imperf. (io volevo): hotijah, hoéah, htijah, Jéah, séadijah, etc . . G~uridio pres.: hoteéi, htijuéi; gerundio passato: hotjevsi, htjevsi; partic. passato attivo: htio, htjela; hoteo, hotela.
SLOVENO TEMPI SEMPLICI
di biti ( es5ere)
Indicat. pres. (io sono): sen1.
si
je;
smo
ste
so;
sva, svt
sta, ste
sta, st e
bodo; bodeva bojo; bova
bodeta bot,t
bodeta boia
Indicato futuro {io sarò): bodem bode"s bode; bodemo bodete bom hoS bo; homo bote
Imperativo : badi
hodi; bodime
bodite
bodiva, e bodita, e
Sup~no: bit,. per essere. Gerundio presente: bodoc, a, e, che è. Gerundio passato: bivsi, che è stato. Gerundio passato attivo: bil, bila, bilo, stato.
bodita, e
Nell'indicativo e nell'imperativo le ultime tre forme corrispondono al duale. · Anche lo sloveno ha la forma negativa per il presente indicativò di biti: nisem (io non sono), nisi, ni o nje; nismo, niste, niso; ,nisva, ,e, nista, e, nista, e. CONIUGAZIONE CR OATA Bisogna distinguere fra tempi semplici e tempi conÌposti; i tempi semplici sono l'indicativo presente, aoristo, imperfetto; l'imperativo, l'mtinito, due gerundi e due participi. TEMPI SEMPLICI
Indicativo presente : le desinenze, che variano secondo la classe del verbo, si aggiungono al tema di esso, il ,quale si ottiene in modi diversi.
b~e) d)
-em
-rm -tm -am
-es
-ies
-e 1_e
-as
-a
-is
-emo 1emo -imo -amo
-t
-ete -jete -ite -ate
-u ·JU -e
-aju
Le desinenze di tipo a) servono per i verbi d ella I classe con tema in consonante, per quelli della II, cioè in -uti e per alcuni della V . . Esempio: ginuti (perire), ginem, gines, gine, etc. Le desinenze di tipo h) servono per i verbi della I classe con tema · in vocale e per quelli della VI classe, con l'avvertenza che alle sillabe -
-ova-, -eva-, -iva- si sostituisce un -u; es. kupovati (comprare), kupujem, kupujes, kupuje, etc.
il.e desinenze di tipo e) servono per i verbi del1e classi III e IV, _.. nonchè per alcuni della V; es. vidjeti (vedere), vidim; raditi (lavorare), . rcJ.dim . · Le desinenze di tipo cl) servono per m olti verbi del'.a classe· :V; es. citati (leggere), citam , ete; .
Indicativo imperfetto:
b~c)
-h -jah -ijaJi
-se -jase -ijase
-se
-smo -1asmo -ijasmo
-jase
-ijaJe
30
-ste -jaste -ijaste
-h u
li
-jah u -i1ahtt
Le desinenze d"i tipo a) servono per 'i verbi che dinanzi al -ti deil'infinito hanno un -a- (quindi classi V e VI) e si aggiungono a tale a. Le desinen~ di tipo b) servono per i verbi che dinanzi al -ti dell'infinito hanno una vocale diversa da a. Tale vocale cade, salvo nei verbi della classe I; queste desinenze producono i, noti mutamenti consonantici. Esempi: ginuti (perire), grnjah; vidjeti (vedere), vidah;, nositi (portare), nosah; biti (battere), bijah. ' !Le desinenze di tipo e) servono per i verbi in consonante della I classe;
es. plesti (intrecciare), pletijah; krasti (rubare), kradijah. Indicativo a.arista:
.
-h oh
-smo -osmo
-e
-ste -oste
.Je -ose
Le desinenze di tipo a) servono per i verbi che dinanzi al -ti dell'infinito -hanno una vocale e si aggiungono a tale vocale ; esempi : vid_jeti (vedere), vidjçh; nositi (portare), nosih. ·
Le desinenze di tipo b) servono per i verbi .della l classe ch e da-vanti al -ti dell'infinito hanno una consonante o che all'infinito t ermir nano in éi. Esempi: plesti (intrecciare), pletoh; peéi (a rrossire), pekoh. lrn,perativo: ha soltanto la II sing. e b I e la II plurale; le desinenze sono: -i, imo, -ite per i verbi che alla III plur. del presente indicativo hanno una sola vocale, la quale cade; sono invece - , -mo, -te per i verbi che davanti alla vocale finale della suddetta persona hanno un -j, il quale rimane. Esempi: raditi, imperat. radi!, radimo!, raditel; citati, in'.lpcrat. citaj!, [itajmo!, citàjte! L'imperativo negativo s1 esprime con nemoj, nemojmo, nernojte e l'infinito. · Gerundio presente: si forma aggiungendo alla 3• plur. del presente indicativo la desinenza --éi (-é). Quindi~ da imati (avere), imaiuéi (avendo).
Gerundfo p_assato_: si forma aggiungendo -vsi ai temi verbali in vocale, -avsi a1 temi verbali in consonante; es. citati (leggere), éùavsi (ave ndo letto). Participio passato attivo: si _forma togliendo il -ti dell'infinito e aggiungendo le desinenze -o (m.), -la (f.), -lo (n.) per il singolare, -li (m.), -le (f), -la (n.) p er il plurale. Nei verbi in -ieti, lo j si cambia in i davanti all'o del ms. Esempi: raditi (lavorare), radio, radila, etc.; letjeti (volare), /etio, letjela, etc.
31
1
Participio passato passivo: .si forma (soltanto dai verbi transitivi) ~ediante desinenze di tipo vario: a) -n, -na, -no c) -t, -ta, -to
b) -jen, -jena, -jeno d) -en, -ena, -eno
Il tipo a) serve pei verbi. in -ati (classi V e VI); tolto il -ti, le desinenze si aggiungono all'a. Esempio : kupovati (comprare), kupovan (comprato). Il ùpo b) serve pei verbi in ieti e in -iti (classi III, IV, I); le desinenze si aggiungono direttamente al tema del verbo, e lo ; produce i noù mutamenti consonantici. Esempi : lomiti (spezzare), lomlien (spezzato); vidjeti (vedere}, virlen (veduto). Parecchi verbi della I con· tema in vocale ·hanno anche il part. pass. passivo in -t. Il tipo e) si usa coi verbi, della II classe (-nuti), e la desinenza si aggiunge ali'-u-; il ti po d) è riserbato ai v·erbi della I classe con tema in consonante; davanti all'-e le &_utturali k, g diventano rispettì,vamente , é, i:. Esempi: basti {pungere), boden; peéi (arrostire), peéen; striéi stri zen, Il participio passivo è un vero e proprio aggettivo, suscettibile delle due declinazioni. TEMPI COMPOSTI
lndi.cativo futuro: si esprime con la forma breve del presente di hotieti (volere) e con l'infinito del verbo <la coniugare; se l'infinito precede, cade la -i della desinenza -ti e l'infinito stesso tende a formare una sola parola con l'ausiliare. Si ha così: io leggerò, ja éu éitati, éitat éu, citaéu; tu leggerai, éitaées; egli leggerà, éitaée, etc. Da krasti (rubare), kraséu (io ruberò); da hotjeti (volere), hteéu (io vorrò). l ndicativo passato prossimo: . si forma col presente indicativo di biti (essere) e il participio passato attivo, il quale varia ndgenere e nel numero. Questo tempo composto tende a sostituire n ella parlata l'aoristo e l'imperfetto. Esempi: io ho letto = ja sam éitao; éitao sam; essa ha letto = ona je citala, citala je; noi abbiamo letto = mi smo citali (citale; se donne), ·citali (citale) smo. Analogamente per le .i.ltrc persone. lndicativo piucchr:ferfetto : si forma con l'imperfetto (o col passato prossimo) di btti e il participio passato attLvo; esempio: io avevo !orlato bijah (bio sam) hvalio.
i \ \
Indicativo futuro anteriore: si forma col futuro di biti e il participio passat9 attivo. Esempio: io avrò lodato - biéu hvalio. Futuro ipotetico: si forma con budem, b11dd, bmfr, <.:te. e il participio passato attivo. Esempio : se avrò lodato = 111(0 /)lltln11 /111alio. Condizionale e congiuntivo: il condizionale s~ fa ri na ro11 l':101·isto cli biti (III pL bi) e il participio passato attivo; il co11gi,11nt iv11 ro11 hio bih, etc. e lo stesso participio. Esempi : io leggerci j11 hih i if//O; éitao bih; se fosse bel tempo... = kad bi bilo lijepo vrij,·nu· ... Tempi e modi del passwo: si, formano, come in italiano, m<.:dian tc i vari tempi di btti e il participio pass_ato passivo; per il pr<.:scntc indicativo si usa talvolta la forma di « essere>> ·bivam, biuas, biva, etc. Esempi: io sono lodato = hualjen sam (bivam); sarò lodato = biéu hval;en; sono stato lodato = hio sam hvaljen, .etc.
CONIUGAZIONE SLOVENA r.
t
Lo sloveno possiede un minor numero di tempi semplici che il croato; ecco le desinenze di essi: I ndicatiuo presente:
I
l
a) -em, -eJ, ..e_; -emo, :etc; -o, -ejo; eva, -eta, -eta; b) -jem, -jes, je; -jemo, -jete; -jo, -jejo; -jeva, -jeta, -jeta; c) -im, -is, -i; -imo, -ite; -e, -t,o; -iva, -ita,- ita; d) -am, ·-as, -a; -amo, -ate; -aio; -ava, -ata, .ata. Circa l'uso dell'uno o dell'altro tipo di desinenza valgono rn gene;ale le norme date per il croato. · Im perativo: desinenze -i, -imo, -ite, oppure - , -mo, -te, in analogia col croato. Supino: si ottiene togliendo J'..j finale :..ll'in.finito; es. mis/it, a pensare, per pensare. Participio presente : desinenza -oé (-eé per la V classe); es. nesoé, portante; misleé, pensante. Gerundio presente: desinenze -e. Esempi: nese, portando; misle, pensando. Gerundio passato: desinenze -vsi, -vfa, -vse, (-si, -sa, -se). Esempi : donessi (avendo portato), pi-emislivsi (avendo pensato).
33
Participio passat; attivo: desinenze -l, -la, lo; -li, -le, -la; -la, -li, precedute da vocale varia (-e-, -i-, -a-). Esempi: nosel (che ha· portato), mislil (che ha pensato), delal (che ha lavorato). " Participio passata passivo: desinenze -t, -ta, ·to; -n, -na, -no, precedute . queste ultime da vocale varia {-e-, -je-, -a-). Esempi: nesen (portato), m1Sljen (pensato), kupovan (comprato). TEMPI COMPOSTI
Si formano in modo analogo ai corrispondenti tempi croati; quindi : indicativo futu m : io penserò = bodem, bom mislil; » passato prossimo: io ho pensato = sem mislil; » piuccheperfetto: io avevo pensato = sem bil mislil; condizionale presente: io penserei = bi mislil. Anch e le forme della coniugazione passiva offrono analogia col croato. E sempi: voi sieLe lodati = ste hvaljeni; noi saremo lodate = bomo lwaljene, etc.
VERBI COMUNQUE IRREGOLARI In entrambe le lingue abbondano i verbi irregolari; essi sono distribuiti nelle classi I, II, V. Qui sono elencati soltanto q uelli <li uso più frequente nella lingua croata.
Classe I t, d: krasti (rubare) kradem; krao, krala; kraden; m esti (scopare) metem; meo, mela; mctcn. Come krasti si coniugano: bosti (pungere; p.p.a. bo), jesti ( mangiare; pres. indie. anche jcm), pa,ti (cadere; pres. ind. padnem; i. ___ _ padat1), presti (filare), siesti (sedere; pres. indie. anche sjednem;. ,q p.p.a. sjeò, sio), .dovesti (condurrè; i,. dovodit1). · · Come mesti si coniugano: cvasti (fio rire), plesti (intrecciare), rasti ---:J (crescere; p.p. rastao, rasla), sresti (incontrare; pres. ind. sretem, · . sretnem; p.p.a. sreo, srio; L. sretatt).
TEMI IN
s. z: · tresti (scuotere) tresem; trcsao, trcsla; tresen; gristi (mordere) grizem; grizao, grizla; grizen.
T EMI IN
34
,,
· Come tresti si coniugano: spasti. (salvare), pasti (pascolare). Come gristi si, coniugano: musti .(mungere), vesti (ricamare), dovesti (condurre in barca). ~ Donesti o donijeti (portare) ha una doppia coniugaz.ione : aor. donesoh, donijeh; p.p.a. donesao, donesla ; <lonio, d onijela; p.p.p. donesen, donijet.
p, b: .\ grepsti {raspare) grebem; grebao, grebla; greben; prosuti (spargere) prospem; prosuo, prosula; prosut. Come grepsti si coniugano dupsti (scavare), zepsti (aver freddo, congelarsi). Come prosuti si coniugano usuti (versare), nasuti {spandere).
TEMI IN
TEMI IN
k, g, h :
peéi (arrostire) pecem, peku; peci!; pecijah; pekoh, pece; pekao, pekla; pecen; striéi (tosare) strizem, strigu; striz~!; strizijah; strigoh, strize; strigao, strigla; strizen. Come peéi si coniugano: reéi (dire; pres. ind. anche reknem), sjeéi . (tagliare), teéi (scorrere), tuéz (battere), vuéi (trascinare), svuéi (spogl.iare; i. sv!al:itz), obuéi (vestire; i. oblaciti). Come striéi si coniugano: leéi (coricarsi; pres. ind. a nche legnem; i. _leiati); moéi {potere; pres. indie. i. mogu, mozcs o morem, mord; pres. indie. p. mognem, mor;nes); pomoéi (aiutare; pres. ind. pomoi:en, pomognem; i. pomagatl, pomai:em); zeéi (ardere; pres. ind. zezem); diéi (o dignuti, alzare; pres. ind . dignem; p.p.:1. digao, dignuo; i. dizati, dizent ); stiéi (raggiunger<::; pres. ind. stignem; p.p.a. stigao, stignuo; i. stizati, stizem). Una coniugazione speciale hanno iéi (andare) e i suoi composti: iéi (andare) idem; idi! j iàah; isao, isla; . naéi (trovare) nadem; nadi!; nadoh; nasavsi; nasao, nasla; na c:ten. Come naéi si coning:rno: poéi (partire), doéi {venire), uéi (entrare), izaéi (uscire), zaéi (tramontare), siéi (scendere). m, n: naduti (gonfiare) nadmem; nadmi!; naduh; naduvsi; naduo, nadula; nadut, naduven; oteti (rapire) otmem; otmi!; oteh; otevsi;· oteo, otela; otet; uzeti (prendere) uzmem; uzmi!; uzeh; uzevsi; uz-eo, uzela; uzet; k!eti (maledire) kunem; kuni!; kunijah; klch; kunuéi; klevsi; kleo, . klda; klet;
TEMI IN
35
poéeti (comiJllciare) pocnem ; pocnil; poceh; pocevsi; poceo, pocela; pocet; . . poteti.se (arrampicarsi) popnem se; popni set; p opeh se; popevsi se; popeo, popela. Come poéeti fa nno zaéeti e naéeti, che h an no lo stesso sìs-nificato ; come popeti fanno propeti (stendere), pripcti (legare), zapett (serrare) Zeti .(m\eterel ha un~ dopria. c~~iu$~zi?.ne: ~.ni:m, z~jem; .zanji!; zanph, znph; zeh; zaniuc1, zniuc1; zevs1; zeo, zela:; zet Tt:MI I N
r:
drijeti (scorticare) drcm, derem; dri,!; derah; drijeh; deruéi; drvsi ; dro, drla; drt; mrijeti (morire) mrem; mri! ; mrah; mrijeh; mruéi; mrvsi; mro, mrl a; · trti (forbire) tarem, trem; tari !, trii; trah; trh; t(a)ruéi; trvs.i; tro, tria; trvcn, tre. zrcti (maturare) zn:m, z rim; zrit; zrah; zrch; zruéi; zrevsi; zreo, zrcla. Come drijcti si coniugano doprijeti (arrivare), uprieti (appoggiare} · zaprijeti (sbarrare); prostrijeti (stendere), zastrijeti (chiudere); prozdrijeti (divorare). Come zreti si coniuga vreti (bollire). TEMI IN VOCALE:
biti (battere) bijem; bij !; bijah; bih; bijuéi; bivsi; bio, bila; bijen, bit, biven; smjeti (osare) smijem; ·smijah; smjedoh; smijuéi; smjevsi; smio, smjela; prispjeti- (arrivare) prispijem ; prispij!; -prispjeh; prispjevsi; prispio, prispjela; · mljeti (macinare) mcljem; meljil; melj:ih; mljeh; meljuéi; mljevsi; mlio, mljcla; mljeven; . . klati (scannare) koljem; kolji!; koljah; klah; koljuéi; klavsi; klao,' klala; klan, klat. Come biti si coniugano éuti (sentire), kriti (nascondere), liti (versare), miti (lavare), piti (bere), siti (cucire), viti (avvo\gere), obuti {mettersi le scarp e). Come prispieti si coniugano umjeti (sapere), razumjeti (comprendere).
i
Classe Il Molti verbi in -nuti sopprimono il -nu- formando l'aoristo e il p.p.a.; esempio : bjegnuti (fuggire), bjegoh, bjegao, biegla. Così fanno dignuti (alzare), kleknuti (inginocchiarsi), kliknuti (gridare), mrznuti (gelare), niknuti (seuntare), puknuti (scoppiare), tisnuti (stringere: tiskoh, tiskao), naVtknuti se {abituarsi), krenuti (muovere; kretoh), e parecchi altri. Classe V I verbi di questa classe, pur terminando tutti in -etti, seguono in realtà tre tipi. diversi di coniugazione; taluni di essi poi sono irregolari. pitati (interrogare): pitam; pitaj!; pitah; pitajuéi; pitavsi; pitao, pitala; pitan; vikati (gridare): vicem; vici!; vikah; vicuéi; vikavsi; vikao, vikala; vikan; drzati (tenere): drzim; drzi I; drzah; drzeéi; drzavsi; drzao, drzala; drzan. I verbi del tipo vikati subiscono, n ella consonante finale del tema, i noti mu~amenti consonantici. Fra essi sono: pisati (scrivere, pi'fem); lagati (mentire, lazem); skakati (saltare, skaéem); brijati (radere); kajati se (penùrsi); l(azati (dire, l(azem); arati (arare); sijati (seminare); plakati (piangere, plal:em); trajati (durare); metati (gettare, me. éem); d,rhati (tremare dhr'féem); glodati (rodere, ftlodem); iskati (cercare, i'féem); ·dihati (respirare, dt'fem); dremati {_sonnecchiare, drem. /jem); nazivtrti (nominare, nazivljem). Come drzati si coniugano : bojati se (temere), bjezati (fuggire), tréa,_ti ~c?rr~re), ~ué~ti (~a~e~e), lezati (giacere), ~tajati (stare, stojim)'. klecatt (1ngmocch1ars1), sw7att se (splendere), tafatt (nascondere), zespatt (addormentarsi), etc. La V classe annovera infine i seguenti irrc~olari: stati (sta.re): stanem; stani!; stah, stadoh; stavsi; stao; znati (sapere) : znam. znadem; znaj!; znah; znajuéi; znavsi; -znao; znan, znat; brati (raccogliere): berem; ber~!; brah; beruéi; bravsi; brao; bran; zvati (chiamare): zovem; zovi!; zvah; zovuéi; zvavsi; zvao; zvan; slati (mandare): saljem; salji!; slah; saljuéi; slavsi; slao; sian; Come znati si coniugano dati (dare), imati (avere); come brati si coniuga prati (lavare).
37
SLOVENO L!! grandissima màggioranza dei verbi irregolari sloveni cotrispon-. de nei temi a quelli croati: le differenze riguardano soltanto la grafia e le desinenze; è quindi superfluo ripetere, con brevissime varianti, quanto è stato indicato per il croato. Per esempio, a nche lo sloveno ha. plesti, basti, grebsti, peéi (cr. peét), strici (cr. striéi), 'éuti, stati, znati, etc.; diverge in jeti (cominciare, prcs. ind . jamem); ha in. più, .fra i verbi della I classe, ziti (vivere, prcs. indie. zivem ), deti (collucare, pres. indie. dem ). . , Per la V class~ occorrono tf(ati (tessere, prcs. indie. t'éem, tkam ), gnati (spingere, pres. indie. zenem); fra gl i altri irregolari o difettivi, si rilevano i seguenti:
vedeti (sapere) prcs. ind ie. vem, ves, ve; vemo, veste, vedo; veva, vesta, vesta. imperar. vedi, vcdimo, vedite, vediva, vedita. jcsti (ma ngiare) pres. indie. jem, jd, je; jemo, jeste, jedo; jeva, jesta, · jesta. imperar. 7e7, 7e7mo, jejte, 7e7va, 1e1ta. iti (andare) pres. indie. grem, gres, gre; gremo, greste, gredo, grejo; greva, vesta. >) >> idem , ides, ide; idemo, idete, ido; · ideva, ideta. imperat. idi, idimo, idite, idiva, idita. ger. passato sedsi; p.p.a. Jel, sia, sfo.
hoteti (volere) pres. indie. hoéem, etc. imperar. hoti! etc. non voglio
noéem, neéem.
imeti. (avere) pres. indie. imam, etc. imperat. imej! etc. non ho = mmam.
·L'AVVERBIO Entrambe le lingue posseggono una n cca serie di avverbi delle varie specie. Avverbio di modo e quantità come? così quanto? tanto abbastanza insieme altrimenti · adagio forse appena invano sì no volentieri almeno quasi
kako? kako? tako, takisto tako, ovako, onako koliko? koliko? toliko, ovoliko, onoliko toliko, to"likoj dosti, zadosti, dovolj zadosta vkup, skupaj skupa drugac inace pacasi, pohgoma pohgano morda moz.da, zar komaj jedva · zastonj uzalud da; bos, sai da ne ne !ad (m.), rada (f.) rndo harem vsaJ skoro gotovo Avverbio di luogo
dove?, (stato in luo- gdje? go) dove? (moto a luo- kamo? go) qui (stato in luogo) ovdje )) (moto a' luog~) ovamo, amo là (~tato in luogo) ondje )) (moto a l~ogo) onamo
39
kje? k am? tu, ovde sem, ovam tam tje, tjele, tjekaj
per dove? (moto a,t- kuda? trav<:rso luogo) ovuda, ovud per , qua onuda, onud per.là do"Tzde? (moto . da odakle? otkle? luogo) odavde di qua odanle . di là fin dove? {moto si- dokle? no a) svagdje; svuda dappertutto in
nessun luogo
nigdje; nikuda
fuori dentro
negdje; nekuda; nekamo van unutra
sopra, su sotto, giù davanti dietro vicino lontano intorno altrove
gore dole napred ostrag, natrag blizu daleko oko, okolo drugdje
m qualche luogo
kod? ovod tod, ondod od kod? · od tod od ondod dokod? vsigde; vsekod; od vsakod nikjer; nikamor; nikod; od nikoder nekje; nekam; nekod vne, zunaj; ven (moto) no tre, notri ; noter, not (moto) gori; gor (moto) doli; do1 (moto) pred j ; pred (moto) zadi ; zad (moto) blizo dalec krog, okoli . drugde; drugam; drugod
Avverbio di tempo qucmdo? Or(t
.:llom
kad? kada? sad, sada tad, onda
kdaj? zdaj, sedaj, tacas takrat, tedaj
l
1
o
sempre
svagda, uv'ijek, sve
mai
nikad (negat.); (afferm.) nekad
qualche volta da quando sin~ a quando? d'ora in poi sin.ora oggi iert , domani già ancora prima poi d,i rado spesso di nuovo p;esto (fra poco) tàrdi nello stesso tempo stasera stanotte stamane i.eri sera quest'anno l'anno scorso di sera l'inverno scorso la primavera scorsa l'autunno scorso
ikad
vselej, sekdor, zmrrom, vedno nikoli (negai:.); kadaj (afferro.) nekdaj (passato); kedaj
(fut.) otkad? dokad? otsad dosad dana.s juce sutra veé jos pre pa, potom rijedko, malokad cesto opet skoro kasno, docno istodobno veceras noéas jutros, jutroske sinoé letos .Jane u vece, s vocera zimus proletos 3esenas
odkle? dokore? odsaj doslej, dozdaj danes, dnes vceraj jutri, jutre
ze
se
prei potem, potlej redkoma cest, cestej, pogosto zopet, z pet skoro, kmalu pozdi, pozno hl.ùatu drevi
,
IlOCOJ
davi sinoci letos lani zv,ecer
d'estate improvvisamente subito di giorno di notte presto (per tempo)
ljeti namah odmah danju nocu rano, ujutru
presto (rapidamente) domattina presto t1na volta, un tem110
brzo rano u jutro jednoc, jednòm
po letu h ipoma spotoma, koj po dnevi po noci zjutraj, zgodaj, prigodu hitro, brz, nagloma zajtre nekdoc
~
LA PREPOSIZIONE
Il croato e lo sloveno posseggono numerose preposizioni, che si distinguono in gruppi secondo il caso che reggono; fra parentesi quadre indichiamo la forma slovena. · Vogl iono il genitivo: bez [brez], senza; blizu [b'.izo l, presso; do [-do], fino a; iz [iz] da, fuori da, e i suoi composti iza (dietro),, izvan (fuori di), izmedu (fra), iznad (sopra), ispod (sotto); kod (presso); k1·aj [ kraj], presso; mjesto [ na mesto 1, invece di; [mimo], ol tre; lungi da; nakon (dopo); · nize (più giù di); od [ od], da, per; _o ko [ okoli, okrog], intorno; osim (tranne); uzduz [ poleg 1, hmizo; pored (presso); poslijc, poste (dopo); prije (prima di); prcko (al di la); protiv (verso, contro); put (verso); radi [zaradi, ·zavoljo], in causa di ; sred [sred], in mezzo a; vise, vrh [vrh], sopra, in cima a; zbog [zbogJ., in causa di. Vogliono inoltre lo stesso caso le seguenti preposizioni slovene: [ razen], eccetto; l zraven], presso; [ prek J, oltre a; [ tik ], presso. Vogliono il dativo: k, ka [k, h ], a, verso; [proti], verso; [kljubu], nonostante. . 4 Vogliono l'accusativo: kroz [ crez] , attraverso; mimo (presso, po,. nostantc); niz (giù per), uz (in su per); [raz] giù da; [skoz] attra: ~ verso; [ zoper] contro. . · Vogliono il locativo pri '[ pri l, presso; prema, in confronto d_i. Regge il genitivo e lo strumentale la preposizione s, sa [ s, z], con. R eggono l'accusativo (indicando moto) e il dativo o, per lo sloveno il locativo (indicando stato), le"preposizioni na [ na], sopra; o [o, ob], iuwruo; tt (v], in; po [po], a, per. 1{cggono l'accusativo (indicando moto) e lo strumentale (indicando 1
_42
/
stato) -le preposizioni medu, . med [ med], fra; nad [nad], sopra; . Regge tre casi: il genitivo, l'accusativo e lo strumentale, secondo che significa: durante; per; <lopo; dietro, la preposizione za [za]. pod [pod] sotto; pred [preci] davanti. .
LA CONGIUNZIONE Le congiunzioni si dividono in coordinative e subordinative; qui sono indicate le più usate per entrambe le categorie. CooRDINATIVE:
e
ma o
anche . nè
dunque perciò come perchè? tuttavia ' soltanto
i, te, ter; pa, pak a, ali, no, nego; veé ili; ja takoc1e ni, niti dakle zato kako, kao zasto? ipak, opet ma
in, ter, pa a, ali; ampak ali tudi ne, niti tedaj zato, torej bkor, kot zakaj? vcndar le
StrnoRDINATIVE:
se ·quando
nòn_appena poichè . finchè, mentre che
-ako; da (con l'indica• tivo) kad (col condizionale) premda, i ako, makar · <la; kako, gdje neka cim
posto, jcr dok prije
43
ce, da, kobi ko, kedar koli ko; naj (desiderativo) da takoj ko ki, ko, ker dokler pre<len
L'INTERIEZIONE ahimè/ guaii via, vattene/ vedi/ orsù/ olà/ ecco! prendi!
/
?~
ajao! jaohl hajdel (pi. hajdete) gle! vel <leder! bre! evo, eto, eno [ col Genit.] nal nate!
joj meni! gorjel hajdl glej l nujl nujte! alo! tu (eccomi, tu sem; eccolo, tu je) nal nate!
LA COSTRUZIONE DELLA FRASE Si forniscono qt1i alcune regole generali, di applicazione costante,
1) !L'interrogazione si esprime, in croato e in sloveno, con la parti- . cella li che si coUoca dopo il verbo; in sloveno, spesso, con la par· ticella ali che sta al principio della frase: (croato) jesi li dobar? sei buono? (sloveno) ali bi bilo mogoce... ? sarebbe possibile... ? Naturalmente, tali particelle sì omettono quando la frase cominci già con un pronome o un avverbio interrogativo, o - in croato - con zar (forse?).
2) Nelle frasi negative, soprattutto dopo niti... niti... (nè... nè), il
CQffi-
plemento oggetto dei verbi transitivi si costruisce col gemttvo; esempio: (croato) egli non ha nè padre nè fratello = on nima niti brata niti oca. 3) Gli avverbi di quantità (koliko q uanto, mnogo = molto, malo = poco, etc.), reggono il genitivo. Esempi: poco pane = (croato) malo lcruha, molti figli = (croato) mnogo sinova.
44.
'
'
NUMERALI Cardinali
2
3
4 5 6 7 8
9 IO
IT 12
21 22
23, etc.
30 40
50 60 70 So 90 IOO
IOI
jedan, jedan, jedno dva, . dvije tri cétiri pet sest sedam osam d·evet deset jcdanaest dvanacst trfnaest cctfoaest pétnaest sesnaest sedamnaest osamnaest dcvétnaest <lvadeset jedan dvadeset dvadeset dva dvadeset tri tddcsct cetrdéset pedéset sczdéset sedamdéset osamdéset devedéset sto s,to i jedan
45
eden, edna, edno dva, dve trije, tri sùrje, sùri pet sest sedem osem devet desct cdnajst dvanajst trinajst stirinajst petnajst sestnajst scdemnaj st osemnajst devetnajst dvfijset, dvajsti eden in dvajset dva in dvajset tri in dvajset tddeset scirideset pétdeset séstdeset sédemdeset 6semdeset devéteset sto sto in eden
200 300 400 500,
etc.
1000
I
2000 r.000.000
dvjesta trista cetln st6tine pet st6tina hilj_ada, tisuéa dvije hi'.jade, dvije tisuée milijun
dve sto tri sto stiri sto pet sto tisoc dva tisoc milijon
Ordinali.
I II III
IV V VI VII VIII IX X
XI XII
XIII XIV
xv
XVI XVII XVIII XIX
xx
XXI XXII XXIII, etc.
xxx XL L
1.~
prvi, a, o drugi, a, o treéi, a, e cetvrti' a, e
tretji, a, e cetrti, a, e peti, a, o sesti, a, o sedmi, a, o osnu, a, o
déveti, a, o devéti, a, o deséti, a, o déseti, a, o jedanaesti ednajstì. dvanaesti dvanajsti trinajsti tdnaesti cétrnaesti stirinajsti pétnaesti petnajsti sésnaesti sestnajsti sedamnaesti sedemnajs_ti osamnaesti osemnajsti devétnaesti devetnajsti dvadeseti dvajseti dvadeset prvi dvajseti lll prv1 dvadeset drul{Ì, dvajseti in drugi dvadeset i treéi dva jseti !Il tretji trfdeseti, a, o cetrdéseti stfridcseti pedéseti pétdeseti
p-·
[
!'·
~
'.~'.t
LX LXX LXXX
sezdéseti sedamdéscti osamdéseti devedéseti
xc c
séstdeseti sédemdeseti · 6semdeseti d evé teseti stoti, a, o sto prvi
CI
cc ccc
dvjéstoti trfstoti cetiri stoti
CD D , etc. M MM · M
dve stoti tri stoti stiri stoti pet stati
hiljaditi, tisuéi dvije tisuéi miljunti
tisoci, a, e dve tisoci miljonni
OSSERVAZION I Numerali cardinali. - In croato sono declinabili solta nto jedan, dva, tri, cetiri, stotina, hiljada, tisuéa, milijon; in sloveno si declinano tutti, tranne sto e tisoc. fedan (s!ov. eden ) si declina come un aggettivo; 2, 3, 4 si declinano in q uesto modo, nelle due lingue: CROATO
SLOVE NO
CROATO
S LOVENO
N.
d11a m.n. dvije f.
trije m.f. tri n .
triju
treh
D.
dvaju m.n. dviju f . d11jema
dva m. ,411e f. n. dvel, dvema
tri
G.
trima
trem
A.
dva
dva
tri
tri
I..
dvjema
dveh
trima
treh
s.
dvjem a
d vcma
trima
tremi
dvije
dve
CROATO
SLOVENO
N.
éetiri
stirje m.f. stiri
G.
éetiriju
stirih
J).
éetirma
Jtirim
A.
éetù-i
Stiri
L.
éetirma
Jtirih
s.
éetirma
1tù-im
47
Il .
Come dva si declina, in entrambe le lingue, · oba (ambedue); in slovèno, i cardinali da 5 in poi si declinano secondo questo tipo: · N.A. pet; G.L. petih, peteh; D,S. petim, petem. In croato, i numeri 2, 3, 4 e quelli composti con essi re~gono il genitivo singolare; gli altri cardinali reggono il genitivo pl\1rale. Numerali ordinali. In entrambe le lingue si declinano, come gli ag~ gettivi. Numerali collettivi. Sono di tre tipi: nomi femminili, n'orni neutri, aggettivi. CROATO
I t I
!
i.
I femminili si formano dai numer. cardinali aggiungendo il suffisso -ca od -orica; così si ha nno : dv6jica, ob6jica (2); tr6jica (3); éetv6rica (4); pet6rica (5); ... deset6rica (10), etc. Essi sostituiscono in tutto e per tutto 1 relativi cardinali; es. petorica vojnika, 5 soldati. I neutri si formano . aggiungendo ai am:linali, salvo 2 e J, il suffisso -oro; si ha pertanto: dvoje, oboje (2); troje (3); éétvoro (4); pétoro (5); séstoro (6); . 6smoro (8), etc. Questi neutri si usano con nomi collettivi che abbiano declinazione singolare e si~nificato plurate, o da soli : nas sestoro, noi sei (fra maschi e femmine); si declinano così: N.A. dvoje (oboje, troie); G. dvoga; D.LS. dvoma, dvome; N.A. éetvoro (petoro, !!le.); G. 'éetvorga; D.LS. cetvorma, éetvorme. Infine gli apgettivi numerali collettivi, che sono del tipo dvoji, a, e; troji, a, e; cetvori, a, o, ètc., e ai quali appartiene anche il plurale d i jedan, cioè jedni, e, a si usano solo al plurale e· coi nomi ché ·hanno solo il plurale. Esempio: troia vrata (tre porte), dvoje novine (<lue giornali), jedne hlaée (un paio di calzoni). SLOVENO
Ai femminili croati m -orica corrispondono femminili in -{a; esempio: d vojka (2); trojka (3); 'évetérka (4); peterka (s); osmerka (8), ~te. Agli aggettiv~. c~lletti".i croati corri.sponde la. serie: edin '. a, o; dvo7t, a, e, obo7t, tr071; cveteri, a, o; petari, a, o ... smo a stotert (mo) e tisoéeri (1000). Questi aggettivi per6 indicano in sloveno il ~umero delle specie (si cfr. in tedesco zwcierlei, dreierlei, etc.). Numerali frazionari. Sono di tipo vario nelle due lingue. CROATO
« Metà >> si dice «po», « pola >> (indeclinabile) o po/ovina (f.). Gli altri frazionari da 3 a 10 si formano a~giungendo al tema degli ordinali il suffisso -ina (f.); esempi: tréctna '/1, éetvrtina, éetvrt
I l
·
{
] f-
l !
I,
I= i,
j
1 ....:L..
T l
t
::L
r '
(f.) 1 / 4, petina '/ 5 , etc. Da II ._in poi si usa dire jedanaesti dio, l'undicesima parte, etc. Si hanno così: 2 / 3 dvije treéine; 3 / 4 tri cetvrti; 5 / 7 pet sedmine; 0,1 jedna desetina; 0,01 stoti dio, etc. Le ore si calcolane, all'italiano o alla tedesca: le 6 e mezzo, sest i po, oppure pòla sedam; le 3 e un quarto·,. tri i ·fetvrt, oppure éetvrt na éetiri. SLOVENO
Tranne pol e polovina (la metà), si formano anch'essi dal tema degli ordinali, aggiungendo il suffisso -ina (f.). Esempi: tretjina '/ 3 , f:ett-tina '/ 4, petina, sestina, etc. Esiste però anche una forma in -inka, che fra l'altro si adopera per il denominatore delle frazioni; si ha infatti : '/ 2 edna polovica; 2 / 3 dve tretjinki; 4/ 10 stiri desetinke, etc.
'f:'{umerali distributivi. Si esprimono con la particella po, che in croato si usa col numerale cardinale, in sloveno col cardinale o con l'agettivo collettivo, ripetuti. Esempi: a due a due, (croato) po dva, sloveno) po dva in dva, po dvoje in dvoje; a cinque a cinque, croato) po pet, (sloveno) po pet in pet, po petero_ in petero. •
f:
Numerali moltiplicativi. Divergono nelle due lingue. CROATO
· Esistono avverbi col suffisso -put (volta); esempi: jedan put ( una vol ta), dvaput ( due volte), triput (tre volte), etc. SLOVENO
Per tali avverbi lo sloveno usa il suffisso -krat (volta); esempi : enkrat (una volta), dvakrat, trikrat, etc. Lo sloveno possiede inoltre degli aggettivi moltiplicativi, che si formano aggiungendo al tema degl_i agg. c~llettivi il suffisso -en, -na, -no o l'altro -nat, -nata, -nato . .Si hanno cosi: semplice doppio triplo quadruplo centuplo
edin, a o dvojen; jna, jno trojen, jna, jno <:vetéren, rna, rno stotéren, rna, rno
oppure )) )) ))
I•
enojen, jna, jno dvojnat, a, o trojnat, a, o évetérnat, a, o stotérnat, a, o
Numerali di ordine. In croato corrispondono alla forma neutra degli ordina~i; esempi: prvo (in primo luogo), 4rugo (in second<! l'!og~), treée (m terzo luogo), etc. Lo sloveno ha mvece un avverbio m -te, derivato dal tema degli ordinali; esempi: prvié (in primo luogo), drugié (in secondo luogo), etc. 4
49
Numerali di altra specie. L~ sloveno possiede il cosiddetto numerale
di compagnia, che indica il rapporto fra 13: parte e il ·tutto, e che è, un aggettivo formato dal pronome sam (solo) e dal numerale ordinale. Esempi: samoedin (solo); samodrug (solo,. con un altro) ; samotretji (so:o, con due altri; il ter zo nel gruppo); samo';;etrti (il quarto in un gruppo), samopeti, etc. Le quattro operazioni. Si esprimono nelle due lingue all'incirca nello stesso modo. 7
+
13
= 20
(croato) sedam i trinaest cini (fa) dvadeset . (sloveno) sedem in tri11ajst dela (fa) dvajset.
17-9
=8 (croato) dcvet od (i-nito d:1) sedamnaest ostaje (rimane) osam .
(sloveno) dcvct od scdc11111ajst ostaje oscm. 3
20:
X
4 = I2 (croaw) triputa 'f:etiri je dva11acst. (sloveno) tnlvat stiri je dvanajst.
4=5
(croato) 'éetiri (il quattro) u dvadeset (in venti) ide (entra) pet puta. (sloveno) stiri v dva1set ide petkrat. NOMI PROPRI DI USO FREQUENTE
Anka Anna Ante (cr.) Antonio Bcnko (sl.) Benedetto Blagojc (cr.) Benedetto Blaze.na Beatrice Bogdan Teodoro Bogomir Goffredo Bozena Natalia Bo!f:idar Teodoro Branko Alessandro Bratoljub Adolfo JJudis/av Gregorio
Cila Cecilia Cvetan (si.), Cvietko (èr.) Flo-
riano
Davorin Martino Velica Adele Draga (cr.), Dragolja (sl.) ·Car- ' .:...._ la, Carlotta D ragutin Carlo Drenko Cornelio France, Franjo Francesco Gjuro (cr.) G iorgio Hinko Enrico
· I van Giovanni lagoda Agata fanja (cr.) Agnese fanez (slov.) Giovanni fanko (cr.) Giovanni fela Elena fern ej (slov.) Bartolomeo fosip Giuseppe fovan Giovanni foze (s!ov.) Giuseppe • furaj (cr.), furij (slov.) Giorgio Kamenko (cr.) Pietro Kosta Costantino Krunoslav Stefano Lavoslav Leopoldo Lenka Elena Ljubica (cr.) Amalia Ljuboslav Giulio Lovro Lorenzo Malica (si.) Amalia Marica M~ri ctt[1 Matcvz Matteo Mijo Mi chele Milclru,!:,: (slov.) Nirnb Milan F,mil io Milil'i1 (cr. ), M ili(//_ (si.) F,m ili;,
Radoslav Giacomo Radovan (cr.) Ilario Rajko Raimondo Skalko (slov.) Pietro Slavko (slov.) Stanislao . Slavolju_b Edoardo Sre'éko Felice Stana Anas'tasia Stevo · Stefano Stojan Costantino Svevlad (cr.) Pancrazio . Svitoslav (slov.) Luca Spela (slov.) Elisabetta Tomislav (slov.) Tommaso Tona (slov.) Antonio Vatroslav Ignazio V jekoslav Luigi V eselin Ilario Vilim (cr,), Viljem (s]pv). Gu·
Nace (sL) lgnaz io N erlcljf(o (cr.) l ) omc:ni co N d a (slo v.) l\g11csc Og 11josl1.w (cr.), Ogu jcs/av (si.)
Vsc11/r,d (slov.) P:111crazio Vttf( (cr.) Volfo11go Za!if(a (slov.) l{osali:i '/,latl(o (cr.) Aurel io '/.111agoslav (slov .) Vittorio Zcljf(O (cr.), Zdko (slov.) Desitlerio Zìga Sig ismondo ziv!(O Vitale
glidmo Vinko (slov.) Vincenzo Vitomir (cr.) Sigfrido Vladimir Valdemaro Vladislav Ladislao 'Vlaho (cr.) Biagio Vojt.ich; V ojtdi Adalberto V n/1( (slov.), Vul Lrngo
l gna;1.10
Oroslav (si.) G iorg io Ospr:ta (si.) E lisabwa Pavao (cr.), Pavel (slov .) Paolo Pero (cr.) Pietro
51
•
FRASARIO GENERALE Zbfrka 6péih i~reka Za spl6sne pog6vore CROATO
parlare interprete parl;ite croato? )) sloveno? )) italiano? )) francese? )) tedesco? I )) inglese? )) albanese )) bulgaro? )) turco? siete sloveno (-a)? ))
croato?
SLOVENO
gov6riti
govo;fti
turnai: g6vorite li hrvatski ? >> » s16venski? )) )) tali janski? )) )) francu ski? )) ))' njémacki? )) >> éngleski? )) )) albanski ? )) )) bugarski? J) )) turski? da li ste Slovénac?
tolmac govorlte hrvatsko? )) slovénsko? )) italjansko? )) franc6sko? )) némsko? )) anglésko? )) albansko? )) bolgarsko? )) tursko? Ste Slovénec (Slovénka) ? Ste Hrvat? (-a)
l>
JJ
)>
Hfvat
(f. Hrvatica)? un poco; non molto malo; ne mn6go c'è qualcuno qui che da li ima 6vdje néko ko g6vori talijanski? paria italiano? non c'è n essuno, ecc. néma nikoga, itd. ne g6vorim ... io non parlo ... io capisco un poco ~azumijem malo talil'italiano janski razumijete li me? _ mi capite?
53
malo; né mnogo ali je tuka i kdo, ki govor.i'. italjansko? ni nik6gar, itd. jaz ne govorim ... razumem malo italjansko me razumete?
CROATO .
sì, vi capisco (bene)
da, razumijen vas ( dobro) capisco tutto razumijem své non capisco niente ne razumij em nfsta perchè non rispon- zasto ne odg6varate ? dete? non vi ho capito nijesam Vas razumio non padate così pre- m6Iim Vas, ne gov6_sto per favore, vi . rite tako . bfzo prego parlàte più adagio gov6rite polaganije rispondete odg6vorajte · parlate con ~ducia, gov6rite sa povjerécon coraggio nj em, smjélo come si dice in croa- kako se kaze na hrvatto ? skom, .. ? come si dice .in sloveno? come s1 dice m dia- kako se kaze u naqccju (dijalekt_u)? le tto? kako ste rékli? come avete det to? che cosa volete dire sto h6éete rééi sa... ? con ... ? che cosa significa... ? st6 znaci... ? hvala grazie da Sl' ·no né spiegatevi con gesti razjasnite sa p6kretima • (fate gesti invece (pravite p6kr.ete mjésto da g6vorite) di parlare) p6zor attenziorie traducete in italiano prevédite na talijanski traducimelo in fran- prevédi mi t6 na francuski cese che dite? st6 k azete? cli'c cosa avete detto? st6 ste rékli? che c'ç di nuo,:o? st6 je nova?
54
SLOVU IO <
'
da, razumèm vas ( dobro) razumem vse mc ne razumem zak aj ne odgovarjate? • V
,
I
nfaem vas .razumel · ne govorfte tak6 hitro; · pr6sim vas govorite bolj pacasi odgovorfte govorftc z zaupanjem, p ogumno ·
k ak6 sç pravi sko? kak6 se pr;w1 Cju? kaj ste rékli ? ka j h6cete reci
slovén- . · v naré\_ ' s... ?
kaj poméni.,. ? hvala da ne pojasnite mi s krétnjam i, kar h6cete réci pazfte prevedfre na italjansko .' prev6d mi to v fran c6SCino, kaj pravite? k ai ste rékli ? kaj je n6vega?
CROATO
un momento che volete? che desiderate? scrivere
en tren6tek kaj h6cete? kaj zeHte?
plsati
pisati
sapete scrivere? znate li pisati? seri vete ' lettera per pfsite sl6vo po s16vo lettera serivete sotto detta- pniite kako vam dfktura tiram 6lovka m.a tita penna péro (n) carta papir (m) inchiostro crnilo (n), ma.stilo (n) calamaio tintarnica (f) penna stilografica naliv-péro (n) carta assorbcme upijacica leggere
leggete l'italiano? leggo male conversazione
I:.
L
[
b [
signore! signora! gnorina! voi, tu signore, ' padrone buon giorno buona sera buona notte come state? sto bene arrivederci
SI·
SLOVENO
jédan cas st6 h6éete? st6 zélite?
znate pisati? ptsite crko za crko pisite po narekovanju svfocnik m. per6 (pi. -esa) n. papfr m . crnflo n. è:rnHnik naHvno per6(pl.-ésa) n. pivnik (-a) m.
éftati
bniti
citate li talijanski? c[tam 16se
bérete italjansko? slabo bérem
razgot10r (m)
razg6vor (m)
g6spodinel g6spodjo! g6spodjicel vf, tf gosp6dine, g6spodaru d6bar clan d6bro véce dobra noé kako ste? d6bro sam dovidjénja
gosp6d! gospa! gospodfcna! vi, ti gosp6d, gospodar d6ber clan d6ber vccér lahko n6c kak6 se ima.te? d6bro se imam nasvfdenje
55
CROATO
addio! statevi bene! saluti a ..• scusate presentazione scusate se mi presento da me lieto. di fare la vostra conoscenza fortunatissimo! con chi ho l'onore di parlare? presentatemi a ...
SLOVENO
zb6gom ! da ste mi d6° zb6gom I d6bro se , brol iméjte! pozdrave p6zdravite... opr6stite oprostftt prétstavljanje . predstavljanje oprosdte, da se vam opr6stite st6 se prétstavljam sam p(edstavljam drago mi je ;t6 sam veseH me, da se s.ezrianim z vami vas up6znao vélo sn m srétan me prav veseH! s ]dm imam cast go- s k om imam cast gov6ri ti? · ' vòd ti? prédstavi tc me.:. predstavite me ...
sam
i miei sin ceri com- budite mi fakreno p6z- m6ji iskréni · pokl6ni plimenti clravljeni le mie vive condo- primite m6je zfvo sau- m6je iskréno sozalje gli:tnzc ~cSéc volentieri rad rado m i spiace zao mi je , Hl mi je kaksna sk6da ! che peccato ! k6ja stéta! purtroppo nazalost na zalost st6 se d6gadja? che accade? kaj se zgodi ? né mari non importa nfc ne dé non m'interessa né interesira me me ne zanima sedete , sédite sjédnite accom odatevi; favo- izv61ite sj ésti; iiv61ite izvòlite rite ~rnz1e
prego altrettanto! augurio Bnon A,nno! Buona Pasqua! Buon N:italcl
hvala m61im tak6djer
hvala pr6sim enako
zelja (f) srétna n6va g6dina! srétan uskrs! srétan b6zié !
voscflo (n) srécno n6vo léto! vesélo veHko n6c ! vesél bòzic !
CROATO
interrogatorio
SLOVENO
ispitfvanje
vprasevanje
pftanja (pi. n.) obavjesténja (pi. n.) <la li . 6vaj put v6di
vprasanja (pl. n.) pojasnila (pi. n.) je to césta proti .., ?
k6liko vrémena tréba d6 ... ? znate li da li: .. ? sto znaci t6?
k6liko casa je tréba, da se pdde do ... ? · ali véste, ce... ? Hj poméni to?
k6ja je 6no kuéa? cému t6 sluzi? st6 se d6gadja? ·~~ sto se <l6godilo? zaustavite se <l6<ljite s nama d6<lji sa -mnom ,<lite préda mnom fdite 6dakle d6lazite? gdjé fdete? zabranjeno Je zaustaV• ljati se muovetevi krénite sbrigatevi pozurite se allunga il passo! produzi k6rak! . va piano idi palagano ' :La...,_._ '_corri, e .torna presto tfci i vrati se bfzo Ià'sciat~ libero il pas-. propustite ! , so! come vi ehiamate? kako se z6vetc? dove abitate? gdj é stanujete? r . che mestiere fate? éim se bavite?
kaksna hisa je 6no? cemu slu'zi t6? kaj je? k:lj se je pripetflo? st6jte p6jdite z nami pòjdi z men6j hodfte pred men6f pòjdite odk6d prihajatc? kam gréste? prepovédano je ustaviti se premaknfte se podvfzajte se p9daljsaj korak! h6di poéasi téci in se vrni hftro uprostlte korak!
I
I·-
domande informazioni è · questa la strada per ... ? quanto tempo occorre per ~rrivare a.,.? sapete se... ? ,· che cosa significa ciò? che casa è quella? '3 che .cosa serve ciò? che succede? che è successo? fermatevi yenite con noi vieni <;on me! precedetemi! -andate donde venite? do.v,e andate? è proihito fermarsi
za ... ?
1
P
t'. ~
I
•
57
kak6 se imenujete? kjé stanujete? kaksen pokHc izvrsujete?
CROATO
dove è la vostra fa- . miglia? che cosa fate qui? come si chiama questa località? come si chiama questo paese? quanto è distante... ? a che altezza siamo? dove? interiezioni
allegri! fatevi coraggio! non aver paura I aiuto! accorrete! si salvi chi può!
largo! dàgli, prendilo!
SLOVENO
gdjé Vam je obi'.telj?
kjé je vasa, druzfna?
st6 radite 6vdje? kako se z6ve 6vo mjésto? kako se z6ve 6va j kraj? k6liko jc claléko ... ? k6liko smo vfsoko? gcljé?
kaj pocnétç tukaj? kakò se:. imenuje fu kraj? kak6 se 'imenuje ta vas k6li.ko je oddaljen... ? n a kaksni visfni smò? k je?
US/(fici
vzkliki pl. m.
vesélo ! bodfre pogumni ! ne b6j se! na pomòc! pritecfte! kdor t:16re, naj se rési! nék se spasi ko m6ze ! pr6stor1 sl6bodno! drzi ga! u<lri ! uhvati ga !
véscli ! oh r::ibri te se I nérnoj se stra.siti ! p6moé! pritfcite!
.:: -
·ELENCO DEI VERBI PIÙ UTILI Spisak najkorisnijih glagola (*) Seznam najbolj rabljenih glagolov CROATO
abitua'rsi ,acéendere.
pdviknuti se uzec1 ,
V
1•
SLOVENO
navaditi se; navajen prizgati; prizgém; priz-
gan
accompagnare 6tpratiti zgrabiti, uzeti afferrare, prendere aggiogare, accoppiare ujarmiti, sastaviti dignuti alzare
sprémljati prijéti; primen zdruziti; zdruzen dvfgn i ti; d vfgnem; dvfgnjen dfgnuti se alzarsi dvfgniti se; dvfgnem · se = ~c., andare, cam1ninare féi, stupa ti hodfti ; h6jen izglédati, cfniti se apparire, ·sembrare zdéti se; zdi se appendere, sospende- 6bjesiti, obustaviti, na- obésiti; obésen . re, impiccare taéi -aprire, apnrs1 otvoriti, otv6riti se odpréti (se); odprl ; odprt - arrivare (raggiun- stféi (d6stiéi) dospéti .. gen~) asciugare osusiti posusfri-; posusén aspettare éékati cakati aumentare pomnoziti . " povééati aver bisogno trébati potrebovati; potrebu' jem aver colpa biti kriv hfri k rfv aver fame biti gladan bfti lacen aver fretta Mriti se mudfti se aver luogo zbftì se vrsfti se aver . nausea di qcs. ,gaditi se presédati; preséda mi -·-. - - --- - - - - -- - - -· ----·- - - -- -- ·--------- - ·- - - -- (~) Per le forme irregolari dei verbi croati si consulti no gli clementi grammaticali.
59
CROA_TO
aver sete bagnare ·, battere, percu_otcrc bere bruciare cadere
bfti zédan skvasiti: udari ti, ruéi piti opaliti pasti
cambiare, scambiare cercare cessare chiamare chiudere
mijenjati, izmjéniti tra.ziti préstati zvati zatv6riti
cotrn:inda're cominciare comprare conoscere correr e
z::ipovijédàti p6ceti ku piti poznavati tfca ti
costringere costruire cr eder e
pr1siliti graditi vjérovati
crescc;re
rasti
SLOVENO
biti zéjen \ "\,. zmoèfti; zm6cen tòici; t6lkeI; t6Icen \ pfti; pfje!n; (popit) zgati; zgém; zgan pasti; pa<lem; padel; . (paden) . ménjati iskati; iscem néhati kHcati; kHcem . zapréti; zaprém;· zaprl ; zaprt zapovédati; zapovém zacéti; zacném kupfti; ku.pljen poznati tééi; técem; tékel ; ( tecén) prisfliti; prisfljen graditi; grajén vcrjéti; vcrjamcm; vcr jél rasti; rastem; rastel ; rascen ku.ha ti varovaù; varujem dati; dam; dal; d an osk6dovati; osk6cfujem . . · o<llocfti ; o<ll6cen -~ .,.....,. opustòsiti; opust6sen pozabfti; pozabljen prebtvati rééi; récem; rékel; Cén / VV
cuocere custodire dare danneggiare decidere devastare dimenticare· dimo~are di re
kuhati cuvati dati 6stetiti, sk6<liri odluéiti opustositi zaboraviti " b6raviti
rééi
60
CROATO
tipravljati
, dirigere d\stru ggere
raz6riti
diventare
p6stati
V•
domandare entrare esitare fare finire fuggire 'gettare
oklijévati cfniti sv. siti bjézati bacin
gi,rare giocare ,giurare
okrétati fgrati se zakleti se
pftati ,,.
UCl
gonfiarsi
napuhati se
grattare
grépsti
gridare g uadagnare gua·rdate guarire
vfkati d6biti glédati 6zdraviti
i uidare imparare -.impedire, vietare inclinare; incontrare 1nformare
SLOVENò
vodfti; v6den; upra- _ vljati razrusfti, razrusen; unfIV c1t1, umcen postati; postanem; postai vprasa ti vstopfti obotavljati se d élati kon cati bezati; bezim; bézal vr éci ; vrzem; vrgel; vrzen kr oztti; kr6zen igrati pnsec1; prisézem; pris~gcl; prisézen napfh niti se; nap(hnem se; napHrnjen grébsti; grébem; gré~ ben kricati; kricfm zasluzfti; zasluzen glédati ozdravéti; ozdravim; ozdravljen vo<lfti ; v6den uctti se prepréciti, preprécen; prepovédati, prepovém nagniti (se); nagnem; na.gnjen srécati obvestfti; obvescén
v6diti nauciti spri jéciti, zabraniti
inclinarsi sagnu ti, prfgnuti se susresti obavijéstiti
•
~
CROATO
ingannare intreccia re
1
prévariti .zaplesti
SLOVENÒ
goljufati plésti; plétem; plétd; pletén _ lagnarsi con qualcu- tuziti se na nékoga prito~evati se nad k6m ·no di qualcosa zb6g nécesa zara.di césa; pritozujem se lasciare pustiti pustfti; puscén lavare prati · umfva ti; umfvam ;umfval; umft lavorare raditi délati vezati; vézem legai;e vézati manjkati manjkati mancare malo manjkati manjkati malo mancar poco p6slati, uputiti poslati; p6sljem mandare, mviare mangiare jésti, jem; fédel; (po-) jésti jéden 1J1entire lagati; lazem; lagal; lagati lagan meravigliarsi 6iiditi se cuditi se mettere, porre, col- sta.viti, p6staviti, smjé- posta.viti; p~stavljen . stiti locare mmacciare prijétiti grozfti; (za-, o-)gr6zen monre umréti; umrl umrijeti mostrare, indicare pok3.zati, naznaCiti (po-)kazati; kazem pomaknuti, pomaknu- premfka ti (se); 1nuovere, muoversi ti se maknjen roditi se nascere rodfri se; i"6jen nascondere sakriti skrfti; skri'.jem; .skrit br6diti navigare pluti; pl6vem; plul negare nijékati zanfkati nuotare plfvati plavati nutrire hraniti h~anfti, hranjen; redi~ ti, rején <>bbedire siusati pokoravati se offrir da bere . p6nuditi pfée ponuditi pfti; ponujen usuditi se àrz niti se; drznem ·
CROATO
ottenere, ricevere ottenere in sorte
od'rzati, pruniti p6stiéi na sreéu
pagare_ pascolare
plariti pasti
passare pensare perdere permettere persuadere piacere piangere, compiangere piegare
pr6éi mfaliti izgubiti dozv6liti nagov6riti d6padati se plakati, sazaljévati
portare
n6siti .
potere prendere
m6éi uzeti
preparare prestare promettere pulire pumre
pripraviti posuditi obééati ocistiti kizniti
radunare, riunire ra llegr~rsi rapire resp1r~re restare; rimanere r ico;darsi ridere rifiutare
sakupiti, udruzj ti veséliti se 6teti disati 6stati sjééati se smijati se 6dbiti
~aviti
SLOVENO
prejéti; préjmem zadéti na zréb; zadénem placati pasti; pasem (po-)pa- & sen fti mìmo; grem; se] mfslim; misljen zgubfti; zgubljén dovoHti; dov6ljen prepricati ugajati j6kati, objokovati up6gniti; up6gncm; up6gnjen nés~,. n osfti; nésem, nos1m; n6sen m6ci; m6rem; mégel vzéti; vzamem; vzel; vzet pripraviti; pripravljen posodfti; pos6jen obljubhi; obljubljen cfstiti; (o-)cfscen kazn6vati, kaznujem; kaznova.n zhrati; zbén:m; veseHti se; (raz)veseljén ugrabiti; ugrabljen dfhati ostati; ostanem; ostai spon11njati se smejati se odklonfti; odkl6njen
,
/.
I,
I
CRO~TO
risparmiare ritornare riuscire rompere rubare salire · saltare sapere saziare sbagliarsi scaldare scavare scendere sedere, scdcr~i seguire seminare, spargere, disperdere sentire, percepire separare seppellire soffocare soffrire
SLOVENÒ '
stéditi vratiti se uspjeti sl6miti krasti p6peti se sk6citi znati
. prihraniti; prihrfojfn vrni_ti .se; vrnjen -~ uspéti zlomfti; zl6mljen krasti; kradem kvisku iti $kaka ti; skacem véde ti, vem; zna t i, znam zasititi nasftiti,; nasicen pogrij ésiti zmotfri se; zm6ten zgrfjati segréti; segréjem; se, grét isk6pati izk opati; izk6 pljem siéi stopfti d6!i (izst6pljen) sjédati, sjésti scdéti, vsé_sti se; vsédem se slijéditi sledfti; sledén sijati, rasuti, pr6sipati sejati, sfpati osjééati, 6paziti odijéliti sahraniti. zagusiti podn6siti
sorprendere sparire spegnere sperare spmgere, premere
iznènaditi isceznuti ugasiti nadati se pritlskati, ciskati
splendere, illuminare
sjati, rasvjétliti
~ cutfti,
cuten; zaznati locfti; 16cen .... pokopati; pok6pl jem zadusfti; zadusén trp éti; trp fm ; trpél, ' pretrpljén , presenéti ti; presenécc11: izgfoiti; izgfnem · 11gasniti upati 1 potiskat1,• stiskau,• stisnem, stfanjen sijati, sfjem; razsvetHti, razsvetljén · I
1
1
(
r i
J
I
.]
I
"i
CiROATO
,,.
spogliare
SVUCl
spoglia,·si sposarsi
se vjénc.ati se
stare stendere stringere, serrare
stajati raspr6strijeti, pnHiti susnuti,' zatVOfÌÙ
s,udiare svegliare tacere tagliare tardare temere
uciti probuditi sutjeti 6tkinuti zakasniti b6jati se
tenere tirare, sparare. toccare
dihti pucati taknuti
trascinare trarre, tirar fuori trovare
ubbriacarsi
,,.
SVUCl
, ,.
VUC1
fzvuéi naéi
uccidere
opiti se ubici
udire uscire
cuti fzaéi
vantarsi vedere
hvaliti se vidjeti
vendere venire
pr6dati d6éi
SLOVENO
sléci; slécem; slékel slécen sléci se ozenfti se, ozénj en; pometti se, porocén stati; stojim; stai raztegnfti; raztégncm sdsniti, .stfsnjen; zapréti, zaprt studfrati zbu<lfti; zbujén m olcati; molcim rézati; rézem p6zen biti ; zakasniti ba.ti se; bojim se; ba.I se drzati; dr:Hm stréljati (do)tikati se; ticem; taknjen vléci; vlécem; vlékel (iz)vléci najti; naj ùem ; nasci; najden opijanìti se; opijanjen ubiti; ubij em; ubil;
ubit
5
sHsati; sHsim iti ven j grém ven; ven bahati se vid eti, vidim, vide!, viden proda ti prf~i ; prfdcm; pdsel
sei
SLOVENO
CROATO
versare vergognarsi
lijévati sramiti se
vivere
zivjeti
volare volere volgere, voltare
létjeti htjéti okrétati, okrénuti
naHti; nà HjeJTl sramovati se; sramujem se z ivéti; ziv1m; zfvel; ·prd ivét letéti; letél; (pre)letén • hotéti; h6cem obr:1iti, obrnem, obrn1en
AGGETTIVI · DI QUALITÀ E VERBI DERIVATI Prfdjevi l(akv6ée i 6dnosni glagoli Kalc6vostni pridbniki in izvédeni glagoli CROATO
alto innalzare basso abbassare lungo allungare corto abbreviare Vl CIOO
::ivvicinarsi lontano (agg.) )) . (avv.) al!ontanarsi 1:irgo a lb rga re sln.:tto stri ng-crc
SLOVENO
vfaok
vis6k
p6dignuti nfzak spustiti dugacak produziti kratak skratiti bliz:i.k pribHziti se dalek da'.éko ud.aljiti se sfrok prosfriti uzak stfsn uti
dvfgniti nfzek znfzati clolg podatjsati kracek skdjsati bHznji priblizati se daljnji dalec oddaljiti se sirok razsiriti ézek
66
sttsniti
CROATO
buono migliorare cattivo peggiorare grande ingrandire piccolo rimpiccolire molto moltiplicare poco diminuire bello abbellire brutto imbruttire povero impoverire ricco arricchire I pesante appesantire leggero alleggerire pieno riempire vuoto vuotare vero esser vero, avverarsi
d6bar pob6Ijsati zao pog6rsati vélik u velica vati malen uman j1vati mn6go umnazati malo smanji:vati lijép uljepsavati ,v ruzan pogrubjeti sir6masan osir6masiti b6gat ob6gatiti réfa k otézati lagan olaksati pun napuniti prazan isprazniti 1stinit obfstiniti. . se
falso
kriv6tvoren krivotv6riti
falsificare
6';
SLOVENO
d6ber izb6ljsati hud (po)hujsati vélik povéca ti majhen zmanjsati mnog pomn6ziti malo zmanjsati lep olépsati grd pogrditi ub6g obub6zati boga t obogatéti
cczak obtd 1ti lah ck zlfij sati poln napolntti prazen izprazniti resn1cen biti r esniccn, uresni:citi se napacen potv6riti, ponarediti
CROATO
SLOV~NO I
amaro; rendere ama- g6rak; 2g6rcati ro, amareggiare -sladak. .. dolce addolcire; raddolcirsi zasladiti; udobrov61 jiti se tvfdduro 6tvrdnuti indurire mékan molle oméksati rammollire forte jak ojacati rafforzare slab debole 6slabiti indebolire rapido, celere brz ubfzaci accelerare lento sp6r usp6riti rallentare zdrav sano b6lestan malato razb6ljeti se ammalarsi zréo m aturo sazreti maturare Ijut acerbo magro dimagrire grasso ingrassare sottile assottigliare spesso ispessire, infoltire costoso rincarare
,V
mrsav
smisaviti débeo odébljati tanak otanjiti gust sgusnuti skup poskupjetl
68
grének, na praviti_ gréns ko; zagrenfti sladek osladfti;- ubla:Hti Sf . trd strdfti se méhek omehcati se v, mocan pojacati slab oslabéti hfter pospésiti pocasen zmanjsati hitr6st zdrav bolan zboléti zrél zoréti rézek, trpek suh hujsati débel debelfti se. tének t anjsati gost zgostfti drag podrazfti
~
,"" - ~
SLOVENO
CROATO
a buon mercato ribassare amico nemico diritto raddrizzare storto stortare curvo curvare ro~ondo libero liberare schiavo reridere schiavo presente passato futuro furbo sciocco essere stupido - quieto, tranquillo tranquillare inquieto inquietare, essere inquieto stanco stancare nudo -denudare ~ straniero . nazionale
..
destro
cijén pocijéniti pdjateljski néprijateljski · prav uspraviti kriv iskriviti uvfjen saviti 6krugao sl6bodan oslob6diti r6pski zar6biti pdsutan pr6sli buduéi lukav budalast biti Iu<l mfran umidvati némiran uznemi.dvati umoran umarati g61 , ,. 5 VUC1
foozemni d6maéi désni
pocéni '" . zmzau prijateljski sovrazen , raven poravnati, ure<lfti kriv skriviti zakrivljen ukrfviti okr6gel sv6boden osvobodfti suzenjski zasuznjiti sedanji pretékli prih6dnji zvft, pretkan , neumen biti neumen , m1ren pomfriti nem1ren vznemfriti, biti vznemfrjen truden utruditi nag razgaliti I
tu.i
n aroden désni
6g
•
,t
CR9ATO
sinistro maschile femminile penultimo ultimo generale particolare pubblico privato pulito , sporco puzzoientè pronto, preparato premuroso colpevole innocente
Hjevi muski zénski pretp6sljednji p6sljednji 6péi p6sebni javni prfvatni cfst prljav smidljiv prfpravan uzurban
kdv névin
'JO
S,LOVENO .·
lévi m6ski zénski prédzad~ji zadnji spl6scn posében ., pven .zasében cfst umazan smrdljfv pripravljen skrben, uren kdv ned6lzen
•
MONETE, PESI E MISURE N6vac, utezi i mjére N 6vci, utézi, mére SLOVENO
Cl!OATO
_]
r
centesimo IO centesimi 50 centesimi lira 10 dinara (bigi.) 100 » » denaro spiccioli contanti in contanti bigli<;tto di banca millimetro centimetro ·decimetro litro ettolitro spanna, palmo m etro braccio metro quadrato metro cubo chilometro bilancia grammo chilogrammo quintale ton!lellata
para déset para pedéset para dbar déset dfnara st6 dfnara (papir) n6vac sitnis gotov novac za gotove novce banka (f.) mflimetar céntimctar ùécimctar Htar hckt6!ilar palac métar Iakat kvadratni métar kubicni métar kil6metar vaga gram kil6gram kvfotal tona
71
I
vmar
n6vec drobfz(-a) m. gotovina(-e) f. v gotovfoi bankovec (-vca) mHimeter (-tra) cén timetcr(-tra) décimctcr(-LTa) lftcr(-tra) h~ktolitcr(-tn) péd(-f) f. méter(-tra) laket(-kta) kvadratni métcr kubicni méter kHometer téhtnica(-e) gram(-a) ki'.ogram(-a) k vintal(-a) t6na(-e)
NOMI GEOGRAFICI Ge6grafska iména Zemljepisna iména CROATO
America Canadà Asia Asia mmore E u ropa Europa centrale Europa orientale I Balcani Africa settentrionale Egitto Mar Rosso Med iterraneo A ustralia A lbania A lbanesi T irana D urazzo
Scutari Vallona Bulgaria Bulgari Danubio Sofia Da nimarca Ebrei Germania Tedeschi Berlino
SLOVENO
.Amerika Amérika Kanacla Kanada Azija Azija Mala .Azija Mala Azija f:vropa Evr6pa Céntralna Évropa Srédnja Evç6pa fstocna Évropa Vzhodna EvnSpa 13:i]k;:rn Balkan Sjévcrna Afrika Sévcrna Afrika .Égip3t Egfpct Civcno m6rc (n) Rdéée m6rje (n.) Sred6zcmno more !n) Sredozémsko m6rje ( n.) Australija Avstralija Albanija A lbanija Albanci A lbfoci T fra na T irana Drac Ddc Skader Ska clar V alona Valona Bugarska Bolgarija Bugari Bolgari Dunav Donava S6fija S6fija D anska D anska Zidovi Judje, 21dje Nj émacka Nérncija Nijémci Némci 13érlin BerHn
~
~
\
CROATQ
;i
=
~
Monaco Vienna Klagenfurt Francia Francesi Parigi Grecia Atene , Salonicco Croazia Ragusa Brazza Lesina t Karlovatz . Zagabria Bosnia . Erzegovina Slavonia Slovenia Sloveni Lubiana
Mfohen Bee Francuska Francuzi Pariz Gicka Atfn S6lun H1'vatska Dubrovnik (m) Brac (m) Hvar Karlovci Zagreb B6sna Hércegovina Slavonija
Mcinakovo Bee, Dunaj Celovcc Francija Francozi Parfs Grsko (n.) Aténe Solun
Karlovec
Slovénija Slovénci Ljubljana Logatec Korosko (n.) Kranjska Gorénjska Dolénjska Béla Krajina N6tranjska Stajerska Crnag6ra (f.)
Longatico
Carinzia Carniola Carniola Alta " )) Bassa )) Bianca · )) Interiore Stiria Montenegro Cettigne Inghilterra Inglesi
SLOVENO
Crna Gora Cétinje Éngleska Énglezi
Anglija Anglézi
73
CROATO
Londra Italia Italiani Spalato Curzola Mare Adriatico Dalmazia Cattaro Sebenico Antivari Arbe Veglia Firenze Trieste Roma Venezia Serbia Serbi Belgrado Seml ino ·Romania Rumeni Bucarest Spagna Spagnoli Madrid Russia Stati Uniti N uova York Turch ia Turchi Costantinopoli Mar N ero
L6ndon (m) f talija Talijani SpHt K6rcula Jadransko m6re (n) Dalmacija K6tor Sibenik
SLOVENO
L6ndon' Italija ltaljani
R1r
Rnb Krk Hrcnca Trst 'Rim Mléci Sibija Srbi Bc6grad Zémun Rumunija Rumunji Bukurest Spanija Spanj6lci Madrid Rusija Sjédinjene drz.ave Njujork (m) Turska Turci C arigrad Cino more. (n)
74
Firénce Trst R(m
Ilcrn:tkc (fp!.)
Srbija Be6grad
Zemun Romunija Romuni Bukres
Spanija Spanci Madrfd Rusija Zedfnjene Drzave N ew York Turcija Turki C arigrad Crno m6rje
~I
CROATO
Mar di Marmara Marmorsko · more (n) Ungheria Madjarska Madjari, Ugri Ungheresi Estremo Oriente Krajnji 1stok Giappone Japan Cina Kfna i Cinesi Kinézi cinese (agg.) kinéski
SLOVENO
Marmarsko m6rje ' M~dzar ska Madzari, Ogri Daljni Vzh6d Jap6nska Kitajska Ki tajci kitajski
TEMPO: CRONOLOGICO Vrijeme (kron6loskt) Gas (-a) CROATO
anno quest'anno l'anno prossimo l'anno scorso due anni fa ogni anno semestre stagione
SLOVENO
[!.6dina (f.)
léto (n.)
6ve godine d6godine pr6sle godine prfje clvfje .godine svake godine p61ug6diste
létos prih6dnje léto lansko léto prcd d véma létoma vsako -léto pollétj e (-a)
g6difoje d6ba (n.)
létni cas (111.)
primavera estate autunno mverno
pr6ljeée ljéto jésen zfma
pomlad (-i) polétje (-a) n. jesén (-i) f. zfma (-e)
mese fra un mese
mjésec mjésec <lana
méscc (-a) céz en méscc
za
75
CROATO
il mese scorso il mese prossimo un mese fa "due mesi fa quanti ne abbiamo del mese oggi? gennaio febbraio marzo aprile maggio giugno luglio agostu settembre ottobre novembre dicembre
settimana la settimana scorsa fra una settimana
giorno
fra dieci giorni dicci giorni fa lunedì martedì mercoledì
SLOVENO
pr6slog mjéseca sHjedeéi mjésec prfje mjésec dana prfje dva mjéseca k6ji jé dan danas 6. mjésecu? sijecanj ili (o) januar fébruar véljaca )) mart 6zujak » travanj )) apri! svfbanj » maj Hpanj » junj juli srpanJ » august k6lovoz » séptemrujan )) bar 6ktobar Hstopad » n6v;mstudeni )) bar décempr6sinac bar
pretékli mésec prih6dnji mésec pred énirn mésecem pred dvéma mésecema katéri dan v mésecu je danes? januu , prosinec fébruar, svecan maree, susec_ aprH, mali traven maj, veliki tr~v. junij, r6znik julij, mali srpan avgust, velfki srp. septémber, k1mavec
sédmica ("") pr6sle sédmice za sédmicu <lana
téden (-dna) m. pretékli téden cez en téden
drin
za déset <lana pdje déset dana p6nedjcljak utorak srfjeda
okt6ber, vinot6k novémbt:r, listopad decérnber, gruden
dan (dnéva) cez desét dni . pred desétimi dnévi ponedéljek (-ljb) t6rek (-rka) sréda (-e) f.
CROATO
giovedf venerdì sabato domenica
ora
I
!.i-~·~· e-
-
!
rL I
i
cetrtek (-tka) pétek (-t'ka) sob6ta (-e) f. nedél ja (-e)
cétvrtak pétak subota (f) nédjelja
parti della giornata dijelovi dana alba all'alba, prestissimo albeggia mattino al mattino mezzogiorno pomeriggio sera di sera stasera si fa sera; annotta 1en sera buJo, oscurità notte di notte mezzanotte a mezzanotte
. orologio 'che ora è? fra mezz'ora fra un'ora un _quarto d'ora sono le due
z6ra u zoru, vflo rano svfée jutro (n,) ujutro p6dne pop6dne vécer uvece vecéras pada vécer; mraci se sfooé mrak, unica n6é n6éju p6urn; u p6noéi f
SLOVENO
V
sat éas6vnik, sat k6ji je sat? (*) za p6la sata za jédan sat cétvrt sata dva sata su
(•) Oppure: k6liko je sati?
77
déli d néva m. zarja (-e) rano, nàvsézgodaj svi'.ta se, danf se jutro (n.) zj,u traj p6ldne (-va) n. pop6ldne (-va) n. vecér (-a) m. zvecér drévi v, noC1 se vcérai zvecér tema (-e) f. noc (-i) pon6ci p6lnoc (-i) o p6lnoci ura (-e)
,
ura k6liko ur je ? cez po] ure cez éno uro cetrt ure ura je dve
CROATO
sono le tre fn punto tacno je tri sata manca poco alle za malo éé cétiri quattro sono le sei e dieci sést i déset minuta su sono le otto meno 6sam manje pét su cinque mancano ancora cin- za pét mfnuta que minuti poco dopo le sette ma!o p6slije sédam poco prima delle malo prfje dévet nove oko cétiri verso le quattro fra le cinque e le fz medju pét i sést sei jéclan i po 'le una e mezzo clvJ i po le due e mezzo pét i po le cinque e mezzo mfnut minuto sékunda, cas-ak minuto secondo calendario
festa giuruu feriale anniversario genetliaco vacanza Capodanno Epifania Carnevale Domenica delle Palme Giove dì Santo Vencrdì Santo P asqua
l(ltlenda,·
SLOVENO
ura je t6cno tri kmalu bo stiri je clesét minut cez sest desétminut rrianjka do 6sme 1nanjka se pet min:ut malo po sedmi uri rn alo pred devéto uro okr6g. stfrih m cd péto in sésto uro poi dveh pol treh pol séstih minuta (-e) f. sekunda (-:e) f .
koledar (-rja) praz nik (-a) m.
svécanost radni dan g6disnjica (f) r6djendan praznik (m) Nova G6dina (f) Td Kral ja P6kladc Cvfjetna Nédjelja
Trfje kdlji p!. pust (-a) ,cvétna n edélj a (-e) ·
Véliki Cétvrtak Véliki Pétak Oskrs (m)
véliki cetrtek (-tka) .véliki pétek (-tka) veHka noc (-i)
ùéla vnik (-a)
oblétnica (-e) f. r6jstni .dan pocfrnice (fpl.) n6vo léto (-a) n.
m..
CROATO
Ascensione Pentecoste Natale sera di S. Silvestro indicazioni di tempo
SLOVENO
u;asasée (n.) Du.hovi (pi.) Bézié Stara G6dina
vneb6hod (-a) m. binkosti pl. b6zic (-a) silvestrovo; staro leto
vrémensl(e 6znake
oznaébe casa
6dmah subito danas oggi juce ieri sutra domani jedamput una volta vfse puta molte volte _,-,presto, prontameqte bfzo, smjésta nénadano all'iTJJprovviso ~ rano ·per tempo sada ora, adesso d6skora fra poco upravo sada or ora uvijek sempre utoliko frattanto ubuduée in avvenire 6dsad d'ora in avanti u pravo vrijeme al momento giusto nédavno <li recente prije par dana giorni fa za 6vaj put per questa volta césto spesso, sovente rijetko di rado ; raramente • kasno tardi col -tempo p6stepeno
fl.
79
tak6j danes vcéraj
·iutri énkrat véckrat hftro
nenadoma zg6daj sedaj
malo Casa, kmalu tak6j véd nu mccltém v bod6ce odsedaj ob pravem C;J SU pred k d tkim pred nékaj dnévi zaénkrat pog6sto, véckrat. rédko p6z no, kiisno scasoma
Ccz
. V,
TEMPO METEOROLOGICO Vrfjeme (metre6loski) Vréme (-ena) n. CROATO
Che tempo fa? tempo è bello (brutto) è tempo umido » piovoso » afoso » nuvoloso » vari:ibi!e il t empo si rasserena il
freddo (agg.) fa freddo ho freddo fa fresco gelo
gela sgela il fiume è gelato ghiaccio un pezzo di ghiaccio caldo (agg.) caldo (nome)
kakvo je vrijeme? Hj epo (l6se) je
SLOVENO
kaksno vrérne je? je. lépo (siabo) vrémc . vrémc je vlazno
v!azno je kisovito je
sp:,rno je oblacno je promjénljivo JC védri se
hladan, studen zima je z fma mi je
svjéze je mraz mfzne topi se léd djeka je zamrznuta . Jéd k6mad léda vrué vruéina (f)
vruéina je sparno je
fa caldo c'è afa sudo; sudore c'è nebbia non si vede niente
z n6jim se; zn6j magl6vito je né vidi se nista
pi0ggia
k(sa 8o
)) )) ))
dezévno soparno oblacno
» spremenljivo vrc:me postaja védro.
hladen ~ rzlo je z ébc me hladno je
mraz zmrzuje led se taja reka je zamfznila
led (-a) kos léda t6pel top'.fna, vrocma (e) f. t6plo, vr6ce je s?parno je znojim se; znoj (-a) megla je nic se ne vidi dez (-a) m.
]
J ;J!
piove, pioverà, ha piovuto pioviggina ha cessato di piovere sono . tutto bagnato rugiada siccità c'è fango neve ' nevica, ha nevicato, nevicherà nevica a larghe falde nevicata le nevi si sciolgono la neve è molto alta sciatore SCI
valanga tormenta grandine grandina vento da che parte viene il vento? c'è vento soffia un vento for te il vento h a cambiato direzione il vento s'è calmato vento <li nord, tramontana vento di sud vento di est
CROATO
SLOVENO
pada kfsa, padat ée ldpada;a je k.fsa kfsi pomaio préstala je kfsa sav sam m6kar
dezuie, dczcva.Jo bo, dezevalo je dez prsi dez je prenéhal scm ves m6ker r6sa ,v susa blato je sneg (-a) m. Snezf;' sne:z.flo JC, SllCztlo' bo snezf v velfkih kosmfcih snézni métez (-a) m. sneg se topf sneg je zel6 vis6k smucar (-arja) smucke (-ck) pi. f.
sa,
r6sa
,v
susa blatno je snfjeg (m) snijezi, snfjezi}o je, snfjezit ée' snfjezi u krupnim pahuljicama snfjezna vfjavica t6pi se snijeg vflo je vfaok snfjeg skfjas skfjc plaz (-a) m. lavina zam ét (-a) m . oh'ija t6ca (-e) grad t<Jca pada pada grad véter (-tra) vjétar s k6je strane puse vjé- od katére strani pfha vécer? tar? véter pfha fma vjétra piha m 6cen vétcr po.se jak vjétar vjétar je promijénio véter je sprcménil smer pravac véter je potfsal utfhnuo je vjétar séverni véter sjevérnjak, bura jugo, juznjak fstocnjak
81 6
juzni véter vzh6dni véter
CROATO
zapadnjak vento di ovest c'è polvere prasno ' je 6blak (m) nuvola 6blaci se si rannuvola le nuvole si radu- 6blaci se skupljaju nano pre_ss10ne atmosfè- atm6sferski priti~ak (m) nca sunce sole zalaz sunca tramonto suncano je c'è sole hajdemo u sjénu andiamo all'ombr.a mjésec (m) luna c'è ,la luna mjesécina je pun mjésec plenilunio zvijézda stella bljésak lampo lampeggia; ha lam- bljésti, bljésnulo je peggiàto 1m'.mja (f) fulmine gr6m tuono gfmi tuona nébo (n)· cielo védro je il cielo è sereno pokrivno je i I cielo è coperto c'è burrasça (di burno je (na m6ru) mare oluja je pr6sla la bufera è passata bufera, tempesta, oluja, névrij eme, uragan uragano duga (fy arcobaleno zvijàdje (n) rns tcllazione t6plomjer termometro , li:1rornctro t'.akomjer
'
'
SLOVENO
Zi,1h6dni, véter prasno je oblak (-a) m. oblacf se zbfràjo se oblaki zracni pritfsk (-a) m'. s6nce (-,a) n. ,s6ncni zah6d (-a) m. s6nce sfjc . p6jdimo v sénco mésec (-a) m. mésecno je p61na luna -(-e) f. zvézda (-e) bHsk (-a) bHska; bHskalo Je
stréla (-e) f, gr6m (-a) grm1 neb6 (-a) n, neb6 je jasno neh6 je pokrfto vihar je (na m6rju) m. nevihta je minfla_ (f.) nevihta, vih ar, orkan (-a) m:lv,rica (-e) f. ozvézdje (-a) n. toplomér tlakomér
ETÀ, PARENTELA, FAMIGLIA D6b, sv6jta, obitelj Starost (·t), sor6dstvo (·a) rodbina (·e) CROATO
età che età avete? ho trent'anni sÒno più vecchio (più giovane) di voi uòmo donna bambino bambina fanoiullezza ragazzo ragazza giovanouo g10vrnezza virilità vecchio vecchia vecchiaia
d6b k6liko fmate g6dina? imam tddeset g6dina stariji (mladji) sam 6d Vas c6vjek zéna musko dijete (n.) ~nsko <lijete (n.) djétinstvo (n.) djécak djévojcica mla<lié mladost muzevno <l6ba (n.) starac starica starost
matrimonio sposato sposata vedovo; vedova
zéni<lba (f.) 6zenjen udata u<l6vac; ud6vica
SLOVENO
starost k61iko ste stari? imam tddeset Jet sem staréjsi (mlajsi) od vas m6ski, moz (-a) zénska (--e), zena (-e) décek (-cka) déklica (-e) otr6ska d6ba (-e)
fant (:a) dekl é (-eta) m ladcfnic (·a) mlad6st (-i) moska doha (-e) starcck (-cka) starka (-e) s,tar6st (-i), st;1rn léta pi. zakon (-a) porocén porocéna vd6vec
(vca),
(-e) celibe · nubile erede
ne6zenjen néudata n:isljednik
samski samska dédic (-a)
vd6va
CROATO
parentela parente famiglia madre padre marito moglie figlio figlia fratello ' sorella suocero suocera cugino, cugina
.svojta
r6d obitelj (*) majka 6tac
m,H v,
zena · sfn kéi brat séstra svékar svékrva rodjak; ro<ljakinja
'-
i .fidanzati genero madrina pa.d,rino matrigna nonno
vjérenici zét kuma kum maéeha djéd
. <J't
SLOYENO
sor6dstvo (-a) n .
sorodnik (-a) rodbina (-e),' druzina m.ati (-tere) .6ce (-eta) m oz (-a), sopr6g (-a) zéna (-e), •sopr6ga'. (-e) . · sin (-a) hci .(-cére) . brat (-a) séstra (-e) tast (-a) çasca (-e) bratranec (-nca), strfcna (-e) zarocénca (-ev) zét (-a) botra (-e)
b6ter 1(-tra) . maccha (-é) stari 6ce (-eta), déd (-a) """ nonna baka stara ma.ti (-tere), ba- . ' ·: -;;; "'bica (-e) nipote ( di nonni) unuk (m); unuka (f.) vnuk (-a), vnukinja (<) zio strfc strfc (-a) . . zia strina téta (-e) • nipote (di zii) nçéak (m); nééaka (f.) necak (a), necakinj_a (-e) a bbraccio, abbrac- zagrljaj, zagrliti objém (-a), 'objéti · ciare ~
(") Serbo : porodica.
I
CROATq
'
affetto 6sjeéaj (m) ljubav (f) amore carezza, accarezzare · mHovanje (n), mllovati' bacio, baciare p6ljubac, poljubiti
SLOVENO -
nak!6njenost (-i) f. ljubézen (-zni) f. ljubkovanje (-a) n., ljubkovati poljub (-a), poljubiti
CORPO UMANO, SENSI, COLORI Ljudsk_o t1jelo, éula, boje Clovésko tel6 (-lésa), cuti (-ov), barve (-ov) CROATO
testa mi duole la testa capelli
g!ava b6Ii me glava k6se (fpl.) VISO Hce (n) fronte cé!o (n) 6ko (n) occhio mi fanno male gli b61e me 6ci occhi ciglio 6brva, trépavica (f) sHjep strangled n6s bocca usta labbro usnica (f) barba brada baffi . brkovi
·l~gua mutò balbuziente ·
jézik (m) ni'.jem tépav
SLOVENO
glava (-e) boH me glava lasjé (las) n . · obraz (-a) célo (-a) . n. ok6 (océsa) Il. ocf me bolijo obfvi, trcpalnica (-e) f. slep skiljast
nos (-a) usta ( ust) pi. ll. ustnica (-e) f. brada (-e) bfki jézik (-a) m, nem jedjav
CROATO
d~nte fanno male i denti orecchi sordo sordomuto guancia mento collo, gola mi duole la gola petto seno femminile mammelle cuore vena sangue muscolo pelle dorso, schiena spalla gobbo braccio, mano pugno manomo dito fil
(di,to) indice unghia corpo
gamba zoppo ginocchio osso gomito
zub b6le me zubi ,v·
US1
gluh gluh6nijem 6braz (m) brada (,f) vrat, grlo (n) boli me grlo
pr'sa grudi # s1se srce (n)
SLOVENO
zob (-a) . zobjé me b oHjo .usésa pl. n. gluh '"' gluhoném
lke (-a) n. brada (-e)
1
. vrat (-a), grlo (-a) boH me grlo prsa (prs) pl. n. nédrije (fpl.) ~fmena (npl.) sr,cé (-a) n.
:z.Ha
zil.a (-e)
krv (f)
kri (krvf) f. misica (-e) f. k6za (-e) hrbet (-bta) m.
mlSié k6za hibat, lédja
rame (n)
rama (-e)
grbav ruka (f)
gfbast r6ka (-e) f. pest (-i) f. levfcar (-ja) prst (-a) kazake (-lca) n6ht (-a) m. tel6 (-1ésa) , n. n6ga (-e) sépast koléno (-a) n. kost (-f) f. kom6lec (-lca)
saka (f) ljev6ruk
pist kaziprst n6kat (m) t1jelo (n) n6ga (f) sépav
k61jeno (n) k6st (f) lakat
86
rri..
CROATO
piede m1 sono fatto male
st6palo (n) povdjedio sam n6gu
al piede stas (m) ·staturauganuée (n.) distorsione slogatura, lussazione iscasénje (n.), luks;k_ija storpio 1 kljast
sensi gusto odorato tatto udito vista
c olori
j
cr
!
L r
J
colore di che colore è? arancione. azzurro bianco hruno giallo grigio nero roseo rosso . turchino verde violetto · ~
SLOVENO
n6ga (-e) f, poskodoval sem si n6go postava (e) :~vitje (-a) n. izpahnjenje (-a) n . pohabljen
cu/a
éuti
6kus njuh 6pip sluh vfd (m)
oku s (-a) v6nj (-a) tfp (-a) sluh (-a) v(d (-a)
b6je b6ja (f.) k6je je b6je? niirancast plav bfjel smédj
b,1rve
Mt
barva (-e) f. kaksne barve je? pomarancast sinji
bel rjfiv rumén
sfv
SIV
cm
crn
ruz icast cfven m6dar zélen ljubicast
rM.naL rdéc m6der zelén vij61icast
VIAGGIARE Pùtovanje Potovati CROATO
SLOVENO
ferrovia a un binario a due binari rotaia scambio galleria materiale rotabile treno treno merci treno locale convoglio coincidenza incidente ferroviario
zéljcznica
zeléznica (-e)
na jédan k6losjek na dva k61osjeka k61osjek (m) skrétnica ( f) tuncl (m); tamnik (m) . k6lni materijal vlak (serbo: voz) térctni vlak mjésni vlak vlak véza zéljeznicka nésreéa
énotircn
deragliamento scontro
tspa<lanje fz k61osjeka sukob
vettura ferroviaria zé/jczniéka k6la vettura passeggeri putnicka k6la locomotiva ~acchinista gabinetto scompartimento per fumatori posto
str6j ( m) (*) strojov6dja (") zahod odjéljénje (n) za pusace mjésto (n)
0 ( ) Serbo: parovoz, (..) Serbo : vlakov6dja.
88
dv6tircn tfr (-a) krétnica (-e) f. pred6r (-a) m. tek6ci materiai vlak (-a) tov6rni vlak krajevni vlak sestavljen vlak priklap (m) ze!ézniska nesréca (-e)
f. iztfrjenje (-a) n. t1cenje (-a) n.
ze/czniski f/OZ (-a) p6tniski voz (m) zdezniski stroj (-a) strojev6dja (-e) strantSce (-a) oddélek (-lka) ·za kadilce m ésto (-,a) n.
CROATO
finestrino ~portel1o di vagone éarro merci _ carro bestiame bagagliaio stazione
~apostazione impiegato sala d'aspetto · banchina, mare1apiede ' biglietto ·__ prezzo
pr6zor vrata (f) térctni viale. k6Ia za st6ku k6la za .pitljagu
6kno (·a) n. vd ta v v6zu tov6rni voz (-a) zivfnski voz (-a) VO Z za prtJ jago
sttinica
postaja (-e) f ., kolod v6r (-a) m.
séf stanice cin6vnik ceka6nica péron
nacélnik postajc uradnik (-a) cakalnica (-e) plocnik (-a) m.
karta (f) djena (f) classe razred (m) orano v6zni r éd (m) fermata (come luo- stanica . go) · cestino con cibi k6sarica sa hranom cuscino facchino bagaglio _pacco cassetta sacco, zaino valigia
coperta da viaggio viaggio arrivo _ ____ partenza ~
SLOVENO
v6zni Hstek (-tka) céna (-e) f. razred (-a) m. ' v6zni red (-a) postajaHsce (-a) n.
torba, kosara z jestvfnami jastuk blazfna (-e) f, n6sac nosac (-a) pftljaga (f) prtljaga (f) 6mot zavoj (-a) sanduk (m) skd njica, truzica vrééa (f), téleéa.k (m) vréca, torba (-e) putnicka torba, ko- kovcég (-ga) fer (m) putni jorgan (m) p6tni pokrivac (-a) m. put potovanje (-a) Il. d6~azak (m) prihod (-a) 6dfo z.1 k (m) odh6d (-a) .
89
CROATO
SLOVENO
f~si buon viaggio!
izrekc srétan put !
pog6~or srécno pot!
a che ora parte il · · treno per... ?
kad putujc vlak u ... ?
kdaj odhaja vlak prot i ... ?
a che ora arr.iva il treno da .., ? quando amv1amo
kad stfze vlak iz..,?
kdaj prihaja vlak iz... ?
kada stfzemo u ... ?
k<laj dospémo v ... ?
quanto tempo ci fermeremo a ... ? in carrozza! in vettura!
kako dugo éemo se za<lrz:i.ti u ... ? u vlak! u k6la!
k6liko casa b6mo stali
occupare un posto è occupato questo posto? c'è ancora posto? dove devo cambiare? alla prossima stazione
z am eti mjéstn
vstopfte (v voz), pr6sim zasés.ti m ésto
eia li je z::iuzeto 6vo
JC zaséden ta pr6stor?
,{) ... ?
, prendere (perdere) il treno il treno ha un'ora di ritardo il treno a'rri va fra cinque minuti
mjc:sto ? fma li j6s mjé~ta? g<ljé m6ram sféi ? na sHjedeéoj stanici
v ... ?
sé
prost6ra? kj e m6ram prestophi ? ·
Je
na naslédnji postaji
vlak
vzéti (zamudfti) vlak
vlak ima jédan sat zakasnjénja vlak stize za pét minuta
vlak ima éno uro zamude vlak prfdc cez pet minut
stiéi (izgubiti) na
navigazione, viaggio tn mare putovanje po m6ru agenzia affondare, colare a picco approdare, fare sca.Jo capitaneria di porto
agéncija pot6piti
pl6vba, potovtinje po m61·ju opravnfstvo (n) potopfti
prfstati lucka kapetanija
pristati pristanisko nacélstvo
cintura di salvataggio
p6jas (m) za spasavanje
rdHni pas (-a) m .
(-0) n.
90
CROATO
compagnia di navigazione a vapore costa dogana (ufficio) mal di mare imbarco molo, ba nchina naufragio nolo, noleggio porto riva, spiaggia sbarco segnale di soccorso traversata nave (in ~enere) . albei-o (di na ve) · ancora ' bandiera bastimento cabina capitano (marittimo)
SLOVENO
pa robr6d arsko drust- paropl6vna druzba (-e) vo (n) obala (-e) 6baia carinski urad (-a) in. carinarnica m6rska b6lest (f.) morska bolézen (-ni) f. vkrcanje (·"1) n . ukrcavanj e (n) gat pomo! (-a) m. br6dolom _,.. broclol6m (-a) brodarina (f), n ajam najém ladje; najemnfna (m) ladje za ladjo (brodadna) luka (f) pristanfsce (-a) n., luka (-e) f. 6bala, prud obala (-e) ìskrcanje izkicanje, iztov6rjenje (-a) n, znak za p6moé znak (-a) za pom6c (-i) prélaz (m) prev6z (-a) m . br6d (m) jarbol (m)
!Mja
sidro (n) zastava la<lja (f) kabfoa
(p6morski) kapétan vfjak (m) elica dfmnjak fumaiolo parobrod piroscafo ponte (di una nave) paluba (f) krma poppa prua
prova
timone
k6rmilo (n) 91
jambor (-ja) sidro (-a) n . za~tava (-e) ladja (-e) f . k abfoa (-e) kapitan (pom6rski) vijak (-a) m. dfmnik (-a) m. parnik (-a) 111 . paluba (f) k1'ma prédnjì del ladje, kljun (-a) . kr rnflo (-a) n.
CROATO
barca barca da pesca barcaiolo barcone vela veleggiare veliero renio rimorchiare
sti;ka; éamac (m) rfbarica; cun (m) ladjar prévozna ladja (f) jédro (n); vétrilo (n) jédriti jedrénjak véslo (n) vlléi
-,.
$LOVENO
éoln (-a)~ rfbiski coln (-a) colnar (-a) véliki coln (-a) jadro (-a) n. jadrati jadrnica (-e) f. véslo (-a) n. vlaciti
.~
ù
'·
ALLOGGIO Stan6vanje Stanovanje (-a) n. . l
CROATO
alber~o
g6stiona (f); g6stionica (f) s6ba (namjestena)
camera (ammobiliata) campanello zv6nce (n) suonare il campa- zv6niti nello avete una camera li- fmate li k6ju sl6bodnu bera? s6bu? quan to costa per k6ja je djena p6 n6é~? notte? quanto costa al me- k61iko se plaéa na se? mjésec? è troppo caro préskupo je non avreste una ca- fmate li k6ju cjénju rnera più a buon s6bu? 111c:rcalo?
SLOVENO
gostllna (f); gostllnica (f) s6ba (oprémljena) (-e)
zv6nec (-nca) zvoruti ima te kaksno pr6sto sobo? k6Iiko stane prenoèisce? k6liko stane na mésec? je predrago imate mog6ce kaksno cenéjso sobo?
__
._._,.....,-~ -
-
>
CROATO
quanto tempo pensate di rimanere? · .. volete anticipare qualcosa? posso avere il caffè al mattino? a che ora si mangia? è compreso il servizio?
conto pagare il conto
illuminazione accendere; spegnere (la luce elettrica) luce elettrica . gas illuminazione a gas cande!a lampada, lampadina · olio riscaldamento
riscaldamento a va-· pore riscaldamento ad acqua stufa fuoco _legna ho bisogno di car-· . bone fiammifero
SLOVENO
kako dugo namjerava- k6Iiko casa nam~rava- . te 6stati? . te ostati? h6éete li predujmiti h6cete placati nékaj st6god? vnapréj ? m6gu li d6biti ujutro m6rem iméti zjutraj kafu?
kavo ?
u k6ji sat se jéde?
kdaj se jé?
da li je uk..'.jticena p6s- postreznfoa je vracuna1uga? na? racun racun (-a) platiti racun placati racun ,V
rasvjeta
razvjétliti; ugasiti eléktricno svfjetlo (n) plfn rasvjeta · na pHn vostanica svjétiljka; ma.la svjétilika; sfjalica · ulje (n) .
razsvetljava (-e) prizgati; ugasniti
eléktricna luè plfn (-a) . pHnska razsvetljava (a) svéca (-e) svetflka -e); mala eléktricna svetilka (-e) 6lje (-a) n.
6grijev
kurj.iva (-e) f.
parno gdjanje (n)
parna kurj:iva (-e) f.
gdjanje na v6du
v6dna k urjava
péé vatra (f) d1iva trébam uglja
pec (-1) 6genj (gn ja) drva (drv) pl. n. tréba mi je prem6ga
zfgica (f)
zveplénka, siliica (-e) f. 93
.SLOVENO .
CROATO
fumo le molle
·dfµi (-a) · k lésce (~lese) za kur- '
dim 6pruge ·
javo
bagno stanzino da bagno accappatoio asciugamano brocca carta igienica doccia gabinetto lavamano, catino sapone
casa a du e, tre piani
padrone di casa inquilino
kupattlo
h,g ij enski papir (m) skropilo (n), tus (m) za hod um1vaonik sapun
kopdnje (-a) n . kopalnica (-e) f. kopalni pia.se {-a) brisaca (-e) f. vrc (-a) m. toal étni papfr (-ja) pfoa (-e) stranisce (-a) n. umiv:Hnik (-a) m fl o (-a) n,.
!(Ma na dv:1, tfl kata · kiiéevlasnik stanar (m)
MJa (-e) dv6-, trinadstropna h1sni lastnik (-a) najémnik, stanovalec ·
kupatilo (n) kupaéi ogftac odrac (m)
vie (m)
111.
(-a) porta aprite la porta! avanti·! stipite di porta soglia serratura chiave cntrat:1, ingresso uscita architrave po rtone portiere fi 11 cs1r:1
vrata otv6ri te vrata ! naprijcd! d6vratak prag (m) brava kljuc (m) ulaz (m) ' izlaz (m) luk (m) glavna vrata (f) vratar pr6zor (m)
94
"
vrata (vrat) pl. n . odpdte vrata ! napréj! podb6ji pri vratih prag (-a) m. klj ucavnica (-e) kljuc (-a) m. vst6p (-a) m .
izhcSc! (-a) m. g lavna gréda (-e) f. glavna vrata (vrat) pi. n . vratar (-ja) 6kno (-a) n.
l
CROATO .; .
chiudete . la finestra tetto pianterreno cantina; sotterraneo soffitto muro giardino cortile ascensore · scala gradino pianerottolo
zatv6rite pr6zor! kr6v prizemlje ,(n) p6drum (m); p6dzemlje (n) p6tkuplje (n) zfd vh; basta (f) dv6riste (n) dfzalo (n); dizali~a (f) stepéniste (n) stepénica (f) 6dmoriste na stepénicama
·1:orridoio cucina -cammo
~
h6dnik kuhinja 6gnjiste (n) forno péé (f) sala da pranzo blagova6nica radna s6ba studio ho sonno spava mi se svegliatemi alle... probudite me u ... dove abitate? 'gdjé stanujcte? abito in via,.. nu- stan~jem u ulici ... mero... broJ· ·· mobilio
ndmjdtaj; pokuéstvo
(n) letto p6stelja (f); krevet napraviti p6stelju fare il letto andar~ a letto, con- iéi u postelju, légnut cars1 se .materasso strunjaca (f) (*) {•) Serbo , minder.
95
SLOVENO
zaprite 6kno stréha (-e) pritHcje (...a) n. klét (-() f. str6p (-a) zfd (-a) vrt (-a) dvodsce (-a) n . . dvigalo (-a) n. stopnjke pl. f, stopnjica (-e) f. mali ho<lnik na stopnicah hodnik (-a) kuhinja (-e) ognjfsce (-a) 11, péc (-D f. jedflnica (e) délovna s6ba (-e) f. '/.asp:1 11 sem
:,,,h11d11!· mr r,h .
kje stanujete? stanujem na... césti (u lici) ... stcvilka ... pohiJttJo (-a)
11 .
p6stelja (-e) f, napraviti postéljo Iti spat zimnica (-e) f.
CROATO <
coperta bianch'eria da letto federa
pokdvac (m) posteljl'.na · navlaka
SLOV~NO
pregrinjalo (-a) n. postéljno perHo (-a) n. prevléka (-e) za bla~· zl'.ne dusek, jastuk guanciale b'.azfna (-e) f. plahte rjuhe pl. .f. lenzuola armadio 6rmar (m) (*) omara .f. » per gli abiti » za odijela omara za obléko oglédalo specchio ogledalo, zrcalo (-a) n. vjésalica (f) attacca panni obesalnik (ca) st6lica sedia sto! (-a) m. naslanjac (m) poltrona naslonjac (-a) m. sag, éflim prepr6ga (-e) f, tappeto st61 (serbo: sto) tavolo mfza (-e) f. Hdica (f), pretfnac cassetto, tiretto preda! (-a) zavjesa tendina zavésa (-e) komarica zanzariera mréza (-e) proti komarjem rimedio insetticida srédstvo pr6tiv insé- · srédstvo (-a) n. pr6ti kata mrcésu pé:suda za smétliste pattumiera pos6da za smeti n6éna pésuda v;iso da notte n6cna pos6da (-e) f. upijac prasine (m) aspirapolvere naprava (-e) f. k i vsesava prah estintore aparat za ugasivanje naprava za pogasfrev vatre 6gnja
VITTO, .BEVANDE, · TABACCO , ,, d u'h an H rana, pica,
Hrana (-e) f., pijaéa, tobak ' CROATO.
caffè (locale) · caffè (bevanda) ,d atemi un caffè (con latte) ca!Iè d'or'z o ' pane e burro .
SLOVENO
kafana (f) kavarna (-e) f. kafa (f) kava (-e) f. dajte mi -kafu (s mlije- dajte m i ,éno kavo (z
I
kom) razena kafa kruh i maslo
mlékorn) jecménova kava (-e) kruh in sur6vo maslo (-a) n. slaWce pi. f., pedvo '(-a) n.
dolci, pasticcini
slatkisi, kolaciéi
thè .
cai
caj (-a)
sa vihnjem sa limunom sééer (m) osladiti .
s smétano z lim6no
oslad1ti
j6s malo séécra
se ma'.o sladk6rja
con crema con limone · zucchero zuccherare I ancora un po' di ~zucchero · è abbastanza dolce?
bevande acqua acqua minerale acquavite acquavite con resina di lentischio . amaro, aperitivo bibita bicchiere
birra 'i
sladkor (-ja)
da li 1e d6sta slatko? . je dosti sla<lko?
piéa
pijace
v6da mfneralna v6da rakija, zganica )) travarica
v6da (-e) mineralna v6da (-e)
aperfùv (m)
grénck ; pijaca, ki daje tek piiaca (-e) kozarec (-rea)
· pfée (n) casa (f) pfvo (n)
zganje (-a) n. zganje (-a) n. z izcédkom mastike
pfvo (-a) n.
97
CROATO
birreria
gazosa gelato rhum , succo di limone) tazza vmo vendita di vmo vmo vecchio vmo del luogo vmo estero cameriere ! che cosa desìder:1te? vorrei bere qualcosa avete ... ? preferisco, .. datemi un bicchier d 'acqua cameriere, il conto]
f
pi vara
soda sladoled rllm
s6k (od limuna) s61ja vfno pr6d:i j:1 vfna staro vfno d6m:1éc vino i nostra no vi no k6nubar l s t6 Z.élj tc?
}.élio bi nésto p6piti imate li ..,? vise volim dajte mi casu v6de k6nobar, racun!
koliko iznosi? quanto _fa? dcun se ne p6klapa il conto non torna io ho preso sol- uzeo sam samo... · tanto ... 6vo Je za vas questo è per voi
ristorante, trattoria
vitto pnma colazione far colazione, pranzare
~SLON'ENO .
'
'pivarnica (fabbrica}; pivotac (spaccio di birra) m. ldsla v6da (-e) sladoléd (-a) rum (-a) ' (lim6nov) s6k (-a) skodélica (-e) vino (-a) 11, prodaja (-e) vfoa staro vfno (-a) n. dom ace vfno (-a) n . tuj e vfno (-a) n. na takar! ka j zdhe? ' nékaj bi pìl imate ... ? imam rajsi.., dajtc mi kozarec v6de, pr6sim . natakar, pr6sim ' racun ! k61iko iznasa? r aCUil nÌ
V
rédu
vzel sem sam6 .. . to je za vas
rcstauracija, gosti6n ica
restavracija (-e) f., stflna (-e) ·
hrana (f) d6rucak (m) d6ruckovati; ruc; ti
jestvine pl, · f . zajutrek (-a) m. obédova ti
CROATO
•
SLOVENO
colazione, pranzo (a mezzogiorno)
6bjed (m), rucak (m)
kosf!o (n)'; obéd (-~) m
c<;na (sera) cenare boccone ··
véCera vécerati k6mad kdska
vecérja (-e) vecérjati zalogaj (-a) k6s (-a) m. jedflni Hst (-a) rn. dél, déld (-a) m. grizti
fetta lista dei piatti . porzione masticare pietanza
jel6-vnik (m) 6brok (m) zvakati jélo
jed (-1) f., obr6k (-a) m.
,
pane panino vino bianco. vmo rosso
kruh #micka (f) bfjelo vino . cfoo vfno
trpeza
tavola bicchiere
casa CUSica (f)
bicchierino bottiglia turacciolo çavatappi stappare, sturare tovaglia tovagliolo _piatto posata coltello :cucchiaio . forche tta cucma
h6cù cép vadicep odcépiti st6lnjak (m) rucnik (m) tanjur (m) stoini prfbor (m) ,v noz rnca (f) (•) vfljuska kuhi~ja
..
('") Serbo : ozica ..
I 99
kruh (-a). k ruhek (-hka) bélo vfno (-a) n. rdéce vfno .
miza (-e) kozarec (-rea), casa (-e) f. koz:frcek (-cka) stcklcnk:i (-e) zamasek (-sb) ccpu,d:. k odmasfri mfzn i prt (-a) rn . prtfc (-a) kroznik (-a) jedilni prih6r (-a) m. n6z (-a) ~lfca (-e) f. vfli ce pi. f. kuhinja - -- ·- - - --- -
..
CROATO
saliera stuzzicadenti schiaccianoci lista (dei vini) portatemi... ho molta fame non ho appetito che c'è da mangiare? sa di bruciato non mi piace ;ha un odore cattivo
s6ljenka cackalica (f) kljésta za 6rahe cjénik (m) pféa donésite mi ... jako sam gladan nemam teka sta ima za jélo? prig6rjelo je ne prfja mi l6se mfrise
6cat (m) césa n (m) maslo (n) luk (m) slanina (f) ulje (n) papar pérsun, petrusin s6 (f) kadulja zacini, mirodije salo (n) paprikas, zacin
zacfmbe pl. f. in naéini pripravljanja jedi kfs (-a) césen (-na) . sur6vo maslo (-a) n. cebula (-e) slanfna (-e) f. 6lje (-a) n. p6per (-pra) petersflj (-a) sol (-f) f. . zajbelj (-blja) m. disave mast (-f) f, zacfmba (-e) f.
condimenti e modi di cucinare
aceto aglio burro cipolla lardo olio pepe prezzemolo sale salvia spezie, droghe strutto intingolo, condimento alla graticola allo spiedo affumicato arrosto bollito, lesso gelatina
SLOVENO
solnka '(-e) zobotrébec (-bea) m. orehotflec Hst (za vfna) prinesfte, nt.; sem zelq )acen · ne tékne mi kaj i mate za jésti? prismojéno je mi ne ugaja zoperno disf
na zaru na raznju na dfmu pècéno . kuhano zelatfna
na H ru na raznju prekajéno pecéno kuhano zelatfna (-e) 100
L
SLOVENO
CROATO
pruno
in padella; fritto ripieno .punjeno valjusak (m), pastéta polpetta pelato, sbucciato, 6guljen, 6trijebljen · sgusciato hladna jéla antipasti
f·
minestre asciutta brodo . in brodo riso semolino vermicelli zuppa, minestra
ocvr to nadéva no zrézek (m) olu pljeo prédjedi pl. 1 f.
juhe
juhe
gusta. juha (f) rfjetka juha (f)
suha juha juha (-e) na juhi
u jusi pirinac, gdz od pirinca rézanci corba
dza
carni
mesna jela (npL) zg6ljno méso j:fojetina p;itka m6zak (m) b~nié jerta (f) .kokos, pile (n) lepre. zéc (m) maiale (carne di) · svfnjetina manzo (carne di) g6vedina montone (carne di) 6vnovina p1cc1one g6lub ,prosciutto sunka (f) salama (f) salame salsiccia kobasica selvaggina, caccia- dfvljac gione polpa, carne magra .agnello (carne d') anitra cerve'.la coniglio fegato ·gallina, pollo
101
rfz (-a) m. tcstenfne pl. f. -rézanci pi. m. juha
mésne jedi (fpl.) suho m es6 (-a) n. j:.tg njetfna
dea (-e) mozgani pl. m. k6n ec (-nca) jétra pi. n. kok6s (-i) f. zajcc (-ica) m. svin jfna (-e) f. gové<lina (-e) f. bravfna gol6b (-a) gnjat (prekajéna) (-i) f. salama (-e) f. k'.obasa (-e) d ivj acina (-e)
. SLOVENO
CROATO
stufato vitello (carne di)
cibi marini pesce acciuga anguilla aragosta annga arselle dentice gamberi, g ranchi merluzzo muggrnc
duséno ,m es.6 (-a) n . telétina (-e) n.
pfrjano téletina
m6nka jéfo (npl.) rfba (f) sfdjela jégulja jastog
r
m6r-ske jedi (fpl.) riba (-e) f. • sar'délica (-e) jcgulja (-e)
rak
m6rski
(-a) m.
slanfk (m)
slcclj (m) ~k6lj ke
sk6ljka (-e) f.
zub:it:ic
zobatec (-tea)
r:tlrnvi
dki pl. m . trsk:i (-e) f.
. ba k:'ihr; trcska (f) cipo]
dpol (-a) m . us tr1ga {-t:) m6rski golob (-a)
ostrica
kallH.:11.Ì(a
palombo
m6rski g61ub
patelle pescecane
lupari I m6rski pas
luparji
razza
sfpa (-e)
rombo salmone sardina
radja fverak, 6blis
16sos
16sos (-a) m.
sardina
sogliola storione
Hst (m) jésetra (f)
sardina (-e) m6rski Hst (-a) m,
tonno triglia
tun
trota
pastrma
tun (-a) m . tdìja (-e) postrv (-i)
mlfjééni pr6izvodi
mlééne jedi
for maggio l:me
sir mHjeko (n)
mlé ko (-a) n.
quaglio
s.friste (n)
s.irHo (-a) n.
skuta, urda
sk.uta
riw na
r6bec (-bea)
jesétcr (-tra)
trHja
latticini
m6rski pes (psa) ,
102
sfr (-a)
(-e)
SLOVENO
CROATO
uova uovo fresco uovo crudo » sodo, duro uova sbattute frittata erbaggi, legumi barbabietola ca rote cavolfiore cavolo
..
I
f- -
l
l
CCCI
contorno di verdura fagioli fave fun go insalata lattuga patate pomodori
rapa ravanello sottaceti spinaci · tartufo z ucca zucchina
~
le frutta
albicocche
jdja
j,ijcn.
svjéZe jélje
své~.c.; j(ijcc (-:1) n. SUl"()V() J:)jCc.; (•a) Il , trdo j:1jcc.; (-a) n.
sfrovo jaje tvfdo kuhano jaje mijésana jaja pizena jaja
raztcp~n:1 j:'tjc:1 pi. 11.
ocvrta j:1jc:1 pi. n.
f.
povrée
zclenjava (-e)
répa ..._ mrk va tvjétaca kupus grah b6bié zélje
rdéca pésa (-e) korénj e (ns) karfij6la (-e) f.
grah bob (m) gljfva (f) salata I6cika krumpir (m) rajcice (f) répa r6tkvica zélje u 6ctu lob6da (f) gorn61jika · tikva tikvica v6éc
kajisi, marélice
zélje (-a) n. grah (-a) m. z.elen javna prikuha (-e) f. fiz.61 (-a) m. bob (-a) m. g6ba (-e) f. salata (-e) vrtn.1 saHta (-e) krornpfr (-ja) m. paracli:Gnik (-a)
111.
répa (;e) rédk vic:1 (-e) f. vkfsana zeknj1va (-e) f. spinaca (f) gomoljika (-e) f. bi1ca (-e) bucica (-e)
sadje rnarélice
CROATO
aranci ciliege
datteri fichi fragole lamponi mandorle marmellata melagrane mele me'.one nocciole noci pere pesche prugne uva » passa
tabacco fumo cartine per sigarette fiammiferi sigarette sigari tabacco da pipa è proibito fumare
narance· (f) trésnje datulje (f) sm6kve (f)
SLOVENO
p omarance crésnje
I
jagode maline (f) bademi (m) pékmcz (m) sfpak, sipci (m)
dati ii sm6kve (f) jagode ~a!fne (f) m a ndlji m . marme'.ada gran atno jabolko ("a) n.
jiibuke dfnj~ ((), lubénica (f) ljésnjaci 6rasi (m) kruske bréskve sljive gr6zdje (n) su.vice, subo gr6zdje
jabolka n : clfnja lésniki m. oréhi bréskve s!fve, césplje gr6zdje (-a) n:. rozfne pi. f.
duhan (*) dim papir za cigaréte zfgice cigaréte cigara duhan za lu.lu zabranjeno je pusenje
tobak (-a) dim (-a) papfrcki za cigaréte vz igalice, sibice f. cigaréte, svaljcice cig~re, sm6dke tobak za pipo prepovédano je kadfti
hruske
---------------- - ------------~ (·) Serbo : duuan,
VESTI, OGGETTI D'USO PERSONALE IGIENE PERSONALE Odjeéa, prédmeti za licnu upotrebu, liéna !tfgifrna Obléka, predméti za osébno rabo, osélma liigijéna CROATO
, , ago ' allume , berretto biancheria (cambio del'.a) bott9ne .......... L )) a molla :is bretelle brocca bucato . calzatura calze calzoni camicia canapa di cotone di lana cappotto ca vasti vali cin tura c1pna colletto crav:_itta crema per la pelle, . ungue1.1.to (~) Serbo·:.
fgla stfpsa (f) k apa (f); sépica (f) pr6mjena (f) rublja dugme (n) dugme na pero naramenice vrc pranje (n) obuéa bjécve, carape hlaée (*) kosulja • .
SLOVENO
fgla, sivfob (-e) galunov kamcn (-mn:1) cépica (-e) f. ménjanje (n) perfla
gumb (-a) vzmétni gumb (-a) naramnice vrc (-a) m. perno (-a) n. obutcv (-tve) nogavfce kdtke hlace f. srajca (-<") k6noplja konoplja (-e) pamucni bombazast vunen volnén ogétac suknja (-e) f. sezuvac (-a) m . izuvalo (n) opasac (m), p6jas (m) pas (-a) m, pr:lsak (m) puder (-dra) 111. 6vratnik ovratnik (-a) kravata zavra.tnica mast za k6zu rnafa za k6zo
éaksire.
105
CROATO
('1tc,io
k6za
» vernicia to di cuoio drntifricio (pasta) dentifricio (polvere) divisa
lakirana k6za (f) k6znat pasta za zube zubni prasak {m) unfforma
fazzoletto
rupcié, rubac .
fodera post.ava forbicine (per le un- 116:zicc (za n6kte) ghie) ' Idput (m) giubba guanti ruk:1vice (f) impermeabile kisn i kiiput lavandaia pd.lja lino lan lucido v6stilo (n) lust-rascarpe é1stac dpela macchia mflja . manica rukav (m) mollettiere, uose d6k9ljenice mutande gacice panciotto pfsluk panno tkanina (f) pelliccia kfzno (n)
SLOV.ENO
u.snje (-a) n. lakfrano usnjc (-a) n. usnjén
zobna kréma (-e) z6bni prasek (-ska) kr6j (-a) m. ; uniforma (-e) z~pni r6béck ( -cka) m. podi6ga (-e) f. skarjice za n6hte suk njic (-a) m. rokavke pl. f. néprcmocljiv plasc (-a) pcrica (-e) lan (-a) cistHo za cévlje ·cistHec cevljev (-a) m . roldv (-a) m . · ovijaci pl. m., gamase sp6dnje hlace pl. f . j6pic (-a) m. sukno (-a) 11. , k 6zuh (-a) m., krzno
madez
(-a) n. ))
(indumento) bunda (f), k6zu·h (m)
pettinare pettine profumo qualità scarpa, stivale
césljati césalj mfris kakv6éa dpela, crevlja, cizma
1o6
k6zuh (za obléci) (-a) m. ccsati
. glavn1k (-a) <lisava (f) kak6vost (-1) cévelj (-vlja) m.
=
CROATO
scarpe, p_unta delle ,vrh cipela le scarpe· sono strette dpele su uske
I.
1
tI
JI t
-
svHa
seta smacchiare soprascarpe
spa zzola abiti)
6cistiti od mflja kaljace (capelli,
spaizo!are _ spa zzo ino unghie)
(denti,
spillo spruzzatore spugna . stellette stirare · stira trice stiratura stoffa stringa, laccio • suola
cétka (za k6su, za odijéla) . cétkati cétkica (f) (za zube, za n6kte) fgla, pribadaca
SLOVENO
konfca cévljev cévlji so 6zki svfla (-e) odstraniti rnadeze ga16si krtaca (-e) (za obléko)
lasé,
okrtaciti
pfskalo
krtacka (-e) f. (za zobe, nohte) ,gla (-e) f. razprsflec (-lca)
spuzva zvijezdice
1-;6ba (-e) zvézd ice
glacati glacalica, peglacica glacanje
Hkati Hkarica (-e) Hkanje (-a) n .
tkanina gajtan (m), uzica (f) poplat (m)
'vczalb (-<:) f. pod plat (-a) m.
blag6 (-a) n.
péta (-e) f. z.ép (-a) m. platno (-a) n. tkanina (-e) f, obléka (-e) f. . ,
tacco tasca
p~ta (f) dzep (m)
tela tessuto vesti visiera
platno (n) tk1vo (n) haJjine (f) vizir (m)
v1z1ra
lMjac, vlasuljar ('')
briveç (-vcu)
brijacnica kak6 éu dug~ cékati?
brfvnica (-e) f. k6!iko casa je tréba cakati?
barbiere, parrucchiere barbiere (negozio) quanto c'è da aspettare? ('") Serbo : bérberin .
107
CROATO
SLOVENO
tocca subito a voi rasoio rasarsi il rasoio . raschia rasàtemil taglio dei capelli tagliatemi i capelli lavatura della testa lavatemi la testa scriminatura manicure pedicure
6dmah ééte d6éi na red brftva (f) bdjati se brftva dére 6brijte m e! manje osisajtc me pranje glave 6 pcrite mi glavu rfi zdj eljak (m) manikir (m) pcdik ir (m)
bagno pubblico · bagno turco bagno di zolfo bagno coi fanghi bagno di sole bagnino
jtivna !uipclj (f)
javna kopél (-1) f.
turska kupelj (f) sumporna kupelj blatna kupelj suncanje
pftrna kopél (-i) zveplén:1 kopél (-i) blatna kopél (-i) s6ncna kopél (-i) kop alfs ki m6jstcr (-stra) kopati se prha (-e) drgnjenje (-a) n. slacilnica (-a) f .
fare un bagno doccia frizione spogliatoio
cuvar kupatila okupatl. se tus (m) trljanje (n)
svlaci6nica (f)
ro8
tak6j b6ste na vrsti noz (-a) za brftje bdti se brftev grébe obrfjte me! 'strfzen je las ostdzite mi lasé .umfvanje glave umfjte mi glavò préca (-e) néga (-e) rok néga (-e) ~og
l
~
MEDIClNA Medicina Zdravstvo (·a) n. CROATO
I ,
\
~
SLOVENO
Bu.ro.w a r_aztopfna (-e)
acqua vegeto-mine· burowa v6da rale b6rna kiseHna (f) acido borico ov1jac (m) benda, fascia drhtanje (n) brivido lijék za umirfvanje calmante
b6rova kisHna (-e) f. obvéza (-e) ~rzlica (-è) f: blazilno srédstvo (·a)
n. zd;avil.i'.sce (n) kirurg (-a) krvni obt6k (-a) m.
casa di cura, clinica b6lnica kfrurg chirurgo circolazione del san- 6ptok (m) krvi . gue zaraza (f), infékcija cont:i.gi·o, infezione pamuk cotone, bambagia gfc crampo (éi. na stranu defecare pr6liv (m) diarrea disinfezione raskuzénje farmacia ljékarna gr6znica febbre Hjek pr6ti gr6znice febbrifugo
okuzenje (-a) n. vata (-e) f. krc (-a) izlocfri ddska (-e) razkuzenje (a) n. lekarna (-e) f. vrocina (-e) srédstvo (-a) n. pr6ti vi
•
VrOClill
feci ferita
izmeùne rana
~
ferito
d.njen
i
foru'ncolo frattura gel9ne goccia ·infermiere
cfr prélom (m) buganac kap b6lnica.r
109
-
blato, govno (-a) n . rana (-e) ranjen cfr (-a) zl6m (-a) m. ozebHna (f) kaplja (-e) b6Inicar (-ja)
CROATO
infiammazione · iniettare 1mez1one insonnia malaria malattia mal .di testa matto, pazzo ; pazzia medicamento medico mo rbillo opera zione ospedale peste pillola polmonite polverina polso pozione
SLOVENO
upala· ubrizgati injékcija, ustrcavanj c nésanica blatna g r6z nica
vnétje (n) vbd zgati vbrizg (-a) m . nespécnost (-i) mocvfrn a ~rz lica
b61est glav6bolja (f)
holéi en (-zni) ' glavob61 (-a)
lud ; !udi lo (n) lijék lijecnik ospice (f) opcdcija h61niea (f) kuga v;1voljak (m) {1 pala pluéa pdsak (m) bflo (n) n apitak (m)
.
'
purgante radiografia raffreddore rauco; raucedi ne ricetta r icostituente
lijék za ci~éenje réntgenski snfrnak (n) prehlada (f) pr6mukao; pr6muklost prépis (m) srédstvo za jac:mje
salasso scarlattina sieroterapia
pustanje (n) krvi sarlah (m) lijécenje (n) sérumom
singhiozzo stitichezza sto111:1w , bruciori di
zatvor (m)
neumen ; n eumnos~ zdra vf!o (-a) n . z dravnik (-a) 6spice operacija (-e) bolnfsnica (-e) f. kuga (-e) sv:\lek (m) pljucnica (-e) prasek (-ska) m. utdp (-a) pfrje (-a) n. cistilno srédstvo (-a) n. _ radiog raftja (-e) prehlad (-a) hrfpav ; hripavost (-i) · prcdpfs (m) krepil no sré<lstvo (-a)
n.
plac zgaravica (f) IIO
puscan je krvf skrlatinka (-e) zdravljénje (-a) s sérumom st6kanje (-a) n. zapéka, zaprtost (-i) zel6dec (-dea) zgé
.\
11· -
.
.1
J
r.
I
y
i
l
r
·sLOVENO
CROATO
svenimento svenire tosse con·vulsa tosse, rimedio contro la tubercolosi tubercoloso unna "' urinare ustione vaiolo' ventqsità posteriore · vertigine vescicante
nésvijest onesvijéstiti se gfceviti kasalj (m) lijék pr6ti kaslju
nézavest (-i) .f . pasti V n ézavest (-i) krcevft kacelj (-slja) m.
,,isita medica
zdr~~fl? (n) pr6ti kasel1u jétika · (-e) sUSica ' jéticen susicav scalnica (-e) m6kraéa v, , ) tn sdti (pres. ind. SCI rnokriti 6peklina opekHna (-e) b6ginje (f) k6ze pl. .i1aduvenost vetrovftost (-i) vrt6glavica vrtoglavica (-e) lijék k6ji izaziva prf- mchurjevec steve lijécnicki prégled zdravnis.ki pregléd (-a)
vomitare
bljuvati
bljuvati
dentista dentiera artificiale
zubat umjetno zubalo
z6bozdravnfk (-a)
estra:.done indolora
bézbolnò ddj enj e (n) zuba zub6bolja (f) 61ovo (n)
izpuljcnjc (-a) n., brcz bolecfo zobqb61 (-a) 111. p16mba (-e) f.
k6rjen (m) zuba
z6bna korenfna (-e) f.
frasi istruzioni per l'uso
Jzreke
pog6vor (-u) m .
upute za upotrebu
navodila (npl.) za upo-
essere contagioso (di malattia) mi sono preso il raffreddore
bfti priljépciv
hiLi nalezljiv
11ahladio sam se
prehladil sem se
m._
um étni 7.objé (zob) pi. n1.
mal di denti piombo r::idice del dente
rabo
III
CROATO
ho i brividi ho la tosse mi viene il sangue dal naso ho le vertigini essere investito da ... _
trésem se kasljem n6s mi kivari
SLOV~NO I
•
vfti m1 se biti pogazen
mraz( , me . -, k'asljam kri (krv1, f.) mi téce iz n6sa imam vrtoglavico biti napaden od, ..
POSTA, TELEGRAFI; ~ANCA Posta, bfzojavi, banka P6sta, telegraf, banka · CROATO
posta
p6sta (-e)
posta
assicurata osfgurano campione senza va- uzorak béz vrfjednosti lore ·cartolina d6pisnica contenuto sadrfaj dichiarazione doga- carinska fzjava nale distribuzione pacchi raznasanje pakéta fattorino degli espressi fermo posta francobollo per l'estero il francobollo non basta
SLOVENO
vrédnostno p1smo (n) vzorec brez vrédnosti dopfsnica; (illustrata) razglédnica.vsebfna (-e) f. carinska objava (-e)
razdeljevanje (-a) n. zav6jev postar eksprésnih p1' usluzbenec (-ne~) za sama eksprésne posiljke post restant p6stnolezéce marka (f) znamka (-e) f. za inozémstvo za inozémstvo marka nfje d6statna znamka (-e) f. ni zad6stna II2.
CROATO
lettera multa pacco pesp porta Ictterc post.1 centrale raccoma ndata sigillo sotto fascia stampe tassa, porto valore
phmo (n) gl6ba paket tézina (f) p6star céntralna p6sta prep6rucerio pécat 6mot . stampane stvari postarina (f) vrfjednost
SLOVENO
pfsmo (-a) n. ' gl6ba (-e) zav6j (-a) m. réza -e) r pismonosa (-e) m . glavna p6~ta (-e) priporocéno pecat (-a) . prevézano tiskovina (-e) postnina vrédnost (-i) f.
..
frasi pog6vor (-a) m . fzreke izprazniti pisemski navuotare la cassetta isprazniti postanski delle lettere , sanduk (m) , biralnik (m) . izp6lniti obrazec (0 zca) . riempir~ un modulo fspuniti formular k6Jiko téhta? quanto pesa? k6liko tézi? pregasi inoltrare! umolja va se da se do- pr6sim, odprémitc stavi dov'è la buca delle gdjé , je postanski san- k jé jc pfaemski n abi, ralnik lettere? duk? è arrivata quilche da li je stfglo koje p1- je prislo kaksno pismo lettera per... ? za ... ? smo za.,.? imate kaHno izkazniavete un documento imate li iskaznicu? , di identifieaziope? co o istovétnosti ? scrivete l'indirizzo · napisite sv6ju adrésu napisite svoj nasl6v vostro
ufficio telegrafico brzojavni ured bézojav V, ;zuran kabelom préko radia.
" telegramma l\rgente ) pe\ cavo _per radio 8
telegrafski urad (-a)
br zojavka (f) nujen po kablu po radio
1'·
CROATO
indirizzo destina t.ario mittente pa,rola . ufficio telefonico
.
o
adrésa naslovnik (1) p6siljalac rijec
nàsl6v (-a) nasl6vljenec (-nca) m . . posi'.jatelj (-a) beséda (-e) t'
télefonsl(i ured
telef6nski urad (-a) kHcati '· zvéza (-e) hal6, s k6m govo_tim?
chiamare zvati comunicazi'one véza prontÙ; con chi hc\Jo, tk6 1e télmo? . parlo? 6vcl jc.. : q.ùi parla.,. tk6 g6vori tamo? chi parla costì? è occupato; sta par- z auzcto je; g6vori lando chiamatelo di nuovo! z6vite ga p6novo! staccare (appendere) {1zcti (6bjesiti) slusalicu il ricevitore banca
SLOVENO
banka
cék assegno libretto degli assegni cékovna knjizica a zio ne (commer- dfonica ciale) bankar banchiere njénica cambiale mjenjacnica cambiavalute té~aj corso <lel cambio stedi6nica cassa di risparmio kupon cedola di interessi trgovacki commerciale vjerésija (f) credito vjerésijski d i credito (~) Anche: primatelj, pri1nalnc.
tukaj govorL. kd6 govorf tam? je zasédeno; prHkar govor1 · klfcite pon6vno ! snéti (obésiti) slusalko .
banka (-e)
cék (-a) cékovna knjfzica (-e) f. délnica (-e)
"
bankfr -{ja) menka (-e) f. menjftlnica (-e) f. mentcni tecaj (-a) : hranilnica (-e) obréstna obvéznica (-e) trgovinski kredit (-a) kreditni
_.CROATO
deposito firma interesse ·; pagabile a. vista , protesto _,,·ri~lzo ribasso riscuotere, incassare sconto stanza di compensa· zione
S1::,ÒVENO
ostava (f) vl6ga ·(-e) f. '4 ranilna p6tpis (m) podp(s (-a) m. kamate (fpl) obrésti pi. f. plativo po vfdjenju placljfvo n a vpogléd pr6svjed protést (-a) d(zanje (n) - p ovfsanje (-a) n. padanje (n) znfzanje (-a) Il. naplatiti vn6vciti p6pust popust (-a) k6mpezacioni ured (m) oddélek (m) za poplarna
LA CITTÀ )
.
._affissione, manifesto ·borsaiolo' - can'ale éarro che innaffia cartello, avviso centro · · cimitero compressore stradale = ~ ="'·,corso, passeggiata croçicchio
Grad (m.) k{estQ (n.) CROATO
6glas dzepar ka~I, pr6kop ulicna strcaljka (f) 6glas sredifte (n), céntar gr6bljc ulicno ravnalo sétaliste (Il) raskrsée (n) 6kolica (f) rasvjeta svjétiljka (f) kaldrma (f)
SLOVENO
proglas (-a) m . zépar (-ja) prck6p (-a) skropilni voz lepak (-a), n apfs (-a) sredfsce (-a) 11. pokopalfsce (-a) n. céstna zap6ra (--e) f. sprçhaja!W:e (-a) n . razp6tje (-a) n. ok6lica (-e) f. razsvetljava (-e) f. veHka svetHka (-e) f. tlak (-a)
/
..
SLOVENO .
CROATO '
marciapiede .,, mendican(è mercato monello passante piazza ponte portici quartiere ris~a, lite • sobborgo strada tabella tram bigliettario piattaforma rimessa ta:-iffa via » principale J> trasversale viale vicolo frasi smarrire la strada attraversare la strada dov'è... ? non è lontano da qm è vicinissimo prendete la prima strada a destra
· _pl6cnik pr6sjak
tig déran pr6laznik
tig m6st hodnik sa stupovima gradska cétvrt svadja prédgradje (n) t.ilica nfttpis (m)
òbstranski tlak . berac (-a) trg (-a) · pobalin (-a) m imoidoci . (-ega)' trg (-a) m. m6st (-a) stcbrisce (-a) n. méstna cetd (-i) f. preRfr (-a) m . predméstje (-a) n. • césta (-e) f. . razpredélnica, irnenik
(-a)
ID:
céstna zeléznica (-e) f. tramvaj prodajalec Hstkov konduk.ter pl6cnik (-a) m. platf6rma shramba za voz6ve spremiste . (n) ·• ccnik m. cjénik (m), tar.ifa césta (-e) ulica, serbo s6kak m. glavna césta (-e) glavna ulica précna Ct~sta (-e) p6precna ulica drevoréd (-e). sétaliste (n) 6zka ulica (-e) f. ulicica (f)
fzgubiti se prééi ulicu gdjé se nalazi...? n1je daleko 6davÌe
pog6vor (-a) m . zgreslti césto fti ccz césto kjé je... ? ni <lalec odi:6d
vrlo je bHzu p6<ljite prvom ulicom d ésno
je prav blizu k r-enlte po prvi na désni strani.
Ezreke
n6
CROATO
camminate sempre diritto -. , .alla fine della via troverete ... interruzione del traffico non ho spiccioli; lasciatemi in pace è' vietato l'ingresso! occorre. un permesso dove lo dànno? alla cassa
fdite uvijek pravo na kraju ulice naéi éete
na k6ncu céste b6ste nasli ... prekinftev prométa
....
edifici
SLOVENO
hodfte védno ravno
6bustava s.aobraéaja
némam shnog; pusti n1mam drobfza; pusti me pri mfru me na m1ru ' vst6p je prepovédan ! zabranjen ulaz! potrébno je dovoljénje p6trebna je d6zvola kjé ga izd:ijajo ? gdjé se izdaje? pri blagajni na blagajni zgrade i sp6menici
e monumenti ambasciata arsenale · borsa città la capitale
zgrddbe (-db) fpl. spomenik,i (-ov) poslanistvo (-a) n. oro.zarna (-e) f. b6rza (-e) mésto (-a) n, glavno mésto (-a) 11,
in
p6slanstvo (n) 6ruznica, arsénal burza grad (m); varos pri jestolnica, glavni grad vojasnica (-e) v6jarma caserma cérkcv (-kve) cfkva chiesa clinica, casa di sa- kHnika, b6lnica, sana- klfn ika (-e), zdravilisce (-a) n. t6rij lute vzg6jni zavod (-a) m. .çollegio, educandatu zavod kon cért (-.i) k6ncerat concerto , gLisben J sol:i (-e) f. kom~ervat6rij, gl:izbeni cons.ervatorio zavod konzulat konzula t (-a) · consolato samostan (-a) samostan convento pos16pje (-a) n. zgrada edificio pékarna plavz (-a) m. fornace trdnjava (-e) tvfdjava fortezza, rocca utfdba (-e) f. utvhljénje (n) fortificazione
n7
S~~YENO
pHnara (f) néb0der ·. kla6nica (f) ministarstvo m. vanjskih posala )) m. sp6ljasnjih p6slova m. degli interni m. nutarnjih posala )) m. unutrasnjih déla munici"pio 6péina monumento sp6mcnik duéan negozio tv6rnica officina osserva torio astrono- z vj czdarnica m1co palazzo palaca (f) prigione, ca rcere 7,:'t tvor (m) reggia kraljevski dvorac (m) scuola sk6la senato sénat teatro kazaliste (n); p6zoriste
gasometro gr,?ttacielo macello ministero · m. degli esteri
plinòrnér (-a) neboticnik (-a) m. k lavnica "(-e) f. minfstrstvo (-a) n . m. vnanj ih stvari m. n6tranjih stvari
méstna hfsa (-e) f. spomenfk (-a) m. prodajalna (f) delavnica (-e) f, zvezdarna (-e) f. palaca (-e) f. jéca (-e) f. kralj évska s6la (-e) senat (-a) gledalfsce (-a)
Il.
(n) tribunale parlamento torre università villa villeggiatura zecca
sud sabornica, skupstina kula sveuciliste (n) vila ladanje (n) k6vnica
.sodfsce (-a) Il . zb6rnica (f) st61p (-a) m. vscuciHsce (-a) n. vila (-e) letovfsce (-a) n. . k6vnica (-e) den arja.
istituzioni, istituti, servizi, uffici, ecc. assicurazione, società di biblioteca pubblica
i nstitucije, zavodi, sluzbe, uredi, itd. osiguravajuée drustvo
ustan6ve, zavodi, sluzbe, ùradi itd . za varovaln a druzba
(n)
(-e)
javna knjiznica
u8
javna knjiznica (-e)
CROATO
biblioteca circolante »
civica
knjiznica 7.a posudjivanj~ gradska knjiznica
SLOVENO
potuj6ca knjiznica (-e) mescanska
knjiznica
(-e)
"' nica . c1tao sala di lettura camera . di commcr- t rgovacka k6mora
(-e)
CIO
esposizione fiera annuale ispettorato delle foreste monte <li pietà o s pi z io pci senza -.. tetto polizia commissario di polizia g uardia di città, po- ' liziotto -passaporto pompiere incend io pompa posto di pronto soccorso carta bollata
citalnica (-e) tr govinska zb6rn ica
falozba g6disnji sajam (m) inspektora t 7~'l sume
razstava (-e) létni séjern (séjma) m . g6zdno nadz6rstvo (-a)
zalaga6nica (f) sirotiste (n)
posojilnica (-e) f. ub6z~ica (-e) f.
poHcija, redarstvo (n) po]icijski komésar
policfja (-e) f, polidjski komisar (-ja)
strazar
méstni straznik (-a), rédar p6tni lfst (-a) m. g:1s1lcc (-lca) pozar (-ja) brizgalna (-c) resflna postaj:1 ( e) f.
n.
pu tnica (f) vatrogasac p6zar smfk (m) péva p6moé
personale (n.) regolam ento
biljegovani (m) 6soblje (n) pravilnik
tassa, dazio
p6rez (m), carina (f)
formular
ufficio ured (m) ufficio degli oggetti um i nadjenih stvari trovat i ufficio informaz ioni 6bavjcstajni ured
koleko vani papfr (-ja) m. osébje (n.) pravHnik (-a) <lavek m., davscina (-e) f. urad (-:i) m. urad za najdene predm éte obvcscevalni ur.1d (-a)
TEATRO, SPORT, GIUOCHI Kazalistè, sport, igre Gledalis'ée (-a) n., sport (-a) m., lgre pl. CROATO
teatro dov'è il mio posto?
kdzaliste (n) gdjé se nalazi m6je mjésto? kada p6cimlje? sto se prikazuje? kada svisava? pratnja
quando comincia? che cosa dànno? quando finisce? accompagnamento (musicale) acrobata, lottatore akrobata, hrvac applauso, battimano pljésak atto cin attore (attrice) glumac (glumica) ballerino plésac ballerina plesacica cantante (m.) pjévac ,)) (rf.) pjevacica canzone pjésma coro zbor danza, ballv plés direttore d'orchestra dirfgent direttore di teatro ràvnatelj kazalista domatore duetto · fila fischio funambolo
'
.
f.
SLOVENO
gledalfscè (-a) tl . kjé je moj pr6stor ?
kdaj se zacné? kaj je na sporédu? kdaj se konca? . spremljava (·e), f.
akrobat, borfvec (-vca) pl6ska nje (-a) n. cin igralec (igralka) plesalec (-lca) plesalka (-e) pévec (-vca) pévka (-e) pésem (-smi) zbor plés (-a) m. dirigént (-a) or késtra ravnatelj (-a) gledaHvv . sca ukr6titelj krotilec (~lca) m, dvospév dv6pjev red · vrsta (-e) zvizdanje • zvizg (-a) igrac na kon6pcu, pe- plesalec (-lca) na vrv1 Hvan 120
...
insuccesso lavoro teatrale loggione ., musicista parte l;)CZZO di musica - pianista platea prestigiatorc prova pubblico rappresentazione rinfreschi sala. ' sipario spettacolo spettatore suggeritore .,,_..vi<:>linista voce
CROATO
néu~pjeh ' kazalisni k6mad pokrfven balkon muzika.nt · uloga muzicki k6mad glasovfrac prfzemlje (n) car6bnjak . kusnja publika (fJ prédstava jéla i pféa dv6rana ;; zastor; zavesa (f) igrokaz glédalac saptac gudac glas (m)
sport sp6rt I sportivo (uomo) sp6rtista _·__ "' allenamento (spor- vjézbanje ~ tivo)
néuspeh (-a) m. gledalfsko délo (-a) n. galerija (-e) f. glasbenik (-a) ul6ga glasbeni komad (-a) m. glasovfrja pritlfcje (n.) slepar (-ja) poskusnja (-e) javnost (i) f. predstava (-e) f. svezflna pijaca (-e) f. dvorana (-e) zastor (-a) igrokaz gledalec (-!ca) sepctavec goslar glas (m.)
sp6rt (-a) sp6rtnik (-a) sp6rtno véibanjc (-a) n.
;,;:._--~ allenarsi vjéibati alpinismo alpinfzam ii r- arbitro sudac .1 ·.caccia 16v (m) campo di gioco igraliste (n) . corsa, gara ciclistica utrka, biciklfstick a utrka · corsa · di cavalli k6njske trke
f
'
SLdVENO
I21
VezbatÌ, UIÌlÌ
S\::
hribolastvo (-:i) n . razsodnik (-a) 16v (-a) rn. igrisce (-a) 11. kolesar ska tékma (-e) k6njska tékma (-e)
$LO.VENO ,
CROATO-
corsa -èon ostacoli utakmica ' takmicenje incontro (sportivo) hfvanje (n) lotta hrvac lottatore nuotatore (nuota- pli'.vac, (pHvacica) . trice) pHvanje nuoto pallanuoto vatcrpolo pallone (gioco del nogomet calcio) pallone (oggetto) ]opta (f) avanti (giocatore) navalni 1grac nogométas giocatore di pallone half mediano vrata porta vratar portiere mréza rete ·squadra . postava navala (f) terzino bascn (m) piscina trkac podista n!igrncla (f) premio primato prvénstvo (n) professionista pr6fesionalni fgrac pésnicanje (n) pugilato b6rac pésnicama pugilista raketa racchetta véslacko natjecanje regata sk6k salto skakaé saltatore in altezza u vis in lunghezza u dalj macevanje (n) scherma 122
tékma (-e) z ovframi sp6rtno srécanje (-a) n. b6rba (-e) bori vec (-vca) plavalec (-!ca), (plaval k a, -e) plavanje (-a) n. waterpolo nogomét (-a)
0
zoga (-e) f. prédnji igralec (-lca) nogometas (-a) srédnji igralec (-!ca) vrata (vrat) pL n. vratar (-ja) mréza (-e) m6stvo (-a) Il. · trétji pri nogométu plavalni basén (,a) m~ pésec (sca) nagdda (-<=) f. prvénstvo (-a) n. pokHcni rokob6rba (-e) f. rokoborec (-rea) m. téniski lopar (-ja) m. veslaska tékma (-e)· sk6k (-a) m. skakac (-a)
..,
V V1S1l10
v dol:lino
sabljanje (-a) n.
f CROATO
' ·. maestro di scnerm11 ~1fischera (sch erma) spadaccino slitta andare in slitta spogliatoio ·t irar di scherma tennis · tuffarsi tuffo volo (aviazione) giochi
SLOVENO
ucitelj macevanja 6brazina ' macévalac saoni (fpl) sanjkati se svlaci6na (f) m acevati ténis sk6foi u vodu sk6k u vodu lijét
sabljaski m6jster (-stra) séma prepirljfvec (-vca) sani (fpl.) sanfnka ti se slacflnica (-e) f. sabljati ténnis (-a) potopfri se potap'. janje (-a) n . polét (-a)
igre
. fgre
altalena
ljuljacka
gug alnica (-e)
birilli carte
kégk (fpl) karte
kcglj anje (-a) n. karte
·chi dà le carte ? casa da gioco
tk6 <lijéli karte ? igraonica
kd6 d eH kartt? igracnica
dado; gioco ai dadi
k6cka; igra na k6cku ~
giocare a i dadi divertimenti . giocatore
k6cka ; k6ckanje (-a)
n.
k6ckati .se zabave igrac
igrati k6cko zabave
mazzo di carte (scacchi, da-
igrace karte p6tez
sop
p escare con l'amo scacchi
rfbati na udicu
scommessa al bersaglio
ig ralec (-lca) kart potéza (sah , dama)
Sah
z6ga (-e) loviti rfbe na trnek sah (-a) m.
6klada 6kladiti se nisanje (n)
stava (-e) m. sta.viti stréljanje V tarco 1 23
.,
MESTIERI, NEGOZI, BOTTEGHE Zanati, trgovine, duéani Obrti, trgovfne, prodajalnice çROATO
iµestieri armaiolo calzolaio cameriere cartoleria busta per lettere cartolina illustrata inchiostro matita » a colori pennino portapi;:nne quaderno » con mar· gine taccuino, agenda temperino coltellinaio lama cocchiere, vetturino cuoco cuoiaio, conciatore borsellino cartella droghiere erbivendolo Gbbro
zanati puskar post6lar, dpelar k6nobar papfrnica pfsmo (n) ilus.Lrirana d6pisnica cfnilo (n); mfoilo (n) 6lovka na boje
péro (n) drzak za péra . zadaénica sa rubom
SLOVENO
obrti pl. f. orozar (-ja) èevljar (-ja) n atakar (-ja) papfrnica (:e) pfsemski om6t (-a) in. razglédnica (-e)
cr·nno (n) svinènik (-a) m. barvasti per6 (-résa) n. p erésnik (-a) m. zvézek (-zka) z r6bom bdéznica (-e) f. n6zek (-zka) nozar (-ja) klfnja (-e) kocijaz (-a) kuhar (-ja) usnjar (-ja) denarnica (-e) f. torba; aktovka (-e) mirodfln icar zélisèar kovac (-a)
n6tcs
n6zié n6zar 6strica koèfjas kuhar k6zar k ésica (f) srééka mir6dijar pfljar k6vac
124
, I
;falegfl.ame ·filatrice , fil~nda fila tura (atto) , >> (industria) filo 6oiaio fiori fornaio "
biscotto ciambella · crosta farina focaccia, torta mollica, briciola - panetteria pasticcini tortello fruttivendolo ga,rzone di botteg~ giornalaio giornale · giornale umoristico lattivendolo lavandaia libraio
libreria autore dizionario editore
drv6djelac, tésar (*) prélja predi6nica prédenje prédja koni!C cvjécar cvijéée pékar dv6pek k6lac (m) k6ra brasno (n) p6gaca, torta mek6ta, mévica pékarnica rézanci pU.njeni rézanci
v6éar pom6énik u <lué:\ 1111 pr6davac n6vina n6vina (f), Hst saljivi Hst mljékar pralja knj12.ar knj1zara . pisac, knjtzevnik rjécnik izdavaé, nakladnik
(~) Serbo: dundzerin. 125
mizar (-ja) t kalka (-e) predHnicà (-e) prédenje (-a) n. predHstvo (-a) n. sukanec (-nca) cvetHcar cvetHcc p l. f. pék (-a) prepecénec (-nca) présta (-e) sk6rja (-e) m6ka (-e) pogaca, t6rta (-e) sredfca, drobtfna (-e) pekadja slaséfce, testen(ne pi. f. torta (-e) f. sadjar trglivsk i vfi jencc (-nca) prudajfilc:c (-lca) casopfso v casopfs (-a) zabavni casop(s (-a) n1léka r
perka (-e) knjigotr:t.CC (-zca) knjigarna (-e) pisec (-sca) slovar (-ja) iroajatelj (-a)
•
,, . ~-. _CROATO
edizione ìzdanje (n) guida (della.città, èc- v6dic (m), v6dja cetera) letteratura knjfzcvnost l libro knjfga (f) manuale prfrucnik pagina stranica rilegatura uvez (m) rivista casopis (m) stampa pritisak (m) macellaio mésar (*) mesarnica· macelleria potkivac maniscalco suknar mercante di stoffe » )) vmo trgovac vfoom mobiliere tfgovac p6kuéstvom mugnaio muratore operaio ottico occhiali lampadina tascabile orefice, gioielliere anello braccialetto catena orecchino orologiaio orologio da tasca
mHnar zfdar radnik 6pticar naoc.ale dzépna svijétiljka :datar, drag-uljar (**) prsten (m) narukvica (f) lanac (m) nausnice (f)
urar dzépni sat
(") Se rbo: kasapin . (H) Serbo: T(uiundzija.
126
SLOVENO
izdaja {e) vodnfk '(-a) s16vstvo (n.) knjfga (-e) f: • prir6cnik (-a) stran (-f) vezava (-e) casopfs (m.) tlsk (-a) m. mesar (-ja) ' mesarfja (~e) podkovac (-a) su knàr trg6vec z vfnom trg6vec (-vca) s pohfst vom mlfnar (-ja) zidar (-ja) délavec (-vca) 6ptik (-a) ocala pl, Il. zépna svetHka (-e) zlatar, draguljar (-ja) prstani (-a) zapéstnica (-e) f. verfzica (-e) uhan (-a) ud.r (-ja) . zépna ura (-e)
l.
CROATO
lanèetta . •quadrante s:veglia
- kazaijka list na satu
mollà s'è rotta· la molla caricare l'orologio r_egolare ·l'orologio !'·orologio va avanti (indietro) l'orologio s'è fermato · pescivendolo
budi!ica 6pruga pukla je 6pruga naviti sat nan1jestiti sat sat fde naprijed (za6staje) sat je stao tfgovac rfbom m1nsar kr6jac si vaéi stroj krojacnica sédlar k6njska spréma ular I,
profumiere sarto 1 macchina da cucire ~ ~ . sartoria
sellaio
· bardatura cavezza frusta .morso ,redine . stat1a stiratrice
r ' ..
b1c
zvale, djém u zda strémen (m) glacalica, péglerka tkac tkalka tessitrice tessitura (industria) tkanje (n) tfgovac duhana (*) _t abacq1io accendisigaro . upaljac; k resivo (n) una sca,tola di cerÌni kutija sfbica
-1
~
-- . \H)
' sLOVENo · ,
· k aza1ec (-lca) m, p!6sca na uri budflka (-e)
Serbo: duvandzija. 127
· \_'.Zmet (-1) pol6ml jena JC vzmét
(-1) navhi uro naravnati uro ura prehitéva (zaosta~ ja) ura se je ustavila prodajalec (-lca) rib disavar krojac (-a) sivalni str6j (-a) krojacnica (-e) sedlar (-ja) k6njska opréma (-e) pov6d cc (-dea) m., tl7.Cla (-c) f. bfc, korobac (-a) m. ugriz (-a) V:l jet (-i) f. stréme (-én~1) n.
librica (-e) tldlcc (-lca) t kalka (-e) tkaltstvo (-a) n, prodajalec (-lca) tobaka prizigalnik (-a) skatljica vzigalic
CROATO
volete farmi accen- m6lim Vas, pripalite m,i dere? tintoria bojadisa6na tornitore t6kar vetraio staklar
SLOVENO
~izgfre mi, pr6sim barvalnica (-e) strugar' (-ja) steklar (-ja)
PROFESSIONE, ARTE, CARICHE Zv!mja, umjetnosti, p6lozaji Poklici, umétnosti, sluzbe CROATO
allievo, scolaro
dj:ik, ucenik
ambasciatore architetto arti artista (m.) atto notarile avvocato busto (scultura) cariche console deputato
p6slanik néirn.ar umjetnosti umjetnik umjetnica bfljeznicki akt 6dvjetnik p6prsje (n) p6Iozaji k6nzul poslanik
d isegno giornalismo articolo di giornale
n6vinarstvo n6vinski clanak
))
(f.)
cétez
corrispondente (gior- d6pisnik nalista) 128
SLOVENO
gojénec (-nca), ucénec (-nca) . pos'.anik (-a) gradftclj umetn6sti pl. f. · umétnik (-a) umétnica (-e) notarska Hstina (-e) f. odvétnik (-a) klp (-a) sluzbe pl. f. k6nzul (-a) poslanec (-nca), narodni zast6pnik -(-a) rlsanje (-a), rfsba· (-e) f. casnik_arstvo (-a) • fi. cJan~,k (-nka) V caso-. ' pfsu dopfsnik (-a)
.I
'[
I
.I
I
I
I
CROATO
dire"zione (ufficio)
ravnatéljstvo
giornalista il pubblico redattore respons. redazione giudice industriale impiegat~ maestro ministro monaco notaio
n6vinar javnost 6dgovorni urednik uredl).istvo sudac industrijalac cin6vnik uciteii ministar red6vnik biljeznik
operf d'arte pittura, quadro pittore podestà prete prin cipe professioni professore ragioniere re regma " - sen;:itore scultore stile (artistico) studente suora
umjetnièko djélo (n) sHkar sHka nacelnik p6p knéz, prfnc . zvanja pr6feSor r~cun6vodja kralj kraljica senator k(par scii student séstra
e•
9
129 r ,
SLOVENO
ravnfitcljstvo, v6dstvo (-a) n. casni kar (-ja) javnost (-i) (. odgov6rn i urédnik (-a) m:édnistvo (-a) n. sodnik (-a) velcobrtnik . naméscenec (-nca) ucftelj (-a) minfster (-stra) red6vnik (-a) notar (-ja), javni beléznik (·a) umetnisko délo (-a) n. slikar (-ja) sHka, pod6ba (-e) f. zupan (-a) duh6vnik (-a) knéz (-a) poklici pl. m. profésor (-ja) knjigov6dja (-e) kralj (-a) kraljfca (-e) sena.tor (-ja) kipar (-ja) sl6g (-a) dijak (-a) séstra, red6vnica (-e)
.,._:.*.,.:...===;:m,--------:---~--,---,.,._,.,,.,.,...-.___.....,,____..,
TERMINI ASTRATTI SOCIALI POLITICI '
S6cijalni, polf.tiéki, apstraktni izrazi Abstraktni, druzabni in poUtiéni izrazi CROATO
ambiente sociale amministrazion e Asse (politico) assemblea, consiglio assistenza sociale
d n'.ist~ena 6kolina (f) uprava 6sovina (f) skupsti na, savjet s6cijalna p6moé
SLOVENO
druzabni kr6g (-a) uprava (-e)
6s (-i) skupscina (-e), svét (-a) socialno skrbstvo . (-a) n.
isusenje bonifica crne k6sulje Camicie Nere radnicki .~talez (m) classe operaia nasclje (n) colonia condottiero, Duce, vodja (m) Fiihrer confederazione savcz conferenza sastanak (m.) conservatorismo konservativfaam coscienza savjest croce uncinata kukasti krst (m) datore <li lavoro poslodavac d:~dplina, stega disciplina
.,
disfattismo disoccupazione equilibrio ex tra territorialità fascismo fascis ta fede
defccizam nezaposlenost ravnotéza (f) ckstrateritori jalnost
fas1zam fasista vjéra
izb6Ijsanje (-a) n, crne srajce délavski razred (-a) n. nasélba v6dja (e-) zvéza (-e) sestanek (-n ka) m. starokopltuusL (-1) ·f. zavést (-i) kljukasti kriz (-a) m. delodajalec (-lca) disciplfna (-e) f., réd (-a) m. rusHnost (-i) f. brezp6selnost (-i) f . ravnotézje (-a) n. izdezéln ost (-i) fas1ZeII1 (..zma)
fasfat (·a) zaupanje (-a) n.
CROATO
--... k6nac · fine rod, vtsta genere, specie pra.vda ,giustizia slava gloria governo vlada (f) guerrafondaio ratni huskac Impero carstvO nezavisnost indipendenza interessi , (comunione zaje<lnistvo intér esa d') fslam islamismo narodna pr6svjeta istruzione pubblica rad lavoro lega delle nazioni drustvo naroda legge' zakon (m) lode; lodare hvala, hvaliti staleska b6rba lotta di classe lotta per la vita b6rba za z1vot meta nazione necessità; bisogno ,odio; odiar~
cilj (m); svrha narod (m) nuznost, p6treba (f) .méznja (f), méziti
onore; onorare ordine . orientamento
cast, castiti réd pravac (m) d6ko1ica (f) mir (m) mirotv6rstvo parlamenat
/
<)ZIO
pace pacifismo parlamento
' patriottismo
.rodoljublje (n)
SLOVENO
'
k6nec vrsta (e) prav1cnost (-i) slava (-e) vlada (-e) f. vojni hujskac (-a) cesarstvo (-a) n. néod vfsnost (-i) skupnost interésov islamfzem (-zma) ljudska prosvéta (-e) délo (-a) n. zvéza narodov (-e) zakon (-a) m, hvala; hvaHti razrédni b6j (-a) m . b6j (-a) za zivljénje (-a) cilj (m.) narod (-a) m. potr6ba (-e) f. sovrastvo (-a) n.; S-Ovraziti cast (-i) f.; bstfti réd usmérjenje (-a) n. brez<lélje (-a) n. mir (-a) m. miroljubnost (-i) f. parlamént (-a), narodno predstavnistvo (-a) n. domoljubje (-a) n .
CROATO
1
,, t · SLOVENO
,, opasnos~ p6Iitika p6liticka stranka (f) narod pocétak protekt6rat rasa; pléme (n) rézim; 6.pravljanje znanost strajkas stdjkari stdik zatvor poduzéca s6cijalni dr6.stveni ZlVOt
nevarnost (-i) f. poHtika (-e) polfricna stranka (f) ljudstvo (-~) n. zacétek (-tka) m. protektorat (-a) rasa (-e) vlada (-e) f. znanost (-i) stavkuj6ci stavkati stavka (f.) ograja (-e) druzabni 'J druzabno zivljénje (-a) ~ ~ n. sociali, interessi dr6.stveni foteresi clruzabne korfati pl. J. drustvo (n) società clruzba (-e) pr6stor (m) spazio pr6stor (-a) d6.h, 6sjcéaj nacionalni spinto, sentimento d6.h (-a) m., cuvstvo: nazionale vanje (-a) n. naroclno dizava Stato <lrzava (-e) f. statale, governativo dfzavni drzavni, vladni sussidio p6moé (f) pom6c (-i) f. tessera di riconosci- fskaznica osébna izkaznica (-e}. mento tessera alimentare fakaznica za prehranu izkaznica za prehrano tesseramento (poli- 6.pis popfs (-a) tico) valore (militare) junastvo (n) vrHna (vojaska) f. krépost virtù krep6st (-i) f. vitale zivotni zivljénjski voto politico glas poHticno glasovanje (-a) n. pericolo politica partito politico popolo principio, m1z10 protettorato razza regime scienza scioperante scioperare sciopero serrata sociale sociale, vita
-=
COMMERCIO E INDUSTRIA Tfgovina i industrija Trgovfna in industrija CROATO
SLOVENO
. zakupljfvac accapar,ratore pokupe~ (-pca) acqui.sto buono, oc- p6voljna kupnja, pd- d6ber, pril6znostni nakup (-a) casione Iika affare p6sel (-sia) p6sao (m) a·~ticolo prédmet blag6 (-a) n. sluzbeni cjen6vnik uradno dol6ceni cenlk · calmiere (-a) cassa blagajna blagajna (-e) comipercio ·tégovina (f) trgovfna (-e) f. )) all'ingr. trgovina. na véliko trgovina na véliko >J al minuto )) )) malo trgovina na malo computisteria knjigov6dstvo (n) racunov6dstvo (-a) 11. credito, a na vjerésiju na up esportazione JZVOZ (m) izv6z (-:1) m. stécaj fallimento stccaj (-a) Hvczne n:i mi rn icc (t) prcdmtti ,•.;1 prchdno generi alimenta~i giocattoli fgracke igr:'icc 6bim p6slova giro d'affari ték (-a) p6slov imballaggio pakovanje zav6j (-a) iqi portazione uvoz (m) uv6z (-a) industria industrija ind ustdja (-e) \ inflazione inflacija inllacija (-e) n a izgubo perdita, in sa gubftkom .· prezzi fissi stalne cijéne stalne céne sk]adlsce (-a) n. magazzino sprémiste (Il) trgovac . trg6vec (-vca) mercante, bottegaio merce, merci blag6 (-a) n. roba 133
,· CROATO
mercerie moratoria negoziante, commerciante negozio pagamento liquidazione prodotto produzione in massa
sftnicàrska r6ba odgadjanje plaéanja tfgovac tigovina . _plaéanje (n) rasprodaja prol:zvod profzvod u masi
pubblicità sconto, riduzione tassa, gravame
oglasfvanje (n.) p6pust p6rez, téret
transito vetrina
tranzit izlog (m) frasi
dove posso comprare (trovare) ... ? àvete ordinato? mi occorre; cerco ... vendete... ? vorrei comprare ... volete altro? no, basta ravvolgere m carta
fzreke gdjé m6gu kupiti (na-
éi)... ? iést~ li narucili? trébam; trazim, .. pr6dajete li ... ? zélio bi kupiti.. . zélite li nésto drugo? né, d6sta um6tati u papir
134
SLOV_ENO
dr6bno blag6 ( a) n. placflni odl6g (-à) m. t rg6vec (-vca) · trgovfna (-e) f; placilo (-a) n . likvidacija (-e) proiz:v6d (-a) ;, proizv6dnja v veHki kolicfni javnost (-i) popust (-a) m. obremenitev (-tve),· d avek (-vk a) ·prep6d (-a) izl6zbeno 6kno (-a) n .
pog6vor (-a) kj é bi m6gel kupfri (najti) ... ? • ste narocili? potrebujem, fscem .. . prodatt': .. ? zelfm kupiti.,. zeHte sé kaj drugega ? n é, imam dov6lj zavfti v pa pfr
STRUMENTI, VEICOLI, RECIPIENTI 6rudje, v6zila i p6sudje Or6dje, vozfla, pos6dje CROATO
SLOVENO
accetta arcolaio
sjékira luk za klupka
sekira (-e) motovflo (-:i)
arnesi, attrezzi · ascia
6rudje
or6dje (-a) n. br_a dlja s6d (-a) m.
botte cacciavite carro carrozza, vettura carretto a mano, car.riola cassa chiodo coperchio cuneo falce , forbici fune fuso gabbia incudine lesina lima martello
bradva bacva
odvfjac (m) k6la (f), v6z kocija rusna koHca (f)
11 .
.rdjuc (-a) m. za vijake voz (-a) voz rocni vozicek (-cka)
pentola pialla
nakovanj (m) silo turpija cékié ~djéla. blanja, strug
zab6j (-a) m . zébelj (-blja) pokr6v (-a) klin (-a) k6sa; srp (-a) m. skarjc pl. f. vrv (-f) f. vreténo (-a) 11. kiétka (-e) r. nakovalo (-a) n. sHo (-a) n. pfla (-c) kladivo (-a) n. ]6ncc (-ncn) m. struzcc (-1.ea), 6blic (-a)
rastrello
gd.blje
grablje pi. ts
sanduk cavao pokr_fvac kHn
k6sa n6zice
kon6pac (m) vreténo (n)
krletka
(-a) 1 35
CROATO
scalpello scatola sega spiedo stru~enti tegola telaio (tessile) tenaglie, pinze torchio trapano, succhiello vanga vaso veicoli zappa
fy
dlijéto (n) kutija pHa razanj 6rudje (n) crijép (m) razboj klijésta présa, tijésak svfdao 16pata sud v6zila (npl) m6tika
SLOVENO
dléto (-a) n . slçatl ja (-e) zaga (-e) ra~enj (znja) m. priprave pl. f. sm6la (-e) statve pi. f. klésce pi. f. stiskalnica (-e)J . svéder ( dra), lopata (-e) pos6da (f.), vfat (f.) vozf!a pi. n . motfka (-e)
MATERIE, MINERALI, METALLI Tvari, rude, k6vine Snovi, rude, l(OtJine CROATO
acciaio d'acciaio allwninio amido, fecola argento argilla bronzo cnlce calce viva
célik célican aluminij skr6b (f) srébro il6vaca rué vapno (n) ZIVO vapno
SLOVENO
jéklo (n.) jeklén alumfnij (-a) skr6b (-a) m". srebr6 (-a) n. flovica (-e), gHna (-e) br6n (-a) apno (-a) n. ZlVO apno (-a) n.
CROATO
- '·
I
ì L..:..
I
carbone catrame cemento cemento armato )) idraulico cenere cera concime chimico ferro gesso ghiaia ghisa _gomma latta legno lignite mattone mercurio miniera olio minerale -oro petrolio piombo platino rame res.ina ruggine sabbia stagno vetro vischio ... zinco zolfo
I ugalj
katran cément armirani éement hidraulicni cément pépeo (m) v6sak (m) kémijsko gnj6jivo gv6zdje gips slju.nak (m) ljéveno gv6zdje (n) guma Hm (m) drvo (n) mfki u.galj dgla (f) ztva (f) rudnik (m). kameno uljc zlato petroléj 6lovo platina (f) mjéd (f) sm6la rdja przina kalaj staklo (n) ljépak tutija (f) sumpor 1 37
SLOVENO
prérnog (-a) katran (-a) m. cemént (-a) zelézobeton (-a) hidravlicni cemént (-a) pepél (-a) m. v6sek (-ska) m. kémicno gnojilo (-a) n. zelézo (-a) n. kréda (-e) f. pések (-ska) m. lfto zelézo (-a) n. gumi (-ja) m. plocevma (-e) Ics (-a) lignfr (-a) m. opéka (-e) f. zfvo srebr6 (-a) n. rudnik (-a) m. rudnfosko olje (-a) n. zlat6 (-a) n. petroléj (-a) · svinec (-nca) platina (-e) f. baker (-kra) sm61a (-e) rja (-e) pések (-ska) m. kositer (-tra), d n (-a) stéklo .(-a) n. lepHo (-a) n. dnk (-a) zvéplo (-a) n.
e
ELETTRICITÀ Eléktrika Eléktrika (-e) CROATO
alimentazione alternatore bollitor,e (elettrico)
punjenje str6j, k6ji daje fzmjénicnu struju eléktricno kuhalo,
- SLOVENO
oskrba (-e) str6j (-a), ki daje izménifoi tok kuhalnik (e.Jéktricni)
(-a) chiusa idraulica commutatore condensatore condotta forzata corrente ad alta (bassa) tensione corto circuito derivazione (elettrica) diga
usta va v6dna zatv6rnica (-e) mjénjac pretikalo (-a) n. kondenzator zgoscevalec (-ka) pojacan v6d (-a) m. p6jacan v6d struj a vfsoke (niske) t6k vis6ke (nizke) nanapetosti pétosti kratki scik (-a) kratki sp6j 6dvod (eléktricni) odv6d (-a) m. (eléktricni) ·
distrihnzione ,,
elettricista elettrificare _ energia filo frequenza
d zdioba eléktricar elektrifidrati snaga zka (f) frekvéncija
interruttore
prekfdac
isolarore linea elettrica polo positivo, negativo
izolator élekt.ricni v6d p61 p6zitivan, négativan
gat
nasip (-a) m ., jéz (-a) m. razdeljevanje (a) n. eléktricar (-ja) . elektrificfrati energ1ja (-e), moc (-1) zka (-e) f. frekvénca (-e), prittsk · (-a) m. · · prekinjalo (n.) eléktricnega t6ka izolator (-ja) eléktrifoa pr6ga (-e) p61 (-a), tecaj (-a) p6zitiven ; négativen
-1
CROATO
presa di corrente spma trazione ventilatore
, prfkljucak za struju kontakt (m) p6gonska sila odusnik
SLOVENO
odvzétje (n.) t6ka stikalo (-a) n. pog6n (-a:) m. vetrflo (n)
FOTOGRAFIA, FILM, RADIO Snfman;e, film, radio
Fotografija, film, radio CROATO
fotografia, ritratto )) stabilim ento
SLOVENO
snfmak
sHka (-e) f.
fot6grafski zavod
fotografska dclavn ica (-e) f. fotognHsk i aparat (-a)
apparecchio fotografico
fot6grafski aparat
cavalletto, treppiede
tr6nozac
copia fissare formato
fiksfra ti f6rmat
oblika (-e)
fotografare
s.Hkati
fotografica ti povécanje (-a) .n. hfrro sHk:tnjc (-a) n.
· ingrandimento istantanea
stojftlo (-a) n. posnfaek (tka) Jolu.:fti
k6pija
uvééanje snfmak
lastra
pl6éa
lente
lééa
plosca (-e) Iéca . (-e)
mettere a fuoco
namjestiti
posta.viti
V
111 .
zarfsce
n. ·illlrlnO
negativa obiettivo
nfsanska sprava
muha (-e) f.
negativ
negativ (-a) m.
objéktiv
objektiv (-a) m. 139
(-a)
CROATO
otturatore
prekfdac
SLOVENO
z a pira.lo, zastiralo (-a)
n. pellic.ole positiva stampar-e sviluppare
Hlmovi pozftiv stampati d .zviti
filmi pl. m. pozitfv (-a) m. tfskati razvfjati
film girare una pellicola
fflm fflmovati
schermo cinematografo muto sonoro pellicola parlata npresa del suono
platno kfn~matograf nijém ,v zvucan zvucni fflm snimanje (n) z vuka
film (-a) ,., vrtéti trak (-a) m.,1 t!m (-a) m. platno (-a) n. -. kinematograf (-a) némi
radio accumulatore altoparlante amplificatore annunziatore •antenna apparecchio radio batteria captare coherer detettore disturbo interrompere lampadina lunghezza d'onda me ttere a terra
;v ..
ZVOCnl
zvocni film (-a) m. posnétje (n .) glasa
radio
radio
akumulator: zvucnik (m) pojacalo najavljac anténa radioaparat batérija uhvatiti pdjemnik detéktor smétnja (f) prékinuti . svijééa duzina vala sp6jiti sa zémljom
akuinulator (-ja) z vocnik (-a) povecalec (-lca) napovcdovakc (-le.a) anténa (-e) radio aparat (-a) bateri ja (-e) sprejémati, iskati prejémnik (-a) detéktor (-ja) m6tnja (-e) f. prekiniti . zarnica (-e) 'valovna dolzina (-e) spoj1ti z zémljo
CROATO ·
onda programma radioascoltatore radio diffusione ,. r1cez10ne rocchetto, bobina selettività ·spina stazione stazione ricevente stazione trasmittente televisione valvola
,..
val (m) pr6gram radio-slusac radio-emfsija . primanje cijév selektfvnost kontakt (m) , stanica prfjemna stanica émisìona stanica televfzija cijév
SLOVENO
val (-a) m. sporéd (-a) poslusalec · (-lca) radia .. razsfrjenje (n.) po radiu sprejémanj e (-a) n. m6tek (-tka) m. selektlvnost (-i) stikalo (-a) n. postaja (-e) f. sprejémna postaja (-e) oddajna postaja (-e) televizfja (-e) varovalka (-e)
AUTOMOBILE, MOTO, BICICLETTA Autom6biL, m6torni l(6taé, bicikl Automobfl, mot6rno kol6, kol6 CROATO
.J
I,
automobile accelerazione
autom6bil ubrza.nje, akceleracija
accensione autobus autocarro aut~ da piazza autista
upaljfvanje (n) autobus téretna k6la (f) taksi sofet garaza bénzin (m) pr6mjena brzine
autorimessa
benzina cap:ibio di velocità
SLOVENO
automobil (-a) m . pospesenj,e (-a) n. hitr6sti prizfg (-a) m. autobus (-a) m. tov6rni auto (-a) m. auto-taksi (-ja) m. sofér (-ja) autogaraza (-e) bendn (-a) m, menjava (-e) hitr6sti
CROATO .
camera d'aria 6motac (m) candele svjécice candela d'accensione svjécica za paljenje carburatore . karburator chiave kljuc (m) cilin:dro ciHndar copertone pokrfvac cuscinetto jastucic fanale svijétlo (n) frenare k6citi freno k6foicà (f); zapor furgoncino prfkolica (f) gonfiare leva del cambio lima lubrificatore magnete manovella martello messa m moto mettere in moto motoic officina olio (lubrificante) parafango patente di guida
nakladfsce (n) svéce pi. f. prizigalna svéca (-e) razplinjevalec (-lca) kljuc (-a) m . ciHnder\ (-dra) pokr6v (-a)
blazfnica (-e) f. svecllka (-e) f. zaustavljati, wvfrati zav6ra. (-e) za prti voz za prevazanje napuhati napfhniti mjénjac za brzfnu dvigalo (-a) n . za menjavo turpija , pfla (-e) mazalo 6lje (-a), maza (-e) f. magnet magnét (-a) m. rucka vzv6d (-a), rocaj (-a) m. cékié kladivo (-:.) n. stavljanje u p6kret pog6n (-a) m. staviti u p6kret pognati str6j rnot6r (-ja) radi6nica delavnica (-e) ulje za podmazfvanje 6lje (-a) n. blitobran blatnik (-a) s6ferska d6zvo!~ soférska izkazn ica (-e)
f. pezzo di ricambio rézervni dfo nadoméstni k omad (-a) pompa smfk (m) sesalk; (-e) posto di riforni- stanica za snabdjéva- mésto (-a) n. za oskrbo mento n je, ténk
142
\•
. ...J
-·-
~
\ SLOVENO
CROATO
, radi~tore riflettore rifornimento riparazione ruota saldatura scappamento serbatoio · slittare sorpassare telaio , velocità ·• :vite volante vulcanizzare bicicletta, motocicletta
bicicletta catena cerchione
ohladj{vac • rnfléktor snabdjévanje (n) p6pravak (m) t6cak (m) lémljenje (n) takt mot6ra rezerv6ar skHznuti prééi razboj brzina saraf, zavrtanj v6Ian vulkanizfrati
grévec (-vca) refléktor (-ja) oskrba (-e) f, popravHo (-a) n. kol6 (-esa) n. sp6j (-a) m. izpuh (-a) shramba (-e) f. polzéti povozfti okvfr (-ja) h itr6st (-i) vijak (a) m. krmflo (-a) n. vulkanizfrati
bicfkl, m6torni kotal:
kol6; mot6rno ko/6
bidkl (m), k6tac (m) lanac (m) 6bruc ciclista biciklfst, koturas copertone v~njska guma moitiplic~ umnazac motocicletta m6torni k6tac motocicletta con car- m6torni kotac sa prfrozzino kolicom motociclista motociklfsta mozzo glavina (f) pedale stupaljka (f)
kol6 (-t'.sa) n verfga (--0) ob~6c (-a) kok sar (-ja) gumasti plasc (-a) pomnozevakc (-lca) m. mot6rno kolo (-ésa) n. mot6rno kol6 s prik6lico motociklfst (-a) pésto (n) stopalnica (f.)
1
'
TERMINI GEOGRAFICI ' Géografski fzrazi Zemljepfsni izrazi CROATO
terra continente equatore meridiano parallelo terremoto. mare capo costa deriva golfo isola ·oceano penisola rada scandaglio
zémlja k6ntinent ekvator merid{jan paraléla (f) p6très m6re (n) 6bala skrétanje (n) uvala (f) 6tok (m); 6strvo (n) 6cean p61u6tok (m) prfstaniste (n) 61ovnica (f)
scoglio
grében
secca, bassofondo
pliéfna
ft
SLOVENO
zémlja (-e) k6pno (-a) n. ravnfk (-a) poldnévnik (-a) vzporédnik (-a) potrés (-a) m6rjc (-a) n. ft (-a) breg (m.) obr6nek (-nka) m. zaHv (-a) 6tuk (-a) m . ocean (-a) p6Iotok (-a) m. sidrlsce (-a) n, greztlo (n.), svincénka (f.) za mérjenje cer (-.f) f., grebén (-a) m. plitvina (-e), dno (<lna)
n. przina k6mpas (m) horfzont i -~iuattro pu nti car- cétiri .strane svijéta inali nord sjéver sud iuit
spiaggia bussola orizzonte
14\
obala (-e) kompas (-a) m. qbz6rje (--a) n. stiri strani neba séver (-a) jug (-a)
!
_]
!
l
Il
-I i
!
1
J
f
\
I
I
I
U oV No
CROATO
est ovest gravità
v1 l1,',d ( t1)
fstok zapad téza
:,,ulitu l ( 11 ) téZUUNl ( I)
CAMPAGNA P 6 lj e (n.) Dezéla SLOVENO
CROATO
acque abbeveratoio "' arcata di ponte canale cascata corrente fiu n:;ie ·foce fontana fossato guado guadabile in giù, a valle i n su, a monte magra lago palude piena, inondazione _pilastro
-
v6de
vodé
p6jiste (n) luk m6sta kanal v6dopad struja d jeka (f) usée (n) zdénac (m) (*) jarak pHcak; plicfoa f. . pregazljiv nfz vodu, d61inom uz rijéku, uz brdo suh6éa jézero (n) m6cvara p6plava nasip
korfto (-a) n. m6stni ob6k (-a) m; prek6p (-a) slap (-a) m . t6k (-a) réka (-e) f. ustje (-a) n. studénec (-nca) m. jarek (-rka) ,vv ( ) pregaz1sce -a n. prcbredljfv sp6daj, d6li zg6raj, g6ri, na hdbu suh6ta jézero (-a) 11. m ocvfrje (-a) n. naHv, poplava (-e) f. stebér (-bra)
(") ·Anche: v6doskok, vodomr:t .
10
1 45
.
.=i
·-::!
'j
I
!
.,,, CROATO
'
SLOVENO
m6st (-ar vodnjak (-a) p6tok (-a) vfr (-a), studénec (-nca) m, véletok (-a)
p'Onte pozzo ruscello sorgente
m6st zdénac p6tok fzvor (m)
torrente
bujica (f)
edifici campanile capanna cappella casa parrocchiale becchino sagrestano cascina casolare fabbrica fattoria fienile
zgrade zv6nik k6Iiba cfkvica zupni dv6r gr6bar crk6vnjak salas (111) zaselak tv6rnica majur (m) sjénik
moschea mulino parrocchia (circoscrizione) scuderia stalla tomba · villaggio
dzamija
k6njusnica staia gr6b (m) sdo (n)
konjarnica h lév (-a) m. gr6b (-a) m. vas (-f) f.
terreno burrone campagna campo coltivato cava di pietra
zémljiste (n) provalija p6lje 6bradjeno p6lje kamen6lom
zemljisée (n.) prepad (-{I) d ezéla (-e) obdélano p6lje (-a) kamnol6m (-a) m.
posl6pja pi. n. zvo11fk (-a) k6ca, uta, bajta , cerkvica _zupnBce (-a) n. grobar (-ja) cerk6vnik (-a) plansarnica selfsce (-a) n. tovarna (-e) oskrbovalnica (-e) sen fk (-a), skédenj (-dnja) moséja (-e) mÌ1n (-a) zupnija (-e)
mHn
zupa
146
n:
CROATO
caverna co.Jlina fianco, versante
,spilja ' brezuljak (m) 6bronak
monte
brdo
passo rupe, dirupo terreno boscoso . terreno incolto valle
vetta viabilità
cavalcavia, viadotto
prélaz jaz (m) suma (f) ne6bradjeno ste (n) dolina ~rsak (m)
SLOVENO
votHna (-e), jama (-e) grfc (-a) m. pob6cje (-a) n., strm(na (-<=) f. g6ra (-é), planfna (-e) f. g6rski prelaz (-a) skala, pecfoa (-e) g6zdnat svet (-a) zémlj- néobdélana zémlja (-e)
stdnje putova (putévitost) viadukt (m)
cunetta discesa fango · linea elettrica linea ferroviaria mulattiera pianura salita
6dvodnik v6dc (m) spust (m) blato (n) eléktricni v6d (m) zéljeznicka pruga k6zji put (m) . ,
. sentiero strada strada buona strada cattiva strada carrozzabile strada piana strada in rilevato
putéljak pu.t (m) d6bar put I6s put put za v6zila ravan put uzdignut pù.t
lllZUla
uzbrdica
f.
dolfna (-e) vrh (-a) m, céstne zvéze
céstni preh6d (-a), cestov6d (-a) m. obcéstni j{irck (-rka) m . str.mfn a (-e) 11avzd6l bLtto (-a) eléktricna pr6ga (-e) zelézniska pr6ga (-e) jézdna pot (-i) ravn ina (-.e) klanec (-nca), brég (-a) m. steza (-e) f. césta (-e) d6bra· césta (-e) slaba )) césta za voz6ve ravna césta (-e) dvtgnjena césta
SLOVENO
CRO~TO
strada in trincéa udubljen put stradale, nodo putni cvor sottopassaggio p6dvoznjak viottolo, stradic- stranputica (f) ciuola
klanec (m.) céstni ovfnek (-nka) p,reh6d pod 6zka pot (-i) f., ulicica
(-.e) f.
AGRICOLTURA Poljoprivreda Poljedélstvo (-a) n. SLOVENO
CROATO
g umno (n)
gumno (-a) n .
panj (-a), r6j (-a) plug (-a) v6z (-a)
attaccare (il cavallo)
k6snic:1 (f), r6j (m) plug k6Ia privézati
staccare basto
odvézati samar
izpréci sédlo (-a) n., t 6vor (-a)
k6pito (n) k6tac 6sovina od kotaca séljak drljaca
p6dk ev (-kve) f. kol6 (-esa) 11. os (-i) pri kolésu kmét (-a) brana (-e) butare jarek (-rka) m. , vodnjak (-a) m. snet (-i) créda (-e) gn6j (-a)
aia alveare, sciame aratro carro ))
zapréci
m.
ferro da cavallo ruota sala della ruota contadino erpice fascine fossa, cisterna golpe g regge letame
sn6povi jarak (m); zdénac (m)
snijét (f) sta.do (n) gnjoj
CROATO
SLOVENO
ma11giatoia, greppia mietitura natura orcio pagliaio palizzata· pastore pastorella podere pollaio recinto, chiuso rogo, falò
jasle zétva pdroda sud slamnik plot pastir pastfrica d6bro (n) kok6sinjak 6grada (f) 16màca (f)
jasli pi, f. zétev (-tve) narava (-e) vrc (-a) kup (-a) slame ograja (-a), pl6t (-a) m. pas.tfr (-ja) pastidca (-e) kmetlja (-e) f. kurnik (-a) zaprt pr6stor (-a) grmada (-e) f., krés
scala portatile torcia, fiaccola trebbia tura vendemmia
ljéstvice baklja vfsidba trganje (n)
léstva (-e) baklja (-e) mlatev (-tve) trgatev (-tve)
(-a) m.
ANIMALI Ziv6tinje Zivali CROATO
allodola anitra . ape aquila asino baco da seta
séva patka pcéla 6rao (m) magarac svHena buba (f) 149
SLOVENO
skrjanec (-nca) m. raca (-e) cebéla (-e) 6rel (orla) m. 6sel (6sla) svilopréjka (-e) f.
/
bestiame bue cane capra carogna cavalletta cavallo cervo cicala cicogna c1m1ce colombo corvo daino falco farfalla form ica gabbiano gallo
CROATO
SLOVENO
blago (n); st6b v6l pas k6za stfvina skak avac (m) k6nj jélen cvfcak r6da, sttk (m) stjénica g61ub gavran sfna (f) s6kol léptir (m) mrav (m) galeb k6kot k6ko~ macka (f) zrfkavac zdraI
zivfna (-e) f. vol (-a) pes (-psa) k6za (-e) mrh ovfna (-e) kobflica (-e) k6nj (-a) jélen (-a) crcek (cka) st6rklj~ (-e) stenb (-e) gol6b (-a) kr6kar (-ja) damjak (-a) s6kol (-a) metulj (-a) m. mr avlja (-e) galéb (-a) petélin (-a) kok6s (-i) maèek (-cka) n. muren (-rna) frjav (-a)
gallina gat to grillo grn (uccello) gufo, ci vetta insetti leon e lucertola
s6va (f) kukci lav gusterica
lumaca lupo merlo mosca
spuz (m) vuk k6s muha
s~va (-e) zuzélke pl, f. lév (-a) martfncek (-cka) m., kuscar (-ja) m. . p61z (-a) m, v6lk (-a) k6s (-a) muha (-e) 150
1
1 I
~
'
l
(.,;.]
-~
-1
~
~
I
CROATO
moscerino mucca mulo nido oca orso passero . pavone pecora pernice · ,pia ttola pidocchio porco pulce pulcino · quadrupedi quaglia ragno rana rettili rondine scimmia serpe tacchino tafano tana tarlo tartaruga topo tordo uccello usii nolo
musica' (f) . krava mazga (f) gnijézdo (n) guska médvjed vrabac paun 6vca jarebica plj6stica us I ' SVtnJa (f) buha pilié cetver6nosci prépelica pauk zaba gmfzavci lastavica majmun (m) zmija puran 6bad jazbina
.e-
m6ljac zaba k6rnjaca mis dr6zd ptfca (f) slavuj l~I
SLOVENO
musfca (-e) f. krava (-e) mula (-e) f. gnézdo (-a) n. gos (-1) médved (-a) vrabec (-bea) pav (-a) 6vca (-e) jerebfca (-e) krpelj (-plja) m. us (-f) f. prasfc (-a) b6lha (-e) pBcanec (-nca) cetveron6zci prepeHca (-e) pajek (-jka) H ba (-e) pl:dlci lastavica (-e) opica (-e)
kaca
(-e) f.
puran (-a) bréncdj (-clja) brl6~ (-a) m., jama (-e f. kukcc (-kc:1) zélva (-e) mfs (-a) dr6zg (-a) ptlca (e) f. slavec (-vca)
C:ROATO
verme vespa vipera vitello volpe zanzara abbaiare belare grugnire miagolare ' muggire nitrire ragliare
I
crv 6sa g6.ja téle (n) lfsica k6marac (m) lajati mekétati r6ktati mijaukati mukati hizati dkati
SLOVENO
crv (-a) 6sa (-e) kaca (-e) téle (-éta} n. liska (-e) f. - komar (-ja) m. lajati bléjati, maketati kruliti mijavkati mukati rezget.1ti rfgati
VE-G ETA ZIO N E Bil i e Rastline CROATO
abete albero alghe avena betulla bosco cespuglio edera erba faggio
jéla divo alge z6b bréza suma (f)
gim brsljan (m) tra.va bukva (f}
SLOVENO
jélka (-e); h6ja (-e) f. drev6 (-ésa) n. alge 6ves (6vsa) m. bréza (-e) f,
g6zd (-a) .grm (-a) brsljan (-a) m . trava (-e) bukva (-e) f.
CROATO
fagioli .. farina fieno foglie fragola frassino, larice
grafak brasno (n) sijeno (n) lisée (n) jagoda jasen
ghianda giunchi, canne grano granoturco ingiallire ·lauro
z1r
v•
sas, trske zito kukuruz pozutiti lov6rika (f)
SLOVENO
fiz61 (-a) m6ka (-e) sen6 (-a) n . Hstje (..a) n . jagoda (-e) jésen (-a) m., macésen (-sna) m. 7..élod (-a) m. locje (-a), trstje (-a) n . zfto (-a) :n. kuruza (-e). f. porumenéti 16vor (-ja), lavorfka
(-e) f.
~
l
macchia, boschetto malva muffa musco or tica olmo paglia pascolo pa tat e pino prato pianta quercia radici radura rami ramoscelli rovo
L
fornica, lug sljéz plijésan mahovina k6priva brijést slama pasa krumpir b6r Hvada (f) biljka hrast (m) k6rjen je (n) cistfna, pr6galina grane grancice kupina (f) 153
grmfçje (-a) n . slezénovec (-vca) m . plcsn6ba (-e) mah (-a)
koprfva (-e) brést (-a) ~l:'tm:i ( c) pasnik (-a) krompfr (-ja) rn. pfnija (-e) f. travnik (-a) rnstHna (-e) hrast (-a) m, korenfne goljava véje pi. f. véjice (-e) plf. robfda (-e), kopina (-e) f.
CROATO,
salice · segala siepe - spina stoppia uliveto ulivo vegetazione verdeggiare vigna, vigneto vite
vrba
raz brana tfo (m) stinjika maslinik maslina (f)
raSée zcléniti se vinograd (m) 16za
SLOVENO
vrba (-e) f. rz (-i) . plét (-a) m. trn (-a) m. strnisce (-a) n. éljcni nasad (-a) 61jka (-e) f. rastlinje (-a) n. zdenéti vin6grad (-a) m. trta (-e) f.
ESERCITO V6jska V6iska CROATO
·e$t:rcito
ministro della guerrastato maggiore quartier generale bollettino armata corpo d'armata divisione brigata reggimento battaglione çompagnia
véjsb (f) ministar v6jske generalstab glavni stan i'.zvjestaj armija zbor divi'.zija briga.da puk bataljon Céta
1~1
SLOVENO
véjska (-e) f. v6jni minfster (-stra) glavni stan (-a) generalni stab (-a) (v6jno) izvéstje (n.) armada (-e) véj . divizija (-e) brigada (-e) polk batalj6n (-a) stotnija
1
_-r
- ~ f f.
CROATO
batteria plotone squadra pattuglia - distaccamento · arnii e corpi
fanteria cacciatori cavalleria artiglieria genio intendenza militare
SLOVENO
batérija v6d desétina patr6la odred
batérija céta (-e) f. krdélo (-a) n. patr6Ia (-e) oddélek (-lka)
oruzje i rodavi v6jske
or6zje in telésa
pjesadija 16vci k6njica artilérija; t6pnistvo téhnicke céte intendatura
peh6ta (-e) l6vci konjenfcà (-e) t6pnistvo (-a) Il, pionfrji pi. m. vojasko nadz6rstvo (-a)
v6jni sud 6k!opna k61a b6rna k6Ia
opas..,C
vojasko sodfsce (-a) n. b6jni voz6vi tanki pas6vi
Einovi
st6pnje
casnik vrhovni zapovjédnik marsal gcnéral divfzijski genéral brfgadni genéral
castnik (-a) voiskov6dja v6jni mars:'il (-a) gcncr61 (-,1) divi 7.(jski generai (-a)
zapovjédnik
glavni· povéljn ik (-a) (t6pni~tva, itd.) n acélnik ghivnega sta-
n. tribunalr militare carri corazza ti ' carri :a rmati cingoli gradi
ufficiale generalissimo maresciallo d'esercito generale generale di divisione generale brigadiere, maggiore generale comandante in capo ( dell' arti gl., ecc. c.apo di stato maggiare :1iutante di campo
séf gencralstaba
gcncd l brigadir, gened l maj6r (-ja)
na
adjutant
prib6cnik (-a)
CROATO
SLOVENO
polk6vnik (-a) p6dpolkovnik (-a)
colonnello tenente colonnello maggiore capitano tenente sottotenente comandante (di fortezza, di battagl.) portabandiera
puk6vnik p6tpukovnik major kapétan p6rucnik p6tporucnik komandant
bandiera cap pellano sottufficiale sergente maggiore sergente graduato caporale
barjak kapélan podoHcir n:trcdnik vod nik podnarcdnik kaplar
soldato (semplice)
v6jnik
kapitan (-a), st6tnik por<Scnik (-a) podporocnik (-a) povéljnik (~a) (tr<lnìave, batalj6na) zastavon6sa (-e), praporscak (-a) zastava (-e) kaplan (-a) p6dcastnik (-a) n are<lnik (-a) v6dnik p6dnare<lnik (-a) kaplar (-j~) desétnik (-a) (navadl)i) vojak (.;.i)
cariche speciali e specialità
naroéiti éinovi i strué-
posébne sluzbc
barjaktar
n;aci . artiljérac, t6pdzija artiglierie ordonans attendente bersaljcr bersagliere brigadiere di gendar- zendarmérijski k:iplar meria I6vac cacciatore
bfzi
celere esploratore fu riere (d'alloggio)
izvidnik podofkir za stan
furiere (ai viveri)
podoffcir za jélo
maj6r (-ja)
t6pnicar (-ja) ordonanca f. strélec (-!ca) or6zniski ]?rigadfr (-ja) l6vec (-vca) hfter oglédnik (-a) vojaski ·pisar (-ja) (za stanovfoje) vojaski pisar (za prehrano)
.:.f
CROATO
SLOVENO
or6znik (-a) gendarme pionfr (-ja) gen iere straznik (-a) strafa guardia guardia di frontiera, car½t~ka straza na gra- obméjni straznik, carfn ik (-a) DlCl doganiere k6pljanik sulicar (-ja) lanciere potkfvac podkovac (-a) maniscalco teritorijilna mOicija suhozemnc;> vojastvo milizia territoriale ' zandar intinfrac
(-a) n. minatore montato parola d'ordine pontiere puntatore radiotelegrafista sentinella • tamburino trombettiere volontario zappatore vita militare
appello caserma congedo invalido licen7.a di convalescenza mobilitazione paga piazza d'armi promozione quartiere
rudar konjski dnévna zapovijest pontonir strijélac radiotelegraffsta strafa budanj trubac dobrov61jac k6pac
pionfr, ki minira konjnfski zap6ved (-i) pionfr za most6ve strélec (-lca) (pri t6pu) radiòtelegraHst (-a) straza (-e) b6bcn (-bna) trnbentac (-a) prostov6ljec (-ljca) kopac (-:i)
v6jnil:ki ztvut p6ziv v6jarna d6pust invalici d6pust za op6ravak
vojasko zivljé11je
pozfv (-a) vojasnica (-e) dopust (-a) pohabljcncc (-nca) bolniski J opu~t (-a) m.
mobilizacija plara zb6rno mijésto (n) unaprédjenje (n) kvartir
mobilizacija (-e) placa (-e) vezbaHsce (-a) n . napredovanjc (-a) n. st~novfoje (-a) n.
157
)
. CROATO
SLOVENO
reclutà ritirata (segnale) soldato anziano suonare sveglia veterano
régrut, n6vak muozov ' stari v6jnik trubiti ustajanje vetéran
rekrut (-a) um1k stari vojak (-a) trobfti budnfca (-e) dosluzenec
guerra accanito, furibondo accerchiare a corpo a corpo ala destra (sinistra) allarme alleato annientare armistizio attacco avamposti avanguardia avanzata barella battaglia confine contrattacco danneggiato di guerra difesa disarmo disertore disperso esplorazione ferito fila
rat (m) uporan, zéstok opk6Iiti tijélo uz tijélo désno (lijévo) krHo uzbuna (f) saveznik unistiti prfmirje napad prédstraze prcth6dnica napredovanje (n) n6sila (f) bfika granica (f) pr6tunapad ratom 6steéen
v6jna (~)
srdit obkoHti na n6z désno (lévo) krHo (n) hrup zavéznik (-a) unfciti premfrje (~a) n. napad (-a), nask6k '~ ~·:. .___ .... .... --.V. prédnJi oddélki predv6j (m.) napredovanje (-a) n. · nosilnica (-e) bftka (-e) méja (-e) f. pr6tinapad (--a) v6jni sk6dovan
6brana r,azoruzanje (n) bjegunac izgubljen razoruzanje (n) . ranjen réd (m)
obramba (-e) razorozttev (-tve) f. begunec (-nca) razkropljén oglodovanje (-a) n. ranjenec (-nca) vrsta (-e)
CROATO
SLOVENO
unicevalna v6jna (-e) zaséda {-e) zasledovanje (-a) n. zasledovati poh6d (-a) m., korakanje (-a) n. b6rba prsa o prsa spopad (-a) m. mischia mftav, ubfjen · mrtvec (-a), ubtt morto, ucciso zauzimanje, okupacija zasédba (-e) occupazione b6lni.ca mala bolnfsnica (-e) ospedaletto gubftak (m) izguba (-e) perdita zarobljénik ujetnfk (-a) prigion iero zapljena zaséga (-e) requisizione odp6r (-a) m. 6tpor resistenza pozadnica zadnjà strah (-e) retroguardia izvidjanje ( n) razgledovanje (-a) n. ricognizione rézerva rezérva (-e) riserva um(k (-a) m. povlacenje (n) ritirata obHazenje (n), revija prcgléd (-a) 111., parar ivista cla (-e) kfvav sanguinoso krvav sch ieram ento di bat- p6redak bftke b6jn a raLvrstftcv (-tvc) tagiia f. p6raz (m) sconfitta por:iz (-a) m. scorta, convoglio pratnja sprémstvo (-a) 11. settore 6tsjek. oddélek. (-lka) spijun ogkduh (-:i) spia, spiòne p6bjeda, pcbjéditi zmaga (-e), zmagati vittoria, vincere
guerra di sterminio ·imboscata inseguimento inseguire ' marcia
:, accampam ento, fortificazioni · accampa m en t o , campo accamparsi
ra t do istrebljénja zasjeda proganja nje (n) proganjati mars (m)
logorovanje, tvrdjave
taborénjc., utrdbe
16gor, tabor
taborisce (-a) n., tabor (-a) u taborfti se
16gorovati 159
CROATO
assediare attendarsi ba r rica t a, sbarramento bastione, baluardo camminamento demolire, smantellare fa r saltare feritoia, cannoniera forte, fortezza fortificare fortificato, trincerato fortificazione fos sa to, t rinceram ento isolare mma r-eticolato ricovero salmerie
SLOVENO
opsjédati utabor,iti se barikada (f)
obkloljevati utaborfti se ovfrc, zapréke pl. f.
bédem .( m) putéljci u rovovima raz6riti ùféi u zrak puskarnica tvrdjava utvrditi utvrdjen fortifikacija r6v
branik (-a) prodfranje (-a) n. razrusiti razstreHti strélna lfna (-e) trdnjava (-e) utrjevati utrjen utrdba (-e) nasfp (-a), ok6p (-a)
odijéliti mina b6dljikava zfca (f) skl6niste (n) téretna k6la
osamiti mina (-e) :Hcna zapréka zaklon{sce (-a) n. prtljaga (-e) f., t6vor
(-a) m. scoppio rasprskavanje (n.) sopraffare nadvladati tenda sator trincea r6v (m) vettovagliamento, ri- 6pskrba (f) fornimento vettovaglie zivez (m)
prask~tfinje (-a) n. · premagati, previa.dati s6tor (-a) m. ok6p (-a) m . prcskrba z :Hvezem
armi da fuoco affusto
vatreno 6ruzje laféta (f)
angolo arco
kut Iuk
vr6ée or6zje t op6vski podstavek (-vka) · k6t (-a)
V' V ( z1vez -a) m .
16k (-a)
CROATO
batteria bomba bombarda bombardamento bombe a mano calibro camuffamento, mascheramento cannone antiaereo cannone da campagna ·.c. da montagna cartuccia ' collegamento esplosione esplosivo fucile » mitragliatore alzo calcio canna
caricatore grilletto mirino sicurezza gas asfissianti » lacrimogeni lanciafiamme mitraglia mitragliatrice ... mortaio 11
SLOVENO
batérija b6mba véliki t6p b6mbardovanje (n) rucne b6mbe kalibar prikrivanje (n.)
baterija (-e) b6mba (-e) bombarda (-e) f. bombardfranje (-a) n. r6cne b6mbe kalfber (-bra) zakdnkanje (-a) n.
t6p P{6tuavi6nski p6ljski t6p
t6p (-a) protiletah ki t6p (-a) p6ljski t6p (-a)
·bfdski top tane (n) véza (f) pucanj puscani prah puska str6jna puska sprava za nagib (f) lézist~ (n) cijév punjac k6kot IlJSanska sprava sigurnost 6trovni plfnovi pHnovi za izazivanje suza bacac plamena kanec mitraljez (in) . mérzer
planinski t6p (-a) patrona (-e) zvéza (-e) f . razpocenje (-a) n. razpocna sn6v (-i) f. puska (-e) f. puska str6jnica (-e) f. puskin nastav puskino koplto (-a) n. CCV (-f) nab6j (-a) sprozflo (-a) 11. mu:ha (f.) varnost (-i) duséci pHni pHni solzHci
161
metaki 6gnja staro zelézo (-a) n. . strojnica (-e) m6znar (-ja)
CROATO
SLOVENO
munizioni- ' numero obice osserva torio osservazione pistola portata
munkija; _dzebana br6j haubica osmatracnica (f)
postazione razzo shrapnel tiro ( d'art.) 1> di sbarramento » preciso
p6lozaj rakéta (f) srapnel t6povska vatra t6povska barazna vatra tacan p6godak
streHvo (-a) n. stevf!o (-a) n. havbica (-e) f. opazovalnica (-e) f. opazovanje (-a) n. samokrés (-a) m. nosilnost (-i), dÒsezaj (-a) m . nàmestftev (-tve) zarek (-rka) m. srapnél (-a) strél (-a) zap6rni strél (-a) natancni strél (-a)
hladno 6ruzje baj6nct (m) k6rice n6z sablja ostrica
hùid110 or6zie bajonét (-a) m. n6foica (-e) f, bodalo (-a) n. sablja (-e) ostrfna (-e) f.
6prema
opréma f. oborozftev (~tve) f. cutara (-e) cela.da (-e) f. 6zki obsfv (-a) m. zlat, srebrn trak c~a) vojaska sklédica (-e) n abojnjaca pr6tiplimka maska (-e) voj aska hrana (-e) f. ,d névni obr6k hranc:
armi bianche
baionetta fodero, guaina pugnale sciabola, spada taglio
equipaggiamento armamento borraccia elmo, elmetto filettature galloni gavetta giberna maschera antigas rancio razione
izvfµjanje (n) révolver (m) d6hvat (m)
naoruzanje cutura sljém porubljfvanje galun zdjéla
fiseklije gasmaska v6jnicki 6bjed
6brok
·r
' ·,,
, CROATO
spalline uniforme vestiario zamo
epolétè unfforma 6djeéa téleéak, ranac
frasi militari arrendetevi siete prigioniero di clìe arma siete?
v6jnif:lce lzreke
SLOVENO
epoléte kr6j (-a) m. obléka (-e) f. nahrbtnik (-a), telecjak
vojaski pog6vor prédajte se vda jte se zarobl jen ste ste -ujetnfk od k6j eg ste r6da 6ru- katéremu or6zju pripadate? zja? a che .reparto appar- k6jem 6djelu prfpa- katéremu oddélku pritenete? padate? . date? mani in alto! ruke 6. vis! r6ke v vfs! dietro fronti natrag! obrnfte se! attenti! p6zor! poz6r! avanti, mare'! napréj, korak ! napred mars! alt! st6j J stoj ! adunata! zb6r! zbor!
MARINA Mornaricd Mornarica CROATO
manna base navale ,- blocco flotta squadra
mornarica p6morska baza blokada (f) fl6ta eskadrfla ·
SLOVENO
mornarica (-e) pom6rsko oporfsce (-a) n. blokada (-e) f. brod6vje (-a) n. oddélek (-lka) .m . brod6vja
CROATO
SLOVENO
ammiraglio -vice-ammiraglfo contrammiragÌio capitano di vascello tenente di vascello guardiamarina nostromo pilota equipaggio .
admfral ( vkeadmiral p6dadmiral kapetàn b6jnog broda p6rucnik b6jnog broda p6rucnik korvéte kérrnilar pHot p6sada
marinaio timoniere nave ammiraglia nave da guerra corazzata incrociatore cacciatorpediniéra torpediniera, silurante siluro· silurare sommergibile esploratore posamine dragamine nave portaerei catapulta coffa
mérnar k6rmilar admfralski brod (m) · ratni br6d (m) oklépnjaca kr'stas razarac torpiljerka
battello, imbarca.- zione lancia rimorchiatore scialuppa a vapore
br6d
torpédo (-a) n. torpedfrati podm6rnica (-e) f. izvidnica (-e) f. ladja polagalka min ladja pobiralka min ladja nosflka !eta! metalnica (-e) k6s (-a) m., na .jamboru _ ladja (-e) f.
carnac rem6rker parni camac
c6ln (-a) m. vlacflec (7ka) parnik (-a) m.
torpédo torpedfrati p6dmornica izvidnica minon6sac cistac mina nésac avi6na katapult k6s na jarbolu
admiral (-a) vfceadmiral (-a) . k6ntraadmiral '(-a) kapitan (-a) ladje porocnik (-a) ladje pom6rska strafa (-eY la<lijski podcasmik (-a) pil6t (-a) posadka (-e) f., m6stvo (-a) n. mo_rnar (ia) krmar (-ja) admiralska_ladja (-e) v6jna ladja (-e) okl6pnica (-e) kdzarka (-e) f. kéntratorpédovka (-e) torpédovka (-e)
SLOVENO
CROATO
zattera arsenale
spla.v arsénal
cantiere cavo sottomarino darsena scaricatore di porto
brodogradiliste (n) p6dmorski ka.bel skvér istovarac
splav (-a) m. pom6rska orozarna (-e) f. ladjedélnica (-e) f. podm6rski kabel (-bla) n6tranji del pristanisca raztovarj alce V ,
AVIAZIONE Avijacija Letalstvo CROATO
aviazione ala aeroplano - )) da bombardamento aeroplano da caccia aeroplano da passeggeri »· » dèognizione aeroporto aeroscalo aerosilurante ammaraggio
avijacija krHo (n) létilica (f) hombarder
ammarare aviatore
spustati se na m6re létac
SLOVENO
letalstvo (-a) n . krHo (-a) n. letalo (n) ' bombardér (-ja)
16vacki avi6n putnicki avi6n
16vsko letalo (-a) p6tnisko !eta.lo (-a)
izvidnicki avi6n
izvfdnisko letalo (-a) n.
luka za avi6ne aer6drom t6rpedni avi6n spustanje na m6re I
letalisce (-a) n, letalska postaja (-e) f. zracno torpédo (-a) n. pristajanje (-a) n., na m6rju pristati na m6rju lctalcc (-lca)
Il.
SLOYENO
CROJI.TO
battaglia aerea biplano ,campo d'atterraggio
zracna bitka dv6krilan p6lje za spustanje
condizioni meteoro- h1etre6loske prHike logiche uzlet d ecollo difesa antiaerea vazdusna 6brana
zra~na bftka (-e) dv6krilnik (-a) p6_lje .(-a) o., za pristf ian1e , vreménski pog6ji pl. m. vzlét (-a) pr6ti!etalska obramba
(-e) dìscesa a spirale, av- spfralno spustanje vitamento vfjak (rn) elica idrovolante hfdroavfon incursione zracni napadaj avfonska Hnija linea aerea m6noplan monoplano pal_l on e d'osserva- balon za opazanje z10ne padobran paracadute padobra.nac paracadutista ,v p6vstom zracnom per posta aerea pilot:i pflot refléktor riflettore skl6niste (n) rifugio antiaereo sorvolo nadlétanje stazione radiatele- radiotelegrafska stanica grafica volare létjeti
spusc:a.nje (-a) n., kr6zenju vijak (-a) m. v6dno letalo (-a) n. zracni napad (-a) m. zracna pr6ga (-e) énokrilnik (-a) opazovalni bal6n (-a)
V
padalo (-a) n. padalec (-lca) po zracni p6sti pil6t (-a) refléktor (ja) pr6ti!etalsko zaklonisce (-a) n . prelét (-a) m. radiotelegrafska postaj:.
(-e) letéti, létati
PROPOSTE DI AGGIUNTE ' CORREZIONI, VARIANTI
•
J