LEKTORIRANJE Avto medija d.o.o. FOTO arhiv Fokusplus, Luka Longyka, Jernej Prelac, Shutterstock, Depositphotos in drugi avtorji, navedeni ob posamezni objavi
NAROČNINA Enoletna (s 5% popustom) 18,24 €; Dveletna (z 10% popustom) 34,56 €;
DISTRIBUCIJA Izberi d.o.o., Ljubljana
NAKLADA 26.000 izvodov
Revija FOKUSPLUS v letu 2026 izide 5-krat. V prosti prodaji cena izvoda znaša 4,80 €, hkrati je kot darilo priložena revijama AVTO FOKUS in DRUŽINSKI/SUPER ZABAVNIK.
TISK Evrografis d.o.o. Pri tisku smo uporabili okolju prijazne barve.
NOTRANJOST REVIJE JE NATISNJENA NA PAPIRJU
SPOŠTUJMO SE OBOJESTRANSKO
Ko v trgovini nekaj kupimo, to postane naše. Poslovimo se in odidemo. In niti pomislimo ne, da bi se še malo sprehajali med policami, z njih kaj pojedli in popili ali celo razbili ter za povrh solili pamet trgovkam, ko bi za nami pospravljale nered. Ko potrebujemo ali si zaželimo storitev, na primer striženje las, se naročimo in sedemo v vrsto. Nato storitev konzumiramo (praviloma spoštljivo, saj ima punca v rokah ostre škarje), plačamo, se zahvalimo ter (morda) pustimo napitnino. In odidemo, da osvobodimo prostor za naslednjo stranko. Niti na kraj pameti nam ne pride, da bi ostali v salonu, se malo škropili z laki in brali revije, dokler žena (ali mož) ne pripelje še najinih otrok, da bova kar v salonu, ki je last in strošek drugega, z njegovo vodo in šamponi pamžem oprala lase, jim sušila lase in jih malo sfrizirala, češ »saj sem stranka, torej je vse moje!«
Po tujem ne smemo kar hoditi, svinjati, si nabirati solate in tacati po rožah. Vseeno je, ali je ta njiva nekomu dom, kruh ali hobi –spoštujmo ga. Ugriznimo se v jezik in si predstavljamo, da je tista hiša naš dom. Ali da za sadovnjak, kjer želimo rabutati trdo prigaran pridelek, že vse življenje skrbi naša mama, ga v soncu in dežju okopava in nam ob sobotah prinese svežo solato in sadje. In občasno potarna, da so ji nepridipravi znova potacali rože, ko so skakali čez ograjo … takrat je žalostna in razočarana nad prišleki. In sčasoma v vsakem mimoidočem vidi nepridiprava, ki ji bo potacal vrt.
Zaradi preštevilnih in pogosto neotesanih turistov niti doma nima miru, cene v sosednji trgovini so šle v nebo (ne pa njena penzija), lokalna cesta je polna pločevine in še bi lahko naštevali.
Papirnica Goričane ima vzpostavljen certificiran sistem ISO 9001, ISO 14001 in FSC® ter PEFC sistem zagotavljanja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost sodi revija FOKUSPLUS med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 5 %. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Vse pravice pridržane. Ponatis posameznih delov ali celote je mogoč le s pisnim dovoljenjem izdajatelja. Avtorske pravice pridržane: Avto medija d. o. o., Ljubljana
ISSN: 2630-3868
založba premium tiska
Tudi pri izletništvu in turizmu bi moralo biti tako. Če naročimo in plačamo cviček, nam ne pripada šampanjec, še manj pa brezplačno šilce žganja po obroku, ko se nam zahoče. Lahko pa nam ga oštir prijazno podari (kar pri nas ni redko) – iz hvaležnosti za obisk in iz spoštovanja, če smo bili spoštljivi gostje.
Tudi gozd, travnik, vrt ali sadovnjak v turističnem kraju so od nekoga, in nikakor niso naši. Še najmanj, kadar pridemo kot smo turisti – takrat nam pripada le toliko in samo to, kar naročimo in plačamo. Tako kot v trgovini ali pri frizerju.
Najboljši, pravzaprav edini pravi način, da se zaradi pretiranega turizma ne bomo pobili, je spoštovanje gostiteljev, saj mi, izletniki in turisti, vdiramo v njihov dom. To sem do obisti doumel in ponotranjil lani na Islandiji.
Spoštujmo sami sebe, še bolj pa druge, da bomo spoštovani tudi vi. To je dober občutek. Nam in našim gostiteljem želim čudovito poletje!
Primož Longyka Urednik Fokusplus
Novo v letu 2026: Odkrijte naš glamping village!
Vir slike: Regija Zadar
Zadar
Zadar
OTOK KONTRASTOV
Med načrtovanjem poti po otoku ognja in ledu naju je portal VisitIceland pozval k spletni turistični prisegi Icelandic Pledge. Sprejela sva jo iskreno in z veseljem, saj ni le poučna, ampak tudi islandsko pragmatična:
• Prisegam, da bom odgovoren popotnik.
• Po raziskovanju bom kraje zapustil take, kot sem jih našel.
• Fotografiral bom prizore »za umret«, ne da bi pri tem tvegal življenje.
• Odkrival bom nove poti, a nikoli zapeljal na brezpotja. Parkiral bom le tam, kjer je dovoljeno.
• Za spanje pod zvezdami bom vedno izbral kamp.
• Na klic narave se ne bom odzival v naravi.
Islandci so prisego uvedli junija 2017, ko je postalo neprimerno obnašanje vse številnejših instagram turistov preveč moteče – tako za domačine kot tudi za resnične ljubitelje narave ter vse, ki potujejo spoštljivo in hvaležno. Mednje uvrščava tudi sebe, zato se nama je prisega globoko vtisnila v zavest.
Utrinki in vtisi s 15-dnevnega karavaninga po Islandiji so na naslednjih straneh, uvodoma pa preletimo tehnično-organizacijske reči. Najem špartanskega potovalnika za par (Dacia Dokker, Renault Kangoo in podobnih) realno stane okrog 150 evrov dnevno (vključno z zavarovanji in dodatno opremo) – taki Compact Campers sestavljajo okrog 70 % agencijskega voznega parka, resnejša vozila (od Californie navzgor) pa so dva- do trikrat dražja! Cene goriva? Višje kot pri nas, a to je nepomembno, saj boste pokurili le 3 do 4 rezervoarje (midva sva nabrala 2.300 km). Živilske trgovine in pekarne? Drage kot žafran. Gostinstvo prav tako, z izjemo odličnih hot dogov, fish'n'chipsa, okrepčilnih islandskih juh in drugih lokalnih specialitet. Alkohol? Na skrivaj se Islandci zagotovo nacejajo, v javnosti pa je skoraj greh popiti kozarec vina ob kosilu (od delavnikih). Obenem pa (menda) noben civiliziran Reykjavičan v soboto ne zaspi trezen. Vreme? Nikoli ne veš. Statistično dežuje 40 % časa. Morda je odvisno od karme –midva sva bila suha 11 dni! Dežnik pustite doma, ker ga gor takoj odpihne, kupite pa si prava dežna oblačila (od glave do pete), ker v vetru dežuje vodoravno. Kampi? Poceni (30–50 evrov za par/noč), večinoma s špartansko ponudbo, z izjemo tistih v
www.perlan.is
Reykjaviku, Viku in drugih obleganih krajih, kjer pa obvezno rezervirajte vnaprej! Promet? Vedno po predpisih! Ovce imajo prednost. Ne trobi! Parkiranje ob cesti je prepovedano povsod, kjer ni izrecno dovoljeno. Na plačljivih parkiriščih ni zapornic, a ne bodite Balkanci in plačajte na avtomatu ali z aplikacijo Parka. Sicer vam bodo trgali (dvojno!) od varščine za najeto vozilo. In nikar na sezonske ceste z oznako F brez 4-kolesnega pogona! Gostoljubje? Zadržani otočani, ki se v krutih subarktičnih razmerah od rojstva borijo za preživetje. Vsak turistov »problem«, ki ne ogroža preživetja, je torej nepomemben. Kdor izziva usodo (priložnosti za to je na Islandiji nešteto), velja za idiota, ki si zasluži palico namesto pomoči pri reševanju iz … česar koli. Spoštujte zasebni prostor (telesno distanco), ki je zanje svet. Podobno je z mejami – kjer je ograja (običajno tanka žica, da ne kazi narave), je meja. In pika. Kdor jo prestopi, vdira na ozemlje, ki si ga je Viking (oziroma njegov davni prednik) s krvjo priboril. Torej: NIKDAR čez ali pod ograjo, niti »samo za eno fotko«!
Skratka: pred odhodom iskreno prisezite Icelandic Pledge, pa se boste imeli super. Če pa prisege ne zmorete ponotranjiti, ne rinite na Islandijo in raje izberite all inclusive hotel … kjer koli drugje. Enjoy the ride!
Pristala sva ponoči, na letališču prevzela najeti potovalnik in prenočila v Happy Campsite Keflavik, ❶ zjutraj pa preložila prtljago v vodotesne škatle in odložila velike kovčke pri najemodajalcu (doma), da naju ne bi ovirali na potovanju. S ceste sva cedila sline ob pogledu na takrat še delujoč vulkan Sundhnúksgígar, ❷ žal pa sva ga prihranila za konec potovanja … ko je že ugasnil. Za deževen uvod v prirodoslovni muzej Perlan ki poljudno in atraktivno predstavi vse posebnosti tega otoka. Če ste kanček radovedni, si zanj rezervirajte vsaj 2 uri, vključno z obiskom panoramskega lokala. Shopping pa raje preskočite – lepše in izvirnejše spominke imajo kjer koli v mestu.
Pred potovanjem sva na Google Maps navidezno (in temeljito) prevozila celoten islandski krog in v potovalni načrt zabeležila vsako morebitno zanimivost – predvsem tiste, ki jih uradni vodniki in cestni smerokazi ignorirajo. Na poti pa sva izbirala postanke po navdihu in trenutnem razpoloženju. Prvi tak biserček je bil Elf Village, ❸ vasica islandskih škratkov, ki jo je nekdo nekoč razstavil na skalah ob cesti 1 (N 64.614574, W 21.800926). Presenečenje je bilo vredno dodatnih 7 km, nato pa sva se vrnila v Borgarnes in zavila na slikoviti polotok Snæfellsnes. Prvi postanek: plaža Ytri Tunga ❹ z zajamčenim ogledom morskih levov. Enega sva res opazila, pravzaprav le njegovo glavo, saj se zaradi visokih valov ni približal obali. Za kaj več nama je v zloveščem vremenu zmanjkalo volje – razen za dober spanec v kampu Grundarfjörður. ❺
KARAVANING PO ISLANDIJI, 31. 7.–15. 8. 2025
Glavni road trip
omenjeno
Iz pekla v raj
Čeprav je dež do jutra ponehal, sva na krožno pot po narodnem parku Snæfellsjökull odrinila v zloveščem vremenu – ikonična gora Kirkjufell ❻ je bila še kot iz Gospodarja prstanov, skoraj sejšelska plaža Skarðsvík ❼ pa naju je pol ure kasneje že pozdravila z jutranjo mavrico. Islandija nama je očitno za uvod postregla le z 2-dnevnim vremenskim opozorilom, kakšna zna biti do neprilagojenih turistov, a sva hitro ponotranjila tamkajšnjo zgodbo in se dovolj odklopila, da naju je karma nagradila s soncem – skoraj brez kaplje dežja naslednjih 11 dni!
Nisva kaj prida hribolazca, zato sva vzpon na ledeniški vulkan Snæfellsjökull ❽ (1.446 m n. v.) in ogled vulkanske jame Eyvindarhola izpustila in raje začela spoznavati mah. To največje islandsko naravno bogastvo se edino uspe zarasti na lavi, nato pa v nekaj stoletjih ustvari dovolj zemlje, rodovitne za travo in grmovje.
Dolgo križarjenje po lavinih poljih, poraslih s cvetočim mahom, naju je pripeljalo na jug polotoka. Prva tabla – spet vulkanska jama, tokrat Vatnshellir. ❾ Teh na Islandiji mrgoli, a čeprav je Vatnshellir (menda) ena najzanimivejših, sva tudi njo preskočila, saj je bilo na površju prelepo ... in pred leti nas je Jelko naučil: »Uživaj, dokler lahko«. Zato sva se raje sprehodila do mogočnega svetilnika Malarrif �� in si v muzejčku tamkajšnjega Centra za obiskovalce narodnega parka med drugim ogledala nekdanja delovna oblačila ribičev iz ovčje kože, premazane z ribjim oljem. Pod njimi so nosili debele puloverje iz volne lopi, ki je zaradi visoke vsebnosti lanolina vodoodbojna in greje tudi mokra, kape in obutev pa so izdelovali iz trpežne kože polenovke.
»Hmmm, grem dol v tem vetru ali ne?« In je šla, saj surovi klifi, bazaltne tvorbe in črna plaža Lóndrangar �� sodijo med islandskih Top 10. Na plažah, zlasti zahodnih, lahko raziskujete tudi razbitine (ribiških) ladij in zavezniških letal, ki so imela v 2. svetovni vojni postojanke na otoku.
Sledil je Hellnar �� (sprehod po mostičku z razgledom na bazaltni lok nad morjem), nato pa visoki klifi pri ljubki vasici Arnarstapi. ��Tam sva se lahko prepričala o neskončni moči narave (fotografija na straneh 6–7) – valovi so pljuskali do 30 m visoko, v vetru smo komajda stali pokonci, celo slapovi so tekli v rikverc!
Dovolj je bilo za prvi dan, zato sva se mimo plaže Ytri Tunga ❹ (presneti levi so bili zaradi valov znova predaleč od obale za solidno fotko) vrnila v Borgarnes in nadaljevala na sever. Doline z neskončnimi travniki in polji mahu, spokojna pokrajina in skoraj popolna samota – poldrugo uro dolga vožnja je bila en sam užitek. Zanimivosti na poti sva preskočila (glavne so: najmočnejši evropski geotermalni izvir Deildartunguhver, �� ki s pretokom 180 l vrele vode na sekundo ogreva vsa okoliška mesta in, seveda, tamkajšnji Krauma spa, �� 900 m dolgi slapovi Hraunfossar, �� brzice na slapu Barnafoss, �� imenovane tudi Otroški slapovi, in vulkan Grábrók �� pri Bifröstu) ter v kamp Sæberg �� prispela tik pred sončnim zahodom.
Morski psi in tradicija
Polarna lisička je edini avtohtoni kopenski sesalec na Islandiji. Zaradi ekstremnih razmer je vsejeda, če ne najde glodavcev, ptičjih jajc ali mrhovine, grizlja jagodičevje in lovi ribe. Vrsta je dokaj ogrožena, največja populacija pa živi na redko poseljenem polotoku Zahodni fjordi, zlasti v naravnem rezervatu Hornstrandir �� na skrajnem severu.
Na vzhodni obali zaliva Hrútafjörður so v nekdanjem ribiškem hangarju uredili odličen lokalni muzej Byggðasafn Húnvetninga & Strandamanna ��, oddaljen le za kratek sprehod iz kampa Sæberg. Polovica je namenjena morskemu pasjelovu in drugi, še zanimivejši dejavnosti, s katero so se na severu otoka preživljali stoletja – hlodolovu. Ker na Islandiji praktično ni dreves, so mizarji in tesarji odvisni le od uvoženega lesa. Danes to ni več ovira, nekoč pa je bil vsak kos lesa vreden zlata, zato so v severnih fjordih iz morja vlačili hlodovino, ki so jo tja prinesli tokovi iz Kanade in Sibirije. V etnološki polovici muzeja pa sva med drugim izvedela, da so iz hlodovine izdelovali tudi posode s pokrovom in inicialkami lastnika – po eno za vsakega družinskega člana, ki jo je uporabljal, dokler ni razpadla. Na prošnjo po pokušanju fermentiranega morskega psa se je kurator sicer muzal (češ »spet so nekoga naplahtali, da je to islandska specialiteta«), a mi prijazno ustregel – s koščkom zamrznjenega, kar zelo ublaži njegov odvratni vonj in okus. Torej: to NI tamkajšnja specialiteta, temveč potegavščina za turiste, fermentirano (beri: pokvarjeno) ribo pa so nekoč jedli le, kadar je sveže zmanjkalo.
Sprva sva nameravala nadaljevati na sever in si ogledati zanimivo skalo Hvítserkur, �� ki štrli iz morja, ter oglati svetilnik Kálfshamarsvík, �� ki sameva na čudoviti skalnati obali. Vendar sva ju izpustila –severozahodno Islandijo sva prihranila za prihodnjič, to etapo pa namenila raziskovanju tradicije in mimogrede še za ogrevalni ogled slapa, za Islandijo povprečnega Kolugljúfurja, �� ki se zaključi s simpatičnim kanjonom.
Mimo obcestnega postajališča Þrístapar �� (spomenik zadnji kazenski usmrtitvi na otoku) in razgledišča na morje okroglih gričkov Vatnsdalshólar �� sva nadaljevala do krasne cerkvicezemljanke Víðimýri, �� ki naju je presenetila s preprosto notranjostjo. Upravlja jo lokalni muzej, zato vstopnica velja tudi za bližnji Glaumbær Turf Farm & Museum, �� največji islandski muzej zemljank, zgrajenih iz šote in kritih s travnato rušo. Nekdanje skromno življenje najbolje ponazarja dnevni prostor, ki je bil obenem spalnica za vso družino – vsak njen član je imel svoje ležišče, ki mu je podnevi služilo tudi kot klop in delovni kotiček (njegov edini intimni prostor v hiši).
Črede divjih islandskih konj, ki za zabavo turistov dirjajo ob cestah, so marketinški mit – prvo večjo (in zelo udomačeno) čredo sva srečala šele tik pred Akurejrijem, ki sva ga izbrala za dvodnevno postojanko, saj je tudi na dopustu potreben »dopust«.
Sredozemska islandija
Živahni Akurejri naju je presenetil že ob prihodu, saj je prav takrat potekal družinski festival Ein með Öllu (Eno z vsem; letos bo 30. 7.–3. 8.) s koncerti, športnimi tekmovanji, luna parkom, stojnicami z ulično hrano in ognjemetom vsak večer. Zato sva se po prijavi v kampu Hamrar �� vrnila v mesto in uživala v sproščenemu vzdušju razigranih Islandcev. Zjutraj sva nadaljevala družinsko – z obiskom 4 muzejčkov Minjasafniđ á Akureyri �� (enotna vstopnica), ki so nanizani ob obali: Muzej igrač (simpatičen), Muzej stvari (vsega po malo, vključno z glasbili lokalnih muzikantov), Mestni muzej (klasika) in Muzej Nonni v rojstni hiši otroškega pisatelja Jóna Stefána Sveinssona (1857–1944) – med drugim je razstavljena tudi slovenska izdaja Prigod malega Nonnija!
Akurejri leži na koncu dolgega fjorda, ki ga z obeh strani obdajajo visoki hribi. Zaradi toplega toka, ki obliva ta del Islandije, je v mestu izredno mila klima. V botaničnem vrtu ��se bohoti bujno rastlinje, ki spominja na Sredozemlje ali Novo Zelandijo, na ogled je tudi avtohtona arktična flora (Flora Arctica). Vstopnine ni, vrt pa je poleti odprt do 22. ure, torej do sončnega zahoda.
Mesto je, za islandske razmere, izjemno barvito in živahno. S skoraj 20.000 prebivalci je drugo največje urbano območje na otoku, dobro je razvit tudi (dnevni) turizem, zlasti za postanke križark. Na glavni ulici mrgoli trgovinic in lokalov (odličen sladoled!), najprikupnejši mestni biser pa se skriva v rezidenčni četrti (ulica Oddeyrargata 17), kjer je umetnik Hreinn Halldórsson Alþýðulistamaður na domačem vrtu uredil razstavo Pravljične figure. ��
www.forestlagoon.is
Kamp Hamrar na obrobju mesta je zaradi mile klime zelo priljubljen tudi med domačini, ki – v zameno za kontinentalne specialitete – s prišleki radi delijo svoje dobrote. Za večerjo na sliki sva »odštela« 100 g kraškega pršuta.
Tudi to, da vse islandske terme zaudarjajo po žveplu (beri: gnilih jajcih), je neresničen mit – v topli vodi sva se namakala petkrat, smrdelo je le enkrat (Mývatn). Vsebnost žvepla v vodi večine termalnih kopališč je namreč prenizka, da bi bila zaznavna (ali celo moteča). To velja tudi za čudovito Forest Lagoon, �� ki se skriva na gozdnem pobočju nasproti Akurejrija – z razgledom na sončni zahod in ognjemet nad mestom.
Med kite in njorke
Iz Akureyrija sva se skozi predor Vadlaheiðar (prvi od dveh plačljivih na najini poti) zapeljala na dvodnevni Diamantni krog, ki v smeri urnega kazalca obrede 5 velikih (in veliko manjših) znamenitosti tega območja. Prva je mogočen slap Goðafoss, �� ki se s širine 30 m spušča 12 m globoko. Ime je dobil na prelomu prvega v drugo tisočletje, ko se je poglavar Þorgeir Ljósvetningagoði uklonil pritisku Norveške in drugih evropskih držav ter odredil spreobrnitev Islandcev v krščanstvo. Ob tem je simbolno odvrgel relikvije nordijskih poganskih bogov v slap, ki se odsihmal imenuje Goðafoss (Božji slap).
Pred ladijskim izletom sva imela čas le za 1 ogled, zato sva Muzej Húsavík (ribiška, etnološka in prirodoslovna zbirka – tudi z nagačenim največjim polarnim medvedom, kar jih je naplavilo na Islandijo) prihranila za naslednjič in v duhu tistega dne Muzej kitov (1.600 m2).
Je eden redkih na svetu, v celoti posvečen tem sesalcem, njihovi biologiji in zgodovini sobivanja z ljudmi: 13 pravih okostij, nazorne fotografije, iskrena zgodovina in argumentiranje izjem prepovedi tamkajšnjega kitolova … skratka, top zadeva!
Naslednji obvezen cilj na Diamantnem krogu je Húsavík �� V dežju bi si na poti lahko ogledala raznovrsten Muzej transporta Ystafell �� ali bogato etnološko zbirko v hiškah-zemljankah Grenjaðarstaður �� (enotna vstopnica z Muzejem Húsavík).
Ker pa je sijalo sonce, sva raje pohitela v islandsko prestolnico kitolova (danes fotolova na kite) in najprej zavila po krasen razgled na goro Húsavík, nato pa v prikupno pristanišče, kjer se tare kioskov z odličnim fish'n'chipsom iz zjutraj ulovljene ribe.
Za opazovanje kitov sva izbrala zadnjo popoldansko možnost, na kateri se kapitanu ne mudi nazaj, in izlet po potrebi podaljša; agencija Gentle Giants je bojda najboljša v Húsavíku, saj ponuja izbiro med ladjo in 12-sedežnim gliserjem. Ta je sicer dražji, a vreden vsakega centa, saj hitro in okretno plovilo lažje sledi kitom, med plovbo do opazovalne točke na zahodu zaliva Skjálfandi pa mimogrede obkroži še otoček Lundey – za turiste Puffin island (Otok njork). Ujeli smo jih za rep, saj so menda že naslednji dan odletele v tople kraje! Mimogrede, objavljene fotografije mogočnih pozerjev niso najine, čeprav smo en rep dejansko videli – kiti so namreč poskočni zlasti med spomladanskim dvorjenjem (to najraje počnejo v vodah Reykjavika), poleti in jeseni pa se (zlasti v vodah Húsavíka) prehranjujejo za zimsko zalogo, zato na površje priplavajo le po zrak.
www.gentlegiants.is
Ker sva imela za naslednje dni terme rezervirane kar dvakrat, sva namakanje v panoramskih bazenih GeoSea Húsavík preskočila in po obali polotoka Tjörnes nadaljevala v ogromen, podkvast ledeniški kanjon Ásbyrgi �� Dolg je 3,5 km in širok več kot kilometer, obdajajo pa ga do 100 m visoke stene. Na sredini se razcepi v 2 kraka, ki ju ločujejo visoke skale Eyjan (Otok), nastal pa je med tisočletnimi poplavami ledenika Vatnajökull. Po nordijski mitologiji je kanjon odtis kopita Sleipnirja, Odinovega nesmrtnega 8-nogega letečega konja, po legendi pa tudi prestolnica islandskega skritega ljudstva Huldufólk. Že bivanje v kampu Ásbyrgi je bilo čarobno, sprehod bo bujnem brezovem in vrbovem gozdu, poraslem tudi s tujerodnimi borovci, pa je bil pravi balzam za oči in dušo: avgustovske borovnice, samotno jezerce Botnstjörn in nešteti ledni viharniki (Fulmarus glacialis) na gnezdih v skalah.
Voda, mogočna in topla
Zjutraj še zeleni kanjon Ásbyrgi, čez 20 km pa že popolno nasprotje – divja dolina Vesturdalur z bazaltnimi umetninami narave Hljóðaklettar (Skale odmevov), �� na katerih bi se fotografski objektiv z veseljem pasel cel dan. Gre za ostanke vulkanov in njihovih dimnikov, s katerih je reka Jökulsá odplaknila ves mehkejši material. Ostale so le osupljive notranje strukture kraterjev, imenovane Cerkev, Grad, Trol in podobno.
Po obveznem postanku na razgledišču Ketlar, �� od koder so dolina Hólmatungu in brzice Jökulse kot na dlani, sva sledila reki do njene največje znamenitosti. Slap Dettifoss, �� širok 100 in globok 44 m, ni le najmogočnejši na Islandiji, ampak tudi eden najmočnejših evropskih slapov – njegov povprečni pretok (200 m3/s) se med poletnim topljenjem ledenikov več kot podvoji!
Vulkan Krafla �� z znamenitim kraterjem, ki se kljub ljubkemu turkiznemu jezercu imenuje Víti (Pekel), sva zaobšla in se posvetila območju Hverir. �� To je kot živi laboratorij geologije in uporabe geotermalne energije, tako v industriji in energetiki kot tudi v kulinariki, saj na vrelcih kuhajo znameniti gejzirski kruh. Mimo še enega turkiznega lepotca, tokrat Modrega jezera, sva bila kmalu na obali jezera Mývatn �� Ogromno je (38 km2), vendar plitvo (2 m), oblikovala pa sta ga 2 sočasna vulkanska izbruha. Za spremembo sva ga obkrožila v nasprotni smeri urnega kazalca in odkljukala 4 + 1 znamenitost: na severu goro Vindbelgjar (529 m n. v.; najlepši razgled na jezero), na jugu skupino psevdokraterjev Skútustaðagígar (brezkoreninskih stožcev, ki nastanejo ob eksploziji pare pod lavo), na zahodu pa polotok Höfði z lavinimi stebri Klasar in geološki park Dimmuborgir (Temne trdnjave) z labirintom vulkanskih jam, lokov in visokih stebrov. Tam sva se v okrepčevalnici Kaffi Borgir do grla najedla 3 tradicionalnih islandskih juh s hišnim gejzirskim kruhom – po formuli »kolikor lahko poješ«. Toplo priporočam!
Na Islandiji ni veliko pasti za turiste (beri: precenjenih znamenitosti), a enkrat sva le nasedla. Na pol poti med vulkanom in termami je jama Grjótagjá �� z miniaturnim podzemnim jezerom, v kateri sta Jon Snow in Ygritte hlinila romanco (3. sezona Igre prestolov), odtlej pa jamo oblegajo trume bingljajočih samsungov in nikonov. Vhod je jamski, torej majhen, zato se vrsta vleče do parkirišča, ogled jame pa je zaradi gneče stran vržen čas (razen za instagramoholike). Mimogrede, Grjótagjá je bila priljubljeno kopališče, med izbruhi vulkana Krafla (1975–1984) pa je temperatura vode presegla 50 °C. Kljub postopnemu ohlajanju je kopanje še danes strogo prepovedano.
Omenjena lavina polja Dimmuborgir so nastala med izbruhom bližnjega vulkana Hverfjall, �� ki se lahko pohvali z ogromnim (premer 800 m, globina 140 m) in skoraj popolnoma simetričnim kraterjem iz črnega vulkanskega pepela tefre. Uvrščajo ga med največje in najbolje ohranjene eksplozijske kraterje na svetu.
www.earthlagoon.is
V tretje gre rado: čez dan 2 turkizni jezeri, zvečer turkizne terme Mývatn Nature Baths z islandsko klasiko – barom sredi bazena. Zaradi rekonstrukcije so terme od jeseni zaprte, pod novim imenom Earth Lagoon �� pa jih bodo predvidoma znova odprli to poletje. Za prenočitev po večernem kopanju priporočam (za islandske razmere) odlično opremljen kamp Myvatn na jezerski obali. ��
Čez puščavo na jug
Kamp Myvatn sva zapustila ob svitu, da bi lahko v samoti prečkala puščavo. Začne se kmalu po prečkanju visečega mostu čez Jökulso �� (171 m dolga gradbena mojstrovina, ki je leta 1947 nadomestila rečni trajekt), po 50 km pa se konča približno pri odcepu za Vopnafjörður, �� kamor sva zavila tudi midva (cesta 85). Ribiško naselje pač, nič posebnega, zato pa je posebna cesta 917. Ob obali pelje mimo povprečnega slapa Gljúfursár in Slonove skale sredi morja, nato pa – preoblečena v strm makadam – prečka prelaz Útsýnisstaður �� z razgledom na vzhodno obalo Islandije. Midva z navigacijo sva bila za, Uršo pa je od deževja razrit makadam preveč spominjal na prepadno gasilsko pot, ki sem jo nekoč na Lastovu izbral za bližnjico ... Obrnila sva, se vrnila na Ring Road in si sredi ničesar mimogrede ogledala še prikupno cerkvicozemljanko Geirsstaðakirkja �� z neverjetno preprosto notranjostjo.
Od omenjene zemljanke je le 10 km do črne lesene cerkve Kirkjubæjarkirkja, �� značilne za Islandijo, vključno s preprostim pokopališčem, ki spominja na domači cvetlični vrt. In kjer je vrt, so tudi rože, četudi tujerodne – najbolj razširjen je vijoličasto-moder volčji bob Nootka (Lupinus nootkatensis). Trpežno trajnico iz Severne Amerike so začeli Islandci saditi po drugi svetovni vojni, da bi ozelenili nerodovitna lavina polja. Bakterije na njenih koreninah namreč vežejo atmosferski dušik, zato uspeva tudi na zelo siromašnih tleh. Ker na Islandiji nima naravnih sovražnikov, se je tako razpasla, da prerašča in uničuje avtohtoni islandski mah, lišaje ter nizko grmičevje. Uradni spletni vodnik priporoča 6 lokacij za najboljšo fotografijo teh rož, midva pa sva izbrala sedmo in prečkala prelaz Stórurð �� (čudovita lavina jezerca!) ter jih fotografirala v vasi Bakkagerði. �� Od tam pa je le nekaj minut vožnje do pristanišča Borgarfjarðarhöfn z rtom Hafnarhólmi, �� ene od najboljših točk za opazovanje njork. A sva jih zamudila – za en dan (gnezda so bila še »topla«). Zato opozorilo – če jih želite videti na Islandiji, morate tja do konca julija!
www.vokbaths.is
Vrnitev v dolino Fljótsdalur po isti poti, nato pa naravnost v Egilsstaðir in tamkajšnje terme Vök Baths, �� ki so jih leta 2019 odprli ob jezeru Urriðavatn. Zasnovane so odlično, saj je celotna stavba vkopana v teren, na strehi pa je travnik, zato niti malo ne moti vedute jezera. Vök Baths se lahko pohvalijo z edino pitno geotermalno vodo na Islandiji, njihova druga posebnost pa sta plavajoča bazena, iz katerih lahko skočite v ledeno mrzlo jezero.
Jutranji živžav v kampu Egilsstaðir �� je bil jasen znak, da se s spokojnega severa seliva na turistični jug. Po neskončni dolini, posejani z ovcami in slapovi, sva se uživaško spustila v fjord Fáskrúð, kjer očitno živijo složno. 40 domačink (in 1 tip, ki izdeluje nakit) je ustanovilo svojevrstno kooperativo, župan je poskrbel za brezplačen prostor in nastala je Gallerý Kolfreyja. �� Tam (poleti) prodajajo vse, kar v dolgočasni arktični zimi sešijejo, narišejo in, seveda, spletejo. Ker so oproščene davka in nimajo obratovalnih stroškov, gre praktično ves iztržek avtorici prodanega izdelka. Za prodajnim pultom vsak dan dežura druga (oziroma tisti tip), cene pa so – za ročne izdelke – zelo ugodne. Tetka je rokav na sliki levo pletla 6 ur, za tradicionalni islandski pulover porabi cel teden, prodaja pa ga za simboličnih 180 evrov!
Skozi drugi plačljiv predor Fáskrúðsfjarð sva po južni obali nadaljevala na zahod in uživala v biserčkih, ki ne pritegnejo kaj prida turistov. Na primer simpatično oranžni svetilnik Hafnarnesviti �� ali Petroglyph by Kevin Sudeith, �� v skale vgravirane in pobarvane slike ptic ter konja pod jezdecem (v Google Maps so vrisane kot Pony's Head Petroglyph, parkirišča pa ni = znajdi se). Rečno delto v zalivu Breiðdalsvík sva prečkala po sipini s črno plažo Meleyri ��, v Berufjörðurju pa so naju pritegnile (menda edine islandske) zelene skale Green rock. �� Sledili so krasen slap Snaedalsfoss, �� do katerega se sprehodite čez star kamnit ločni most Gamla Brú, fotogenične skale v morju pred črno plažo Laekjavik �� in svetilnik Hvalnes, �� pod katerim je, kakopak, še ena črna plaža (ko si videl 3, naslednje skoraj ne opaziš več). In končno sva bila na cilju – pod mogočno goro Vestrahorn, kjer je edina možnost prenočitve Camping & Viking Village. ��
Diamanti z ledenikov
Lastnik kampa gostoljubje predstavlja po svoje in ponoči v sanitarijah
elektriko
vodo, po drugi
gostje brezplačno obiščejo repliko vikinške naselbine, zgrajene leta 2009 za kuliso filma, ki nikoli ni bil posnet. Leži nad črno plažo
Austurfjorur, ki je res čudovita, blizu je tudi svetilnik Stokksnes ��
Prvi postanek dneva: Höfn. �� Mestece ni nič posebnega, a je priročno za prišleke s severovzhoda, ki so supermarket zadnjič videli v Egilsstaðirju (ali celo Akureyriju). Nadaljevala sva po neskončnih lavinih poljih, poraslih s travo in grički mahu, na severu pa so se v soncu svetlikali jeziki ledenikov, ki se spuščajo skoraj do morja. Najbolj jezikav je Breiðamerkurjökull, ki se tali ledeniško laguno Jökulsárlón. �� Zaslovela je po krivdi Batmana in Jamesa Bonda (večkrat), zato je med najbolj obleganimi islandskimi znamenitostmi. Kljub tisočem sočasnih obiskovalcev je bil ogled prekrasen, od občudovanja ledenih gričkov na turkizni gladini, med katere lahko tudi zaveslate ali zaplujete z amfibijskim vozilom, do Diamantne plaže, kamor morje naplavlja odlomljene kose ledu. Od daleč (in z nekaj domišljije) so res kot diamanti.
Nekaj kilometrov zahodno sva zavila še k ledeniški laguni Fjallsárlón ��Zaradi blatno-rjavkaste vode je manj fotogenična in bistveno manj obiskana, obenem pa manjša, zato je stik ledenika z vodo vidnejši. Naslednjega lepotca, veličastni kanjon Mulagljufur, �� sva prihranila za najino Islandijo II, in nadaljevala v Hof.
Ogledala sva si številne črne plaže in cerkvice-zemljanke. Te so zanimivejše, saj so zelo raznolike in vsaka je po svoje lepa. Tudi tista v Hofu, �� ki je za izletnike iz Reykjavika pravzaprav prva priložnost za ogled te islandske arhitekturne posebnosti.
Za temeljito raziskovanje Narodnega parka Vatnajökull priporočam spanje v kampu Skaftafell. Resda nima notranje jedilnice, ki je za goste z vozili brez tende skoraj obvezna, je pa odlično izhodišče za obisk slapa Svartifoss �� in ledenika Skaftafell, pod katerim občasno bruhajo vulkani. Midva sva se povzpela zgolj do slikovitega Svartifossa (Črnega slapa; višina 20 m). Obdajajo ga črni šesterokotni bazaltni stebri (nastali so zaradi počasnega ohlajanja lave), ki so navdihnili arhitekte Narodnega gledališča in slavne cerkve Hallgrímskirkja v Reykjavíku. Med sestopom v dolino pa naju je prevzel razgled na neskončno peščeno nižino Skeiðarársandur, ki so jo naplavili meandrasti ledeniški potoki in reke.
Mimo fotogenične gore Lómagnúpur in naselbine hišic-zemljank Nupsstadur sva nadaljevala do dramatičnega kanjona Fjaðrárgljúfur �� (dolžina 2 km, globina do 100 m). Živo zelen mah, ki prekriva visoke stene, daje kanjonu pravljični pridih, k sreči pa ni zelo obiskan – kljub globalni prepoznavnosti, ki sta jo povzročila serija Igra prestolov in Bieberjev videospot. Čudovit dan (s kančkom stresa zaradi številnih turistov) sva zaključila v razprodanem kampu Vik, �� kamor sva se pripeljala čez valovita polja mahu na vznožju ognjenika Katla.
Turistična klasika
Vik je od Reykjavika
oddaljen le dobri 2 uri vožnje, zato je najbolj oblegan kraj na jugu Islandije. Hrbet mu ščiti vulkan Katla, na obali pa sta 2 znamenitosti. Prva je dooolga črna plaža Reynisfjara, �� ki se na vzhodu zaključi s klifi iz šestkotnih stebrov, v katerih je narava izdolbla jamo Hálsanefshellir, turisti pa jih zlorabljajo za pozerske fotografije (priznam, tudi midva sva jih). Pri rtu, kjer se plaža dejansko konča, pa se iz morja vzpenjajo fotogenične skale – najvitkejša med njimi opominja, da si je v Reykjaviku treba ogledati Muzej penisov.
Na zahodnem koncu plaže Reynisfjara je druga velika znamenitost, polotoček Dyrhólaey �� s svetilnikom, slavnim skalnim lokom in – končno zares ter od blizu – veliko kolonijo njork, ki je očitno odlašala z odhodom v tople kraje. Med njimi in po plaži sva se potikala celo dopoldne!
Vode, ki teče navzdol, sva imela za tisti dan dovolj, zato sva slap
Seljalandsfoss �� obvozila, čeprav je lep, visok in velja za enega največkrat fotografiranih na otoku – slikate ga namreč lahko tudi od zadaj, ker je pod njim votlina. Po uri vožnje sva zapustila cesto 1 in nadaljevala po turističnem Zlatem krogu kamp Geysir. �� Vodo, ki teče navzgor, sva si ogledala po večerji, ko se trume turistov že vračajo v Reykjavik. Strinjam se, da je videti gejzirje v živo svojevrsten privilegij, kar opravičuje množičen obisk. Kljub temu je zgodba zelo precenjena (v primerjavi s preostalo Islandijo) in gejzirski park �� je v naju pustil mlačen vtis. Vključno s Strokkurjem, 4. največjim gejzirjem na svetu, ki vsakih nekaj minut izbruhne do 40 m visoko.
Sledil je (trenutno) najbolj razvpit islandski ognjenik z najtežje izgovorljivim imenom Eyjafjallajökull, ki se je v vulkansko sobo slavnih prebil z izbruhom leta 2010, ko je za več dni prekinil evropski zračni promet. Z njega teče več rek, med njimi Skógá z nešteto slapiči in slapovi – 9 izmed njih ima tudi uradno ime, deseti pa je najvišji (60 m) in verjetno najbolj obiskan islandski slap: Skógafoss. �� Res je mogočen in lep.
Kamp sva zapustila navsezgodaj, da bi si lahko preostali glavni znamenitosti Zlatega kroga ogledala pred prihodom množic. Slap Gullfoss �� na reki Hvítá je zares izjemen, v 2 stopnjah pade 32 m globoko. Zlati slap so ga poimenovali zato, ker je v lepem vremenu obsijan s soncem, zanimivejša pa je zgodba o njegovi ohranitvi v naravni obliki. Sigríður Tómasdóttir (1871–1957), po ljudsko Sigríður iz Brattholtija, velja za prvo islandsko okoljsko aktivistko. Na belem konju (dobesedno) je branila Gullfoss pred industrializacijo (v začetku 20. stoletja so nameravali tam zgraditi hidroelektrarno) in ozaveščala sonarodnjake ter politične veljake o neprecenljivosti islandskih slapov in drugih naravnih lepot. Kljub izgubljeni pravni bitki se je njena trma obrestovala, leta 1978 pa so ji pri slapu postavili spominsko ploščo s citatom »Zahtevam, da ta slap ni nikoli prodan, oddan v koncesijo ali kakor koli drugače dan na razpolago nekomu, ki bi ga izkoriščal za drugačen namen od tistega, s katerim ga je narava ustvarila. Vsi posegi v slap naj bodo strogo prepovedani, tako v času mojega življenja kot tudi po moji smrti.«
P. S. 1: Tudi pred Godafossom sva si privoščila odličen espresso z razgledom na slap – iz prenosnega aparata (kakršnega lahko izberete za darilo ob sklenitvi 2-letne naročnine na revijo Avto fokus), ki je bil na Islandiji najin glavni uživaški pripomoček. Najbližji lokal je od slapa oddaljen več kot kilometer ...
P. S. 2: Na poti v Reykjavik sva se sprehodila še po zibelki Islandije, Narodnem parku Þingvellir. �� Na stenah soteske Almannagjá, ki poteka po meji med severnoameriško in evrazijsko tektonsko ploščo, so leta 930 Vikingi ustanovili Alþingi, najstarejši (še danes delujoč) parlament na svetu. Tam se je leta 1000 Islandija uradno spreobrnila v krščanstvo, 17. junija 1944 pa so v Þingvellirju razglasili tudi neodvisno Republiko Islandijo. Park sva obiskala bolj iz radovednosti in spoštovanja do gostiteljev, sicer bi ga zlahka izpustila, saj se po naravni lepoti ne uvršča med islandskih Top 30.
Fish'n'Chips, mavrica, Second Hand in Božiček 365
www.volcanoexpress.is
Popoldne sva se vrnila v najbolj severno ležečo prestolnico na svetu s 120.000 prebivalci, kar je tretjina populacije tega redko naseljenega otoka. Postojanko za zadnje 3 (večinoma deževne) dni sva poiskala v izjemno frekventnem eko kampu Reykjavík �� (obvezno rezervirajte vsaj 2 tedna vnaprej!). Dobro je opremljen, avtobusna postaja je nasproti vhoda, kamp na jugu meji na velik park s športnimi igrišči, igrali, botaničnim in mini živalskim vrtom, na vzhodu pa na mestno termalno kopališče Laugardalslaug – z Reykjavik City Card je vstop k vsem naštetim sosedom brezplačen. A zaradi dežja sva šla prvi večer raje pod streho – na ogrevalni obisk centra Harpa, kjer je že od leta 2012 na programu stand up Kako postati Islandec v 60 minutah? Namenoma sva ga prihranila za konec potovanja, da sva bolje razumela stereotipne štose in svojevrsten islandski humor. Soliden stand up, brez presežkov. Po predstavi sva se vkrcala še na Volcano Express, 15-minutno »vožnjo« po navidezni resničnosti s posebnimi učinki, ki odlično poustvarijo potresne tresljaje, občutek letenja in prostega pada ter vročino lave.
Koncertni in konferenčni center Harpa, ki so ga leta 2011 zgradili v nekdanjem pristanišču Reykjavíka, je ena najbolj prepoznavnih arhitekturnih znamenitosti Islandije. Njegova poslovna zgodba, zlasti finančna konstrukcija investicije, pa odseva trdoživost in (poslovno) trmo Islandcev. Koncertna dvorana Eldborg (1.800 sedežev) je z modularnimi tlačnimi komorami med najbolj akustičnimi na svetu, stekleno fasado zgradbe pa so navdihnile tamkajšnje bazaltne formacije. Tridimenzionalne steklene plošče po eni strani čudovito odsevajo svetlobo, premikanje sonca in okoliško pristanišče ter nebo, po drugi pa je zaradi njih osivelo že veliko šefov čiščenja, vzdrževanja in klimatizacije objekta. Več pa izveste na vodenem ogledu.
Karte za Stand Up
City Card (24, 48 ali 72 ur) poleg brezplačnega javnega prevoza, javnih muzejev in bazenov zagotavlja tudi visoke popuste pri zasebnih ponudnikih, vključno z nekaterimi komercialnimi muzeji. V Mestnem muzeju sva med drugim prebrala, da so tiskarstvo uvedli okrog leta 1530 in sprva tiskali zlasti verska besedila, a skoraj izključno v islandščini, ki je s tem izpodrinila latinščino in postala tamkajšnji uradni cerkveni jezik. Prvi celotni prevod biblije v islandščino je Guðbrandurjeva biblija. V letih 1584–1586 so natisnili 500 izvodov, vsaka cerkev na otoku pa je morala za svoj izvod plačati en srebrnik.
Najbolj znana reykjaviška ulica je Skólavörðustígur, ki se blago vzpenja proti pročelju ikonične cerkve Hallgrimskirkja. Zgornji del ulice je povsem običajen in odprt za motorni promet, spodnji del – zlasti 200-metrski mavrični odsek – pa je rezerviran za pešče. Tam mrgoli lokalčkov (zlasti s tapasi, hot dogi in fish'n'chipsom) in raznovrstnih trgovinic, vključno z uradno Božičkovo, ki obratuje vse leto. Ker morajo večino stvari uvoziti, je ponovna uporaba na Islandiji samoumevna, zato skoraj polovica trgovin prodaja rabljena oblačila in drugo blago. V mestu je tudi pokrita bolšja tržnica (ob vikendih), 7 dni v tednu pa lahko brskate po neprofitni samopostrežni trgovini Godi Hirdirinn z vsem-mogočim-rabljenim, s katero javno komunalno podjetje spodbuja ponovno uporabo. Če ob prihodu na otok ugotovite, da ste doma pozabili kaj pomembnega, boste to zagotovo našli v Godi Hirdirinn – po smešno nizki ceni!
Med pohajkovanjem po mestnem jedru sva skoraj v vsaki ulici in parku naletela na sproščeno urbano umetnost. Vključno z majhnim Muzejem islandskega punka, ki domuje v nekdanjem podzemnem javnem stranišču.
Stranpoti Zlatega kroga
Za 3-dnevni zaključek v Reykjaviku sva se odločila zato, da bi lahko od tam skočila še na izlet do bližnjih zanimivosti, ki sva jih na krožnem road tripu izpustila. Bolj ali manj znani biserčki Zlatega kroga so se ponujali sami po sebi in začela sva v jamah Laugvartn, �� ki jih je za turiste uredil jamski potomec Alexander Gautason. V tovrstnih preprostih bivališčih pod lavo so (nekateri) Islandci živeli še pred približno 100 leti, prav v Laugvartnu pa so menda povili zadnja jamska dojenčka.
cavesoflaugarvatn.is
Fotoilustracija
To območje je zibelka islandskega termalnega turizma, saj so že leta 1891 odprli kopališče Gamla Laugin (za turiste Secret Lagoon). Leta 1929 so sledile terme Laugarvatn Fontana Spa, �� ki sva jih izbrala za zadnje islandsko namakanje, saj imajo v programu tudi kuhanje gejzirskega kruha. Ležijo na čudoviti lokaciji ob jezeru, bazeni in savna pa so bili lani še precej zastareli. Obiskala sva jih namreč nekaj tednov pred začetkom popolne prenove, ki bo končana predvidoma letos poleti. Mimogrede, le 5 km stran so lani odprli tudi luksuzne Laugarás Lagoon, prve islandske terme s kaskadnimi bazeni.
www.fontana.is
Geotermalno energijo na Islandiji izkoriščajo tudi za zelenjavno samooskrbo (v butičnih količinah), saj omogoča ogrevanje rastlinjakov, sterilizacijo tal in proizvodnjo ogljikovega dioksida ter elektrike za razsvetljavo, ki v dolgi in temni polarni zimi nadomešča sonce. Uvažajo le čebele, potrebne za opraševanje. Najuspešnejša je družinska farma Friðheimar v Reykholtu, �� na kateri poleg cvetja in začimbnic gojijo tudi paprike, kumare, jagode ter zeleno solato, glavni pridelek pa so paradižniki, ki sva jih v restavraciji sredi rastlinjaka lahko tudi pokusila – tako svežega kot tudi v odlični juhi.
Ena od obveznih točk na Zlatem krogu je krater Kerið, �� ki pred 6.500 leti ni nastal običajno (z eksplozijo), temveč se je vulkanski stožec po izpraznitvi magme sesedel sam vase, dno kraterja pa je napolnila podtalnica. Izjemen barvni kontrast med rdečimi skalami, zelenim mahom in turkizno vodo ne privablja le fotografov, ampak tudi druge umetnike.
Mestece Selfoss �� postaja kulinarično središče Zlatega kroga. Leta 2018 so začeli projekt New Old Town (Novo staro mestno jedro), s katerim razvijajo živahno območje za pešce. Stavbe obnavljajo ali v tradicionalnem slogu gradijo na novo, vsebinski poudarek pa je na kulinariki – odprli so že več kot 20 restavracij in barov, v nekdanji mlekarni pa tudi food court The Old Dairy Food Hall (Málbúið). Obvezen postanek za zaključek krožnega izleta, tik pred vrnitvijo v Reykjavik (50 km)!
Terme Fontana so priljubljene tudi zaradi programa Geotermalna pekarna. Na peščeni jezerski obali so vrelci, v katerih pečejo (beri: kuhajo) gejzirski kruh. Po 24 urah cmarjenja v neprodušni posodi je odličen že z (islandskim) maslom, z dimljeno postrvjo pa je prava poslastica. Na QR povezavi je izvirni recept – po njem si kruh pogosto spečeva, z odlično dimljeno postrvjo pa se oskrbujeva v Ribogojnici Zupan iz Nomnja pri Bohinjski Bistrici
Recept za kruh
Falusi, Issi in domov
Na deževne dni je City Card resnično koristen: brezplačno v izjemno bogat Pomorski muzej in za pol cene v Auroro Reykjavík – to priporočam vsem, ki na Islandijo potujete spomladi ali poleti, ko prave avrore tam ni.
Vsake (lepe) reči je enkrat konec. Žal to najbolj velja za potovanja, zato je bil deževen zadnji dan pravzaprav dobrodošel, saj sva želela čim prej na letalo. Ker pa je bil odhod šele opolnoči, sva dan prevedrila še v preostalih 5 reykjaviških muzej(čk)ih in notranjih atrakcijah. Najizvirnejši je brez dvoma Phallus/ . Sigurður Hjartarson ga je leta 1997 sprva odprl v Reykjaviku (takrat z »le« 62 lulčki kitov in kopenskih živali), ga nato za 7 let preselil v Húsavík, od leta 2011 pa je muzej znova v prestolnici. Isto leto se je med eksponati znašel tudi prvi človeški penis, obenem pa je vajeti muzeja prevzel ustanoviteljev sin. Med ogledom se verjetno najbolj zabavajo tisti brez lulčka, ki se lahko prostodušno muzajo, medtem ko lulčkarje z velikim egom boli srce ob pogledu na primerjalno risbo … homo erectusi imamo namreč (v borbeni pripravljenosti) povprečno manjšega od kozla, hijene ali psa … bližje smo torej svizcem ter mačkonom. In rekorderja? Po dolžini sinji kit (rekord 360 cm, povprečje 240 cm; izliv do 20 l), po teži posameznega testisa pa biskajski kit (okrog 1.000 kg, sinji kit le 70 kg) – morda je prav zato ogrožena vrsta ...
www.lavashow.com
zasebnih muzejčkov in animacijskih doživetij je v novi komercialni coni Grandi. To velja tudi za fascinantno polurno predstavo Lava Show (zadeva je res peklensko vroča) … flyovericeland.com
Na letališče grede sva pri najemodajalcu prevzela najine prazne kovčke in pod prvim nadstreškom prepakirala vso kramo. Ker se je vulkan Sundhnúksgígar izneveril in ugasnil nekaj dni prej, sva šla pofirbcat do razvpite Blue Lagoon �� (po žveplu zaudarjajoča fotogenična past za vikend-turiste z izhodiščno vstopnino 170 evrov) in do Mostu med kontinenti, �� še ene kvazi atrakcije za vse, ki zdolgočaseno čakajo na letalo (lesena brv za pešce čez vidno tektonsko prelomnico). Nato pa v Keflavik �� na poslovilni Issi Fish'n'Chips (po mnenju domačinov eden najboljših na otoku) in na brezplačen ogled simpatičnega Muzej(čk)a Rock'nRolla, Viking World in Muzej Duus s 150 ladijskimi maketami pa sva prihranila za čakanje na letalo po Islandiji II.
… in za simpatičen 35-minutni virtualni prelet glavnih islandskih znamenitosti Fly Over Iceland. Seveda v spremstvu vetra, mraza, vročine, pršeče vode in drugih posebnih učinkov.
Večina
Thule Widesky
AVSTRIJA
Tour Transalp, The Original (cesta) Lienz–Riva/Lago di Garda 21.–27. 6., event.delius-klasing.de
World Games of MTB 11.–13. 9., Saalbach, www.saalbach.com
Red Bull DolomitenMann, Lienz 12. 9., www.redbulldolomitenmann.com
Südkärntner Triathlon, Klopeiner See 12.–13. 9., www.suedkaerntner-triathlon.at
Obertauern Trailrun Summit, foto: TS Obertauern
Stoneman Taurista, Obertauern, 3. 6.–27. 9.
V gorskem središču, ki se pozimi hvali z največ snega v Avstriji in ga kot smučišče poznamo vsi (smučarji), v zadnjem desetletju ustvarjajo tudi poletno zgodbo. Gorski kolesarji, na primer, že nekaj let spoznavajo tamkajšnje gore tudi po krožni poti Stoneman Taurista (140 km, 4.700 v. m), za katero imajo licenco edini v Avstriji. Izziv, ki mu je bilo doslej kos okrog 12.000 kolesarjev, je načrtovan za 3 dnevne etape in primeren izključno za navadna kolesa, saj jih je treba na nekaterih odsekih nositi peš, za kar bi bila električna pretežka. Po registraciji (začetni paket 19–39 evrov) se na pot odpravite sami. Žigosate se na kontrolnih točkah, po opravljenem izzivu prejmete diplomo in po želji (ter doplačilu) še zares hudo trofejo – ročno izdelano iz lesenega podstavka, jeklene figure Stoneman in kamna z Visokih Tur. Letos je izziv odprt od 3. junija do 27. septembra. www.stoneman-taurista.com www.obertauern.com
Ledenik Hintertux: smučanje do konca julija
Na koroškem ledeniku Mölltal je bilo letos mogoče smučati do 31. maja (smučišče znova odprejo predvidoma novembra), odtlej pa je – kot običajno – edina možnost za avstrijsko letno smučarijo ledenik Hintertux (2.660–3.250 m n. v.). Trenutno obratuje vseh 10 poletnih žičnic (in obe dolinski gondoli) ter radodarnih 24 km prog, saj se ledenik hladi pod debelo snežno odejo. Smučalo se bo do 26. julija, nato pa znova od sredine septembra. Nesmučarski vrhunec ledeniškega doživetja je Ice Palace globoko pod večnim ledom, kjer je možno po rovih celo supati ali zapluti z raftom. Nekateri si ogledajo še skalno jamo Spannagelhöhle, vsi pa občudujejo razgled, ki je –kakopak – najbolj fantastičen s panoramske terase na vrhu ledenika. S kabinsko žičnico je dostopna tudi invalidom. Ledenik je dobro izhodišče za visokogorske sprehode, otroke pa zaposlita snežno igrišče Flohpark (kepanje, spuščanje s tubami in snežni vrtiljak) ter odlično vodno igrišče Luis' Gletscherfloh & Kugelsafari pri srednji postaji gondole. Dnevna smučarska karta za odrasle stane 68 evrov do 2. oktobra, nato prične veljati zimski cenik (82 evrov). www.hintertuxergletscher.at
Novi traili na Koroškem
znan predvsem po najdaljši evropski progi Flow Country Trail, letos pa so kolesarsko ponudbo obogatili z dvema družinskima enoslednicama, ki se spuščata s koče Unterwirt do spodnje postaje v dolini Maibrunn. Dostopni bosta brez žičnice (300 v. m), odprli pa ju bodo predvidoma sredi poletja. Delovni so bili tudi nad Baškim (Faaker See), kjer so predlani uredili kar 11 novih spustov za izkušene kolesarje (vključno z Jumpline), letos pa še družinsko pot Kathi Truppe (2 km), ki se spušča od ruševin gradu Finkenstein v dolino. Med vsemi koroškimi kolesarskimi središči pa so največ investirali v Simonhöhe, kjer bodo do konca poletja (v otroškem območju) končali 3 nove poti (2 modri in zeleno za gravity) ter postavili 2 airbaga, nova tekoča trakova pa bosta mladini olajšala vzpenjanje na izhodišče.
Obertauern Trailrun Summit, 10.–12. 7.
Veličasten amfiteater gora okrog Obertauerna je idealen za serijsko osvajanje vrhov, tako s turnimi smučmi kot tudi z gojzarji ali copati za gorski tek, zato si tam v zadnjem desetletju močno prizadevajo za razvoj letnega turizma. Najodmevnejša letna prireditev je spektakularna dirka Obertauern Trailrun Summit (OTS), na kateri se bodo udeleženci spopadli z različnimi izzivi. V petek bo peklensko strm tek Seekarspitz Vertical (4,6 km, 467 v. m), v soboto pa Trail Ultra 8 Summits (76 km, 5.034 v. m), Marathon Trail 2 Summits (53 km, 2.996 v. m), HalfMarathon Trail 1 Summit (26 km, 1.610 v. m), Short Trail 1 Summit (8,7 km, 768 v. m) in Easy Trail (8 km, 393 v. m). Najvišji osvojen vrh bo Großer Pleißlingkeil (2.501 m n. v.), teki bodo vključevali tudi lažje plezalne odseke, osrednje prizorišče s startom in ciljem, mini sejmom, podelitvijo nagrad in zabavnim programom pa bo na prelazu Passhöhe (smer Radstadt). Mimogrede, nedelja bo namenjena družinam, ki se lahko prijavijo na Family Trail (2,8–5,2 km, 95–293 v. m).
Dirka okrog ledenika Pitztal, ki je del svetovne serije Golden Trail, sodi med najpomembnejše v Alpah, saj je zelo tehnična, tekače razvaja z norimi razgledi na okoliške 3-tisočake, obenem pa se pohvali z dobrim spremljevalnim programom (sejem tekaške in druge športne opreme ter street food festival). Zato ni čudno, da so startne številke razprodane v nekaj tednih po odprtju registracij. Letos bodo tekli v enakih kategorijah kot lani, to so: P105 Salomon Ultra (103 km, 6.000 v. m), P90 Pitztal Glacier Ultra (87 km, 5.200 v. m), P60 Trail Experience (63 km, 4.300 v. m), P45 Glacier Trail (45 km, 2.900 v. m, najvišji maraton v Alpah!), P45 Rifflsee Trail (43 km, 2.100 v. m), P30 Taschachferner Trail (27 km, 1.300 v. m), GNTS Elite Race (23,5 km, 1.700 v. m), P15 Zirbensteig Trail (16 km, 800 v. m) ali nova mladinska P-Young Talents Race (8 km, 640 v. m), otroke pa je možno prijaviti na tekmo z ovirami P-Kids, kjer štejejo spretnost, strategija in hitrost (vsak sodelujoči otrok prejme medaljo). www.pitz-alpine.at
Nove proge v Söldnu
Do sredine poletja se v Kolesarski republiki Sölden obetajo številne novosti. Najpomembnejši sta novi progi Hupfar Jumpline (rdeča, 1,7 km) ter modra Drimmle (0,4 km), ki povezuje Gaislachkogl in Giggijoch. Na srednji postaji Gaislachkogl so postavili modularni kolopark, prenovili pa so tudi nekatere obstoječe kolesarske poti – Traien so podaljšali za 1,7 km, na Ollweite je po novem več skal, Troalen pa so podaljšali do akumulacijskega jezera. Med letošnjimi kolesarskimi prireditvami pa velja izpostaviti Festival BRS –Bike Republic Sölden (18.–21. 6.) in cestno kolesarski Ötztaler Marathon (30. 8.). www.soelden.com
Avstrija: prireditve in novosti
Mayrhofen Ultraks Zillertal, 4.–5.
9.
Run the mountains, tekma po grebenih nad tirolsko dolino Zillertal, je krasno doživetje za ljubitelje razgledov, razgibanega terena, zahtevnih vzponov in hitrih, vendar varnih spustov. Prijavite se lahko bodisi na eno od štirih resnih kategorij Z101 (101 km, 7.600 v. m), TUX070 (70 km, 4.400 v. m), RK50 (50 km, 3.200 v. m) in MUZ30 (30 km, 2.000 v. m) ali pa izberete med dirkama za začetnike MUZ14 (14,5 km, 900 v. m) in Sprint (7 km, 350 v. m). Otroci imajo svoje ravninske teke Sparefroh Miniultraks (450–1.800 m), ljubitelji najstrmejših vzponov pa se od predlani lahko pomerite na dirki Mountopolis Vertical (8,5 km, 1.250 v. m). Trase so speljane po različnih gorah, od ledeniškega Tuxa do prijazno zaobljenega Penkna. Hkrati Zillertal premore pestro turistično ponudbo za vse okuse, vključno z ogledom slapov Krimml, zato je lahko Mayrhofen Ultraks Zillertal dober razlog za družinski konec tedna na Tirolskem. mayrhofen.ultraks.com
BucketRide Festival, Faak am See, 24.–27. 9.
Kamp Anderwald na čudoviti lokaciji ob jezeru Faaker See in mreža kolesarskih poti Lake.Bike konec septembra vabita na četrti festival BucketRide. Sproščeno vzdušje, možnost kampiranja ob prizorišču, skupinsko (zlasti družinsko) kolesarjenje in pester spremljevalni program, vključno s predstavitvami kolesarskih novosti 2027 (Pivot, Deuter, Yeti, Front Runner, Nicolai Bicycles, e*thirteen, Schwalbe, Merida in druge znamke) bodo na sporedu tudi letos. Vrhunca programa bosta znova skupinski spust Big BucketRideOut in BC Trailsafari, na katerem udeleženci raziskujejo regijo, rešujejo zabavne naloge in ustvarjajo posnetke v formatu Instagram Reel, avtorji najboljših posnetkov pa prejmejo lepe nagrade. Vstop na sejemski del festivala Expo Area je brezplačen (9.30–18.00), za preostali program pa je potrebna festivalska vstopnica. www.bucketride-festival.de
Bike festival Saalfelden Leogang, 2.–4. 10.
Nemška agencija Delius Klasing organizira več vrhunskih gorsko-kolesarskih prireditev v avstrijskih, italijanskih in nemških Alpah, med katerimi je tudi 9. Bike festival Saalfelden Leogang. Oktobrski datum je zanimiv, saj bodo na ogled, predvsem pa na preizkus tudi kolesarske novosti letnika 2027 – nov material je možno testirati na vodenih ogledih in številnih testnih stezah. Tudi po športni plati je festival zelo dobra prireditev, saj vse boljši Epic Bikepark Leogang ponuja odlične razmere. Na sejemskem delu se predstavlja približno 50 razstavljavcev – kot se za sejem spodobi, med festivalom nudijo posebne akcije in popuste, pripravljajo pa tudi več kot 40 delavnic, tekem in drugih spremljevalnih dogodkov. event.delius-klasing.de
Ne bo ti šlo iz glave.
HRVAŠKA
ATP Plava Laguna Croatia Open Umag, 10.–18. 7., www.croatiaopen.hr
Prireditve v Sinju, Njivicah, Omišlju, Krku in Malem Lošinju poiščite na straneh 42–57.
Prosto plezanje po dalmatinskih klifih, foto: Shutterstock
Salomon Žumberak Trail, Jastrebarsko, 26.–28. 6.
Liga Salomon Trail Running je razdeljena na skupine držav – v našem primeru smo skupaj s Hrvaško. Letos znova obsega po 2 dirki v vsaki državi, zmagovalka in zmagovalec lige pa bosta nagrajena z Zlato prijavnico za finale Golden Trail World Series 2026, ki bo 24. oktobra v Južni Koreji. Tour de Hvar (2. 5.; 26 km, 950 v. m) in Kočevsko outdoor festival (30. 5.; 31 km, 1.016 v. m) sta že mimo, naslednji je na vrsti Salomon Žumberak Trail (Ribn'ca Trail bo 5. septembra). Mednarodni tek z izhodiščem v Jastrebarskem poteka po gozdnatem krajinskem parku Žumberak – Samoborsko gorje blizu slovenske meje. Manj zagrizeni tekači se lahko v soboto namesto teka Salomon Žumberak Trail (35 km, 1.836 v. m), ki šteje za ligaško točkovanje, prijavite na Halfmarathon (22 km, 1.157 v. m), Active (15 km, 400 v. m) ali Fun (8 km, 156 v. m), nedelja pa bo namenjena otrokom. Pripravili so jim 2 tekmi, Kids Trail in Poligon XC MTB, medaljo pa bo prejelo prvih 100 nadobudnih tekačev in 50 kolesarjev. www.zumberaktrail.com www.goldentrailseries.com
Visokogorska pustolovščina Highlander Adventure pa je netekmovalni pohod za približno 150 udeležencev. Po skupinskem startu hodite samostojno, a se morate pofočkati na kontrolnih točkah, kjer prespite na prostem – vso opremo, razen hrane in vode, tovorite s seboj (približno 17 kg). Letos poteka po 4 programih: Hercules (100 km/3.200 v. m/5 dni), Pegasus (51 km/2.100 v. m/3 dni), Orion (34 km/1.800 v. m/2 dni) in Lyra (24 km/1.200 v. m/1 dan). Trase so speljane po grebenih nad obalo, od NP Severni Velebit do NP Paklenica. Cilj vseh tras je v Starigradu - Paklenici, kjer je morje v začetku septembra ravno pravšnje za nekaj dni sprostitve. Enako velja tudi konec meseca, ko bodo premierni jesenski Camino dnevi s pohodom po novem Caminu Zadar (Posedarje–Maslenica in Maslenica–Seline), ki ga lahko podaljšate s sprehodom do ostankov cerkve sv. Jakova v NP Paklenica. www.highlanderadventure.com www.rivijera-paklenica.hr
Baška Outdoor Festival, otok Krk, 9.–11. 10.
Jesenski BOF je vodilni outdoor festival na Hrvaškem, saj se v Baški zbere več kot 2.000 outdoor profijev, rekreativcev in nedeljskih pohodnikov. BOF poteka po receptu 5 + 2, kar pomeni 5 programov (trail, MTB, plezanje, zipline in nezahteven planinski pohod) + fantastična naravna kulisa in odlična glasba ter zabava. Z outdoor kotičkom je poskrbljeno tudi za otroke, ki jih čakajo slackline, plezalna stena in mala šola MTB. V soboto bosta na sporedu Krk'n'Trail in MTB maraton Krk'n'Roll, ki jima na terasi Porto Cluba Baška sledi uradni After Race Party z vsakokrat odličnim koncertom, nedeljsko dopoldne pa je namenjeno martinčkanju na Veli plaži in/ali pohodu Rocky Hill Hike Tour. www.visitbaska.hr
Hrvaška: rekreativne prireditve in novosti
Lim Bay Challenge, Vrsar, 9.–11. 10.
Jjesenska avantura okrog Limskega zaliva bo potekala po ustaljenem konceptu. Sobota bo avanturistična, saj se lahko v kategoriji Ultra (60–65 km) pomerite v trekingu, gorskem kolesarstvu, kajaku in specialni orientaciji ali pa izberete za četrtino krajšo traso Light (45 km). Spremljevalci in navijači se bodo lahko medtem udeležili dneva nordijske hoje ali tečaja športnega plezanja. V nedeljo bodo trpeli le čevlji za treking – tekači se bodo pomerili na tradicionalni dirki Challenger (25 km), kjer poleg kondicije najbolj šteje občutek za orientacijo. www.limbaychallenge.com
Archipelago Trail Run,
Dugi otok, Pašman, Ugljan 2.–4. 10.
Plava Laguna Ironman 70.3,
Poreč, 18. 10.
Prijavnine za letošnji Plava Laguna Ironman 70.3 Poreč, največjo triatlonsko tekmo na Hrvaškem (okrog 1.500 tekmovalcev iz več kot 50 držav), so bile razprodane že januarja, vendar je prireditev z dostopnimi trasami in atraktivnim osrednjim prizoriščem ob morju pravi magnet tudi za navijače in druge gledalce. V soboto tekmujejo Iron Kids, v nedeljo pa gre zares. Prva preizkušnja bo 1,9 km dolg plavalni polkrog v zalivu Plava Laguna. Iz morja se bodo pognali na ravninsko kolesarjenje (90 km, 600 v. m), med katerim bodo na (za preostali promet) zaprtem odseku avtoceste podirali osebne rekorde. Po menjavi biciklov za tekaške čevlje pa sledi krasen obalni tek (21,1 km) iz Zelena Resorta skozi Poreč do zaliva Saladinka in nazaj. www.ironman.com www.plavalaguna.com
Tretji tek po zadrskem arhipelagu bo tradicionalno potekal na 3 otokih. Bazni tabor bo na Pašmanu, kjer se lahko v petek udeležite ogrevalnega tekaškega izleta na Ugljan in/ali se zvečer pomerite na dirki Sunset Vertical (iz vasi Pašman na grič Kruna, 2 km, 134 v. m). Sobota bo prvi pravi tekmovalni dan in sicer na Dugem otoku (tek na 10, 25 ali 35 km), v nedeljo pa se bodo v enakih kategorijah pomerili še na Pašmanu. Poskrbljeno bo tudi za netekače, ki so jim pripravili 3 različne pohode: 2-dnevni pohod po Uglanu in Pašmanu (21 + 22 km) ter kratka enodnevna pohoda na Dugem otoku (sobota, 10 km) in Pašmanu (nedelja, 10 km). Trase vseh tekov in pohodov so že objavljene na spletu. www.archipelagotrailrun.com
poreč
Camping Bijela Uvala
Camping Zelena Laguna
Camping Ulika
Camping Puntica
umag
Camping Park Umag
Camping Stella Maris
Camping Savudrija
Camping Finida
Camping Kanegra
Hrvaška: Zeleno Zagorje
GOZDNA HARMONIJA
Krajev, zanimivih za obisk, je nešteto. Ni pa veliko takih, kjer se lahko popolnoma sprostimo. Denimo bližnje Zagorje, kamor se gostje ne vračajo le zaradi term, gradov in odlične hrane, ampak tudi zaradi občutkov, ki jih prevzamejo ob vsakem obisku.
Poleg domačih gostov (iz vseh koncev Hrvaške) smo najpogostejši obiskovalci Slovenci, saj je Zagorje blizu in kot nalašč za sproščujoč vikend. Vse pogosteje pa se tja odpravljamo tudi na pravi slow travel dopust, poln izvirnih doživetij in sprostitve, daleč od masovnega turizma.
Med zelenimi griči, vinogradi in starodavnimi posestvi nastaja nova zgodba Zagorja – tista, v kateri so največji luksuz mir, narava in čas zase. Na željo po regeneraciji duha in telesa, daleč od vsakdana, se Zagorci odzivajo z naravo. Tam wellness ni trend, temveč način življenja. Termalna voda, gozdovi, domača hrana, umirjen ritem in gostoljubnost domačinov omogočajo skorajda terapevtsko izkušnjo.
VEČ KOT GOZDNA KOPEL
Na tej osnovi je nastal Forest Harmony retreat – zagorska
gozdna pravljica, nov 7-dnevni butični program, ki združuje wellness, naravo, kulinariko in kulturno dediščino.
Najlepša izkušnja so vódene
gozdne kopeli (po domače forest bathing) po certificiranih poteh
Strahinjčice – počasni sprehodi po čudovitih
Najboljša postojanka za oddih v Zagorju so butične vile, običajno z bazenom in/ali savno, vedno pa s prekrasnim razgledom; Idilira lahko poskrbi tudi za domači zajtrk in druge dobrote, za posebne priložnosti celo zasebnega kuharja!
Kjer so griči, so tudi gradovi ali ostanki utrdb … in spektakularni razgledi.
gozdovih, osredotočenost na lastne čute in naravo, meditacija in pravilno dihanje blažijo stres, umirijo ritem in povrnejo notranji mir.
Zaradi blagodejnega vpliva na duševno in telesno zdravje so gozdne kopeli v zadnjih letih med najbolj priljubljenimi usmeritvami na področju dobrega počutja. Posebnost zagorskega koncepta pa je dejstvo, da so gozdne kopeli na Hrvaškem prejele status medicinskega wellnessa, kar tudi uradno potrjuje njihovo učinkovitost.
Med delavnicami čuječnosti, aromaterapijami in spoznavanjem tamkajšnjih zdravilnih zelišč gostje obiščejo tudi železnodobna arheološka najdišča, ki se skrivajo v gozdovih. Sproščujoč sprehod po naravi tako dobi tudi raziskovalni pridih.
BUTIČNA IDILIRA
Tovrstne programe avtentičnih doživetij že več let razvija tudi butična turistična agencija Idilira iz Krapine. Odlično zasnovani programi, bivanje v majhnih luksuznih vilah, wellness na več načinov in sodelovanje z najboljšimi lokalnimi ponudniki ter pridelovalci – to je glavni recept Idilire pri spajanju dobrega počutja s tradicijo Zagorja. Poudarek seveda ni le na skrbno izbrani namestitvi, ampak tudi na celovitem doživetju in organizaciji dopusta (ali podaljšanega vikenda) po meri.
Poskrbijo za zdrave obroke iz lokalnih sezonskih sestavin,
Bi doživeli naravo na polno? Zagorje Ride vključuje 7 rančev in turističnih kmetij, s katerih se lahko podate na ducat uradnih konjeniških poti.
degustacije vina in bučnega olja, obisk vinogradnikov in drugih pridelovalcev ter sodelovanje na delavnicah tradicionalne kuhinje, na katerih priletne Zagorke razkrivajo recepte, ki so jim jih zaupale njihove babice. Najboljša izbira za postojanko so vasi okrog Kumrovca in Desinića, kjer lahko okusite življenje, kakršno po Evropi počasi izginja – enostavno, povezano z naravo in domačini. Prav zato Zagorje privlači goste, ki si želijo več od običajnega oddiha. Iščejo novo izkušnjo. Tišino. Vonj gozda po dežju. Zajtrk iz domačih pridelkov. Večer s kozarcem vina in razgledom na vinograd, od koder prihaja to vino. Skratka kraje, kjer dopusta ni treba ustvariti, ampak ga lahko dejansko doživijo.
In v tem je Zagorje najbolj posebno. Ne marajo primerjav s slavnimi destinacijami, ne želijo biti Toskana ali Provansa ... Zagorje je samosvoje. Mirno, zeleno, avtentično. In prav zato ga imajo gostje vse raje.
Taja Deu, foto: Idilira
MESTO TRADICIJE IN AVANTURE
Sinj je po eni strani mesto trdnjav Stari grad in Kamičak ter domovina viteške alke, hrvaškega bisera na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine, po drugi pa odlično izhodišče za raziskovalno avanturo Dalmatinske Zagore.
Če dopustujete v Srednji Dalmaciji, kak (ne prevroč) dan namenite raziskovanju zaledja od Imotskih jezer in Sinja do izvira Cetine – še bolje, morski dopust podaljšajte za nekaj dni v Sinjski Zagori, da jo doživite na polno. Zelena notranjost vas pričakuje kakih 30 km od obale.
Gostoljubni domačini se v avtohtonih naseljih ukvarjajo predvsem z vinogradništvom in živinorejo, vse bolj pa tudi z eko in kmečkim turizmom, za kar imajo idealne možnosti. Za nastanitev je torej najbolje izbrati eno od sodobnih vil ali tradicionalnih hiš z bazenom, ki jih zadnja leta pospešeno prenavljajo po celotnem dalmatinskem zaledju.
V Zagori so se odvili nekateri najpomembnejši dogodki hrvaške preteklosti, ki so ta prostor močno zaznamovali, saj so vtkani v kamnite hiše, stoletne utrdbe in razkošno
naravo. Najlepše jih podoživite v etno-eko vaseh, na pobočjih Krajinskega parka Biokovo, ob Imotskih jezerih ali na rodovitnih vrgorskih poljih. Zlasti pa ob nedotaknjenih obalah Cetine, skrivnostne kraške lepotice stotih obrazov, ki na površju in po neskončnem
labirintu podzemnih napaja rodovitno Zagoro, dokler se po kanjonu ne prebije do morja.
BUGGY, KOLO ALI KAJAK?
Ravnice ob Cetini raziskujte s cestnim kolesom, za surove makadame po okoliških
Najboljšo poletno osvežitev ponuja
Cetina – v sedlu, na vesla ali v kopalkah na diskretnih plažah sredi zelenja.
bregovih pa s trpežnim gorcem, saj jim treking kolo ne bi bilo kos. Še več dela imajo planinci, ki se jim gore ponujajo z vseh strani – z zahoda Kozjak, Mosor in Biokovo, s severa pa Krajinski park Dinara. Za nabiralce žigov je Dinara pravzaprav obvezna, saj ji kraljuje Sinjal (1.831 m n. v.), najvišji hrvaški vrh. Če niste najbolj vešči gorske orientacije in ste v teh hribih prvič, razmislite o najemu planinskega vodnika; najbolj genialne imajo v agenciji Dinaric Guides, ki ponuja tudi raziskovanje Cetine s kajakom. Manj športen, a bolj adrena-
Za večdnevno postojanko je najbolje izbrati prenovljeno tradicionalno hišo z bazenom.
Poletje zaznamujejo tudi glasbeni festivali in Večeri na utrdbi Kamičak, ob četrtkih zjutraj pa izkoristite možnost brezplačnega vodenja po Sinju (16. 7.–20. 8.) –prijave na sinj.guides@gmail.com ali osebno v TIC Sinj.
linski je izlet s štirikolesnikom ali pa buggyjem, ki sta kos brezpotjem. V pol dneva boste obredli vse, kar šteje – nekaj razglednih vrhov in grebenov, nabrežje Cetine in Peruško jezero, od koder lahko nadaljujete do fotogeničnega izvira Cetine severno od Vrlike. Izvirov je dejansko 8, največji in najbolj znan pa je na dnu 130 m globokega Glavaševega jezera.
Ljubitelji konj namesto štirikolesnika zajahajte sinjskega vranca, saj ste v deželi alkarjev. Po plitvih rokavih Cetine bosta s konjem tekmovala, kdo bolj uživa, in obiskala kotičke, ki si jih cestni turisti niti ne predstavljajo. Zagoro pa si lahko ogledate tudi iz zraka – v Sinju imajo športno letališče, kjer se vkrcate za tandemski skok s padalom ali za panoramski polet nad Cetinsko krajino.
ALKA U SRIDU!
Sinj je mesto trdnjav in domovina viteške alke, hrvaškega bisera na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine. Mesto krasijo uličice in slikoviti trgi, stoletni parki z osvežilno senco, muzeji in galerije s stvaritvami domačih umetnikov. Pridih burne zgodovine vas spremlja na
NE ZAMUDITE
Gljevstock, 19.–20. 6.
In memoriam B. Vugdelija, 11. 7. Tekma Delmati – Rimljani, 26. 7. Festival S. A. R. S., 31. 7.–1. 8. Sinjska glasbena noč, 2. 8. Festival Klape Gospe Sinjski, 6. 8.
Brezplačno vodenje po Sinju, četrtki ob 9.00, 16. 7.–20. 8.
vsakem koraku.
Na raziskovanje mesta se odpravite peš, saj ni veliko, in se po križevem potu vzpnite na grič, ki se vzpenja nad Sinjem – z vrha boste imeli v družbi
markantnega bronastega kipa Gospe Sinjske mesto kot na
Starodavne lokacije mestnega jedra so krasna prizorišča za prireditve, ki se odvijajo vse leto. veda poleti, zlasti v času tradicionalnih Dnevov alke in Marijinega vnebovzetja. Sinjsko alko že 3 stoletja prirejajo v čast mestne zaščitnice Čudodelne Gospe Sinjske, ki je po legendi leta 1715 pripomogla k zmagi nad turškimi napadalci. Bogate oprave alkarjev, konjski topot, pok topa mačkula, kovinski zvok ob stiku kopja in alke ter tekmovalnost in viteško dostojanstvo so prava paša za oči in ušesa. Če se želite popolnoma vživeti v znamenito bitko, obiščite mesto 12. avgusta, ko prirejajo spektakel Obleganje Sinja. Sicer pa lahko tradicijo alke in burno zgodovino Sinja spoznate v odličnem Muzeju Sinjske alke – ta domuje v nekdanji konjušnici, ki so jo preuredili v impresivne Alkarske dvore.
Sinjski DNK – če avgusta zamudite Alko in predstavo Obleganje Sinja, si tamkajšnjo tradicijo, narodne junake, viteze in konje oglejte v Muzeju Sinjske alke.
SANJSKO ZA VSE OKUSE!
Neskončna izbira športa, gostinstva in drugih storitev, raznovrstna ponudba namestitve in sanjske plaže, verjetno najlepše med vsemi kampi na Jadranu (in z brezplačnimi senčniki ter ležalniki!) – vse to je družinski kamp Šimuni, a najbolj poseben je zaradi sproščenega vzdušja, odlične animacije in odbitih zabav – dobrodošli na Pag, v verjetno najbolj zabaven kamp na Jadranu.
VŠimunih vsako leto poskrbijo za nekaj (izvirnih) novosti. Letos so popolnoma prenovili sanitarni objekt št. 2 (skupno jih je v kampu 8), zgradili po 2 igrišči za padel in pickle ball ter v adrenalinskem parku namestili še 6-metrsko mrežo Fun net. Že od lani pa se v senčnem gozdičku na polotoku Punta otroci zabavajo v Ocean Dream Parku, ki ni le 5. otroško igrišče v kampu, temveč pravi mini tematski park. Obarvan je pomorsko in ponuja motorične izzive za različne starosti, z maketami podvodnega sveta pa otroke seznanja s pomembnostjo varovanja okolja, zlasti morja. Glavna atrakcija je 15 m dolg morski pes, po katerem lahko otroci plezajo, med raziskovanjem notranjosti pa se učijo o morskih bitjih. V parku so še koralni greben, podmornica in druge interaktivne ovire, 8 m visok svetilnik pa poleg razgleda omogoča tudi zabaven spust po toboganu.
SANJSKE PLAŽE
Kamp Šimuni najbolj odlikujejo resnično sanjske plaže v skupni dolžini kar 2 km, obenem so med redkimi na Hrvaškem, kjer lahko brezplačno uporabljate senčnike in ležalnike.. Vsak si jo lahko izbere po svojem okusu, privlačna so že njihova imena: Zlata, Biserna, Briljantna, Diamantna, Belega galeba in plaža Dveh mornarjev (za malčke) ter Slana (za njihove mame), ki pravzaprav ni samo plaža, temveč wellness terasa (haloterapija) nad Diamantno plažo. Največ zabave in športa je na Zlati
V kampu je množica gostinskih kotičkov in druge ponudbe, za otroke pa tudi 5 igrišč – na čelu z novim Ocean Dream Parkom s 15 m dolgim morskih psom, koralnim grebenom, podmornico in svetilnikom.
Ponudba kopenskih in vodnih športov je neskončna, imajo tudi šolo plavanja, potapljanja in jadranja na deski ali katamaranu.
Android IOS Naložite SimuniApp za dnevne informacije: prireditve, animacije, jedilniki in obratovalni čas lokalov, dostava hrane in še in še!
plaži (vodna aerobika ter napihljiv vodni park) in na Plaži belega jastreba, kjer so trampolini ter potapljaški in surf center – ta omogoča številne vodne športe, vključno z novotarijami, kot so podvodni skuterji in nad vodo lebdeče motorne deske fliteboard. Naučite se lahko tudi plavanja, potapljanja, jadranja na deski, tenisa in drugih športov.
ŠIMI ZA MULARIJO, ŠPORT IN ŽURI ZA VSE
Vesela paška ovca Šimi, maskota kampa, vabi otroke v odličen mini klub, ki premore tudi notranjo igralnico za
hladnejše dni. Tam potekajo delavnice in zabavne packarije (tudi v slovenščini), ne manjkata niti PlayStation in Wii, sem in tja se otroci česa naučijo, se vsak dan potegujejo za nagrade na raznih športnih in zabavnih turnirjih ter žurajo med karnevali, predstavami, na pižama zabavah in v mini disku. Najmlajšim je, poleg 4 otroških igrišč in novega tematskega
Parka Punta, namenjena nekoliko odmaknjena Plaža dveh mornarjev, ki v kombinaciji pomolov, proda in zaobljenih skal ponuja prava naravna otroška igrišča v plitvinah.
NE ZAMUDITE
Taborniški dan Šimuni, 22. 7.
Summer Fest, 12. 8. Šimuni hockey fest, 11.–13. 9.
BREZPLAČEN PROGRAM
(junij/julij–avgust/september)
PON: Svet čarovnije
TOR: Cabaret Show
SRE: Ognjena sreda + BBQ 4 FREE
ČET: Aquapark games
ČET: Open Air Cinema
PET: Ribiški večer
SOB: DJ& SAX live show
NED: Klapski večer
www.camping-simuni.hr
Adventure park Šimuni (mini golf, vadbišče Golf range, adrenalinski park z 22 elementi in paralelni zipline) je letos bogatejši za 6-metrsko mrežo Fun net, zraven so tudi nova igrišča za padel in pickle ball.
S prijatelji se lahko udeležite turnirjev v odbojki ali nogometu na mivki, pikadu, sumu, namiznem nogometu in tenisu. Skupaj z otroki obiščite adrenalinski park z novo mrežo Fun net in krasen mini golf ter se prijavite na dnevno tekmo v čemer koli (animatorji kampa si vsak dan izmislijo kaj drugega), na plaži pa vas bo z ležalnikov dvignila vodna aerobika in druga ritmična zabava. Za izlet lahko najamete kolo, skuter ali štirikolesnik, ko ni prevroče, pa se sprehodite še na najvišji paški vrh Sv. Vid (349 m n. v.).
Ko vse našteto oddelate, se pravi žur šele začne. V sezoni se dogaja vsak dan – ves program je na terasi kava bara Suncokret, z izjemo kina na prostem, ki je na Biserni plaži (glej okvir), najbolj zabavna dneva poletja pa bosta znova Taborniški dan in Summer Fest s karnevalsko povorko, bogatim kulinaričnim, športnim ter zabavnim programom in, seveda, veličastnim ognjemetom. Mimogrede, septembra se lahko ljubitelji(ce) hokeja na travi prijavite na mednarodni turnir Šimuni hockey fest!
Primož Longyka, foto: Beach Family Camping Šimuni
Na 4 km dolgi obali kampa je 6 sanjskih plaž – tudi z opazovalnicami za mame, s katerih lahko podmladek nadzirajo s koktejlom v roki.
7 SLAPOV, 1.000 DOŽIVETIJ
Kraški kanjon, 7 slapov, otoček sredi jezera, rimski vojaški tabor in verjetno najlepša rečna plovba na Hrvaškem – to je Narodni park Krka, kjer lahko ob vsakem obisku spoznate nekaj novega, saj vsebuje nešteto naravnih fenomenov in lepot, bogato kulturno dediščino in omogoča veliko aktivnosti v naravi, zlasti za kolesarje in pohodnike.
Dalmatinska lepotica Krka izvira nedaleč od Knina in se po slikovitem kanjonu prebije do ustja v Šibeniškem zalivu. Njena glavna posebnost neštete bariere iz lehnjaka, ki omogočajo izjemno bogat rečni ekosistem.
NARAVNI FENOMENI
Najbolj priljubljena točka v parku je Skradinski buk, največji, najdaljši in najbolj vodnat slap na Krki , ki je obenem tudi najdaljša rečna pregrada iz lehnjaka v Evropi. Raziskujete ga po mostičkih in lesenih poteh s številnimi razgledišči, mimogrede lahko pokukate tudi v obnovljene vodne mline, ki spominjajo na nekdanje življenje ob reki. Tam so tudi ostanki hidroelektrarne Krka, ki je že leta 1895 omogočila Šibeniku, da je postal prvo mesto na svetu z javno razsvetljavo na izmenični tok.
Hostel Titius v Eko kampusu Krka (Puljane) je z družinskimi sobami idealno izhodišče za raziskovanje zanimivosti ob zgornjem toku Krke.
Posebnost parka je tudi otoček Visovac, ki se sonči sredi rečnega jezera med Skradinskim bukom in Roškim slapom. Na njem je frančiškanski samostan iz 15. stoletja z bogato muzejsko zbirko, ki sredi zelenja ustvarja enega najbolj fotogeničnih prizorov hrvaške naravne in kulturne dediščine.
Nekoliko višje, na srednjem toku reke, je še tretja od največjih znamenitosti parka –Roški slap. Tam si privoščite dolg sprehod ob kaskadi rečnih pregrad Ogrlice, in če ni prevroče, se lahko po 517 lesenih stopnicah povzpnete še do prazgodovinske jame Oziđana pećina, s katere se ponuja fantastičen razgled. Vsekakor pa si pri Roškem slapu oglejte še obnovljene vodne mline, v katerih so uredili prijetno gostišče s teraso v globoki senci, zraven pa je tudi
Skradinski buk je največji, najdaljši in najbolj vodnat slap na Krki, pri Roškem slapu pa si oglejte tudi obnovljene vodne mline, ki pričajo o nekdanjem življenju ob reki.
PEŠ, Z LADJICO ALI S KOLESOM?
Narodni park Krka lahko obiščete vse leto, peš ali s kolesom. Pod imeni Krka hike in Krka bike so doslej uredili že 22 pohodniških poti v skupni dolžini 47 km in 5 veličastnih razgledišč, kolesarjem pa označili 12 gorskih, cestnih in treking oziroma družinskih smeri (skupno 388 km). V Eko kampusu Krka lahko ugodno najamete tudi e-kolo Pedalec. Na pohodih ob reki boste občudovali zmes surove lepote krasa ter vodnate Krke, ki daje življenje bogati flori in favni, panoramske poti visoko nad kanjonom pa vas bodo razvajale z razgledi. Najbolj priljubljeni sta krožni poti Roški slap (1.360 m) in Skradinski buk (1.900 m), najdaljša pot v parku pa je Stinice – Roški slap –Oziđana pećina (8,5 km), ki sodi med najlepše sprehode na Hrvaškem.
Na kombiniranem ogledu parka lahko poljubno preskakujete med pohodniškimi čevlji, ladjico in kolesom – na voljo je kar 12 kolesarskih poti (po 3 cestne in gorske ter 6 družinskih).
Posebno doživetje so tudi ladijski izleti, zlasti na liniji Roški slap–Visovac, na kateri plujeta nova električna katamarana. Med neslišnim drsenjem po reki boste v kanjonu oprezali za ostanki utrdb v visokih stenah in občudovali številne druge zanimivosti, ki so vidne le z
Načrt obiska si lahko ustvarite kar sami s podrobnimi informacijami, ki jih ponuja spletni vodnik, dostopen na spodnji QR-povezavi.
dna rečna plaža (drugod v parku je kopanje prepoveda-
BURNA PRETEKLOST
Krka ne razvaja le s čudovito naravo, bogata je tudi tamkajšnja zgodovina. Nad reko so ostanki srednjeveških utrdb, ki so od 14. stoletja branile zaledje pred prišleki z morja. Blizu Manojlovca, najvišjega slapa na Krki, obvezno obiščite arheološko najdišče rimskega vojaškega
tabora Burnum z nekdanjim amfiteatrom, ki ga postopoma restavrirajo. Še višje ob toku, pri vasi Puljane, pa so pred nekaj leti uredili Eko kampus Krka –sodobno izobraževalno središče z arheološko in naravoslovno zbirko, otroškim laboratorijem in simpatičnim hostlom Titius, kjer lahko prespite v družinskih sobah – po zelo ugodni ceni in v popolnem miru, ki ga motita le žvrgolenje ptic in šum Krke.
Naložite pa si tudi aplikacijo Genius Maps. Ta ponuja brezplačne offline zemljevide z vrisanimi pohodniškimi in kolesarskimi potmi v NP Krka ter druge interesne točke, denimo parkirišča, recepcije, pristanišča in gostinske objekte. Tadeja Lipovec, foto: arhiv NP Krka
Ne izpustite ladijskega izleta, edine možnosti za obisk romantičnega otočka Visovac in za raziskovanje kanjona z rečne perspektive.
Hrvaška: Njivice in Omišalj, otok Krk
AFFOGATO, ANTIKA, ATEA
Nekdanja ribiška vas Njivice, ki v zadnjih letih doživlja popolno preobrazbo, in starodavni Omišalj visoko nad morjem, ki ga dopolnjuje čarobno prizorišče Mirine, sta odlična počitniška kombinacija; kot najbližja kraja na Krku sta tudi priročen cilj za letni dopust ali vikend na morju – zlasti julija, ko tamkajšnji program prireditev poka po šivih.
Glagoljaški Omišalj je verjetno najstarejša naselbina na Krku. Prazgodovinskih temeljev ni videti, a sprehod po mestnem lapidariju, bogati zbirki kamnitih reliefov in spomenikov priča o zgodovini, ki jo je v tisočletju pred Kristusom začelo klesati ilirsko pleme Liburni. Sledili so Rimljani, Hrvati pa so kraj naselili v 7. stoletju.
Del bogate dediščine starega mestnega jedra, ki vlada zalivu s 85 m visoke vzpetine, lahko poleti spoznate na brezplačnem večernem sprehodu Doživi Omišalj. Poudarek je na glagolici, ki je del kulturne identitete Krka, pravzaprav Hrvaške. Morda veste, koliko krav je bila vredna ena rokopisna knjiga v glagolici? So na Krku začeli reciklirati šele konec 20. stoletja ali to počnejo že od nekdaj?
Na sprehodu spoznate zgodovino te staroslovanske pisave, vklesanih napisov, rokopisov na pergamentu in prvih tiskanih knjig – inkunabul, misalov, brevirjev, statutov in matičnih knjig. Vodnik bo spregovoril tudi o staroslovanskem bogoslužju, ki je fenomen v katoliškem svetu, in o tem, da glagolico uporabljajo še danes, zlasti v oblikovanju. Pred slovesom se boste v loži pred cerkvico sv. Antona Padovanskega preizkusili še v pisanju glagolice po starodavnih pravilih.
Večerni sprehodi Doživi Omišalj (v hrvaščini in angleščini) poleti potekajo enkrat tedensko, prijave niso potrebne (razen za skupine), več informacij pa poiščite v TIC Omišalj.
OMIŠALJSKO POLETJE
V Omišlju bodo pozdravili poletje z Divama na Mirinah: Katjo Budimčić Sabljar in Andrino Frleta (18. 6.) in Festivalom ljudskega gledališča (20.–26. 6.). Sledili bodo julijski koncerti Klasika na Mirinah, na istem prizorišču bodo tudi tradicionalni Antični dnevi (17.–18. 7.), ki v krasnem obmorskem ambientu ves dan ponujajo kostumirane animacije, antične delavnice za otroke in frizerstvo za mame ter tržnico starodavnih poklicev. Otrokom pa postavijo lesen vrtiljak s košarami, jahajo lahko tudi ponije.
Arheologa ob šilcu antičnega žganja razlagata zgodovino te lokacije, vse skupaj pa pospremijo krški gostinci z antičnimi recepti – zvezde stojnic so odojek z medom, jagnjetina in vol na ražnju, antične klobase ter domači sladoled. Svoj tabor postavijo tudi rimski vojščaki, ki podnevi skrbijo za red, zvečer pa uprizorijo simpatično predstavo – skupaj z gladiatorji, muzikanti, vestalkami, ognjenimi žonglerji in rimsko gospodo.
Ko Rimljani zapustijo Mirine, se prireditve preselijo v Omišalj. Domačini in turisti nestrpno pričakujejo Ribiško fešto, ki konec julija pričara enkratno in sproščeno vzdušje, saj ob prijetni sapi tik ob morju zadiši po morskih specialitetah iz skuše, tuna, orade, hobotnice, dagenj, lignjev in celo morskega psa – seveda ob spremljavi glasbene skupine. Sledi jadralska Regata krstaša, 16. avgusta pa bo na 4 prizoriščih starega mestnega jedra potekala tradicionalna etno fešta Stomorina. Poletje se bo zaključilo z Big OM, mednaro-
dnim kvalifikacijskim turnirjem za svetovno prvenstvo v lovu na velike ribe.
NJIVICE: ATEA RESORT IN PODALJŠANA
RAJSKA CESTA
Za varnejše sožitje pešcev in kolesarjev so predlani prenovili in razširili odsek obalne poti od Ribiške obale v Njivicah do zaliva Kijac, lani pa so v varno sprehajališče preuredili še kozjo stezo čez hrbet rta Čuf, onkraj katerega se začne obalna pot Rajska cesta do Malinske. To so zgradili že leta 1934 in jo pred leti obnovili, danes pa si lahko – udobno in varno povezana z Njivicami – s promenadama Veli Lošinj in Čikat deli lento najlepše na Kvarnerju.
Arheološki park Mirine-Fulfinum v zalivu Sepen blizu Omišlja je vreden obiska že zaradi ostankov rimske naselbine in bazilike (tam je tudi prodnata plaža), vsekakor pa za ogled julijskih koncertov Klasika na Mirinah in Antičnih dnevov.
Kljub rajskemu statusu nove poti se renesansa Njivic dogaja zlasti na severu letovišča. Tam so, na mestu odsluženih bungalovov, pred nekaj leti zgradili lično naselje Younique Gaia Green Villas, lani pa so popolnoma prenovili kamp Aminess Atea, ki po novem sluši na Aminess Style Camping Atea Resort. Za klasično kampiranje je namenjenih okrog 260 parcel, med katerimi so tudi ogromne Mega Premium (240 m2) za največje avtodome in prikolice, parcele Luxury Mare (v prvi vrsti ob morju) pa imajo zasebne ogrevane bazene. To velja tudi za tretjino novih mobilnih hišk in vil, druge pa so tik ob novem vodnem parku z 8 bazeni (in letos
Starodavno jedro Omišlja, kamor se z obale povzpnite po senčni poti parka Dubec, je najbolj simpatično zvečer; raziščete ga lahko tudi na vodenem sprehodu Doživi Omišalj, ki se zaključi z malo šolo glagoljice v loži ped cerkvico sv. Antona Padovanskega.
Hrvaška: Njivice in Omišalj, otok Krk
nameščenimi tobogani), 2 dodatna bazena pa sta še v naselju hišk in med kamping parcelami.
V kampu so zgradili tudi več otroških igrišč, mini klub Miramì, trgovino in športni park z večnamenskim igriščem, mini golfom, telovadiščem na prostem ter igriščem za padel. Aminess Sently Wellness so zgradili že predlani, gostinska ponudba pa je nespremenjena: trattoria Il Cantuccio, Punto Mare Beach Bar in 7 Seas Restaurant & Bar, kjer chef Matija Bogdan prireja tudi Aminess Wine & Gourmet Nights z gostujočimi kolegi: Jorgom Zupanom (19. 6.), Bernardom Korakom (17. 7.), Tomico Đukićem (7. 8.) in Davidom Skokom (25. 9.).
AFFOGATO ALI SLADOLED?
Začetek poletja bo v njiviški restavraciji La Gradela zaznamoval tradicionalni Aminess Craft Beer & Burger Weekend (26.–28. 6.), na katerem se predstavljajo lokalne pivovarne. Z obnovo valobrana in sprehajalne Ribiške obale je pred leti ob morju nastal velik prireditveni prostor, ki ga poleti zavzamejo glasbeniki, glumači in drugo dogajanje. Tam se bo znova odvijal Festival sladoleda (6.–12. 7.), ki je z otroško animacijo, uličnimi nastopi klovnov, žonglerjev in drugih cirkusantov ter večernimi koncerti znanih izvajalcev postal glavna družinska prireditev na Krku (letos Luca Montecchi, Domenica & Ante Cash, Grooversi, Infinity Band Croatia, Venus, Vatra).
V lani prenovljenem Aminess Style Camping Atea Resortu so letos bazene opremili še s tobogani, sosednji 7 Seas Restaurant & Bar pa bo znova gostil Aminess Wine & Gourmet Nights.
Na Festivalu sladoleda, osrednji družinski prireditvi na Krku, se oglasite večkrat, saj traja cel teden; obvezno pokusite affogato iz kave in vaniljevega sladoleda!
Mimogrede, ko se boste prebijali med bogatimi stojnicami sladoleda in sladic, ne izpustite absolutne uspešnice affogato, popolne kombinacije kave in vaniljevega sladoleda.
Precej daljšo tradicijo od sladoledne pa ima znamenita njiviška Ribiška fešta, ki si
avgusta že sama po sebi zasluži izlet na sončni otok Krk – zlasti, če ga podaljšate še do mesta Krk, ki avgusta poka po šivih od prireditev (več na naslednjih straneh).
Trio Gušt, Dalmatino, Supercover band & Klapa Tramuntana
BIG OM
MALA GOSPOJA
MORJE, TRADICIJA IN NEREZINSKI JUBILEJ
Lošinj bo septembra znova središče pomorske in ladjedelniške dediščine Jadrana, saj je dvotedenski festival Losinava posrečena zmes tradicije in sodobnosti: regate, koncerti, razstave in delavnice, tradicionalne barke (na vesla), zdravi sredozemski okusi na festivalu Taste the Mediterranean in plovba z logerjem Nerezinac – za piko na i pa jubilejna 50. Nerezinska regata tradicionalnih jadrnic.
Osrednji dogodek letošnjega festivala bo obeleženje visokega jubileja Nerezinske regate tradicionalnih jadrnic, enega najpomembnejših in najdlje trajajočih prikazov pomorske dediščine na hrvaški obali. Njene korenine regate segajo v leto 1920, ko so v Nerezinah priredili prva tekmovanja lesenih pasar. Po prekinitvi zaradi vojne so leta 1954 obnovili tradicijo in regata je dandanes edinstvena prireditev, ki privablja ljubitelje tradicionalnega jadranja z vsega Jadrana. Posebnost regate ni le njen tekmovalni značaj, temveč tudi
način ocenjevanja. Poleg jadralskih spretnosti namreč ocenjujejo še avtentičnost plovila, ohranjenost tradicionalnega videza ter način uporabe jader, zato je regata nekakšen živi muzej pomorske dediščine. Jubilejna izvedba bo 19. septembra, ko bodo tradicionalna jadra znova zaplapolala v nerezinskem pristanišču in obudila spomin na čase, ko so bila takšna plovila nepogrešljiv del vsakdanjega otoškega življenja. A 50. regata bo veliko več kot športni dogodek – bo praznik identitete, povezanosti in pomorske tradicije, ki se uspešno prenaša iz roda v rod.
OTOK POMORCEV IN JADRALCEV
Lošinj je svojo pomorsko identiteto gradil skozi stoletja. V nasprotju z večino drugih krajev na Jadranu je jadranje tam zelo zgodaj postalo tudi šport, vprašanje prestiža in svojevrstno tekmovanje ladjedelcev – ob prelomu iz 19. v 20. stoletje je na otoku delovalo kar 7 ladjedelnic, zmaga na regati pa je bila v ponos celotnemu kraju. To bogato tradicijo danes ohranjajo številne regate, ki potekajo v okviru festivala. Med njimi so 14. Lošinjska regata pasar na vesla, zabavna 6. Veloselska regata maštel
(škafov), 9. Nočna regata tradicionalnih jadrnic in 44. Lošinjska regata križark – Regata lošinjskih olimpijcev, posvečena tamkajšnjim jadralcem, ki so nastopili na olimpijskih igrah Helsinki 1952.
OKUSI SREDOZEMLJA NA LOŠINJU
Pomemben del Losinave bo tudi mednarodno priznani festival Taste the Mediterranean (9.–13. 9.). Ta že več kot desetletje – vsakokrat v drugem kraju hrvaškega Jadrana – združuje vrhunske kuharske mojstre, gostinske strokovnjake in ljubitelje sredozemske kulinarike
z vsega sveta. Ker je Kvarner Evropska regija gastronomije 2026, bo festival letos v Malem Lošinju (že drugič), kjer bodo v najboljših restavracijah družbe Lošinj Hotels & Villas posebne kulinarične delavnice, degustacije in ekskluzivne večerje. Taste the Mediterranean pod geslom »dobra hrana, dobra
Najizvirnejši doživetji sta romantična plovba ob sončnem zahodu z logerjem Nerezinac in scenska predstava Addio –Pozdrav kapitanu, sladokusci pa lahko v izbranih restavracijah pokušate zdrave jedi s certifikatom Taste of Vitality. In ne zamudite festivala Taste the Mediterranean (9.–13. 9.), ki se letos vrača na Lošinj!
vina, dobra zabava« promovira avtentična živila, tradicionalne recepte in trajnostno sredozemsko prehrano, ki je na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine.
LOSINAVA POINT IN ADDIO, SUNSET SAIL IN VISOKI JUBILEJ Med festivalom bo obiskovalcem na voljo Losinava Point,
osrednje prizorišče, ki združuje informacije, predstavitve pomorske dediščine in izobraževalne ter družabne dogodke. S predstavitvami pomorske zgodovine, razstavami in interaktivnimi programi je to prostor, kjer se tradicija približa novim generacijam in vsem obiskovalcem otoka. Program Losinave 2026 vključuje tudi pristna otoška doživetja. Denimo romantično plovbo ob sončnem zahodu s čudovito obnovljeno stoletno tovorno jadrnico loger Nerezinac, scensko predstavo Addio –Pozdrav kapitanu pred cerkvico Annunziata v zalivu Čikat, koncerte ob sončnem zahodu, predavanja in pomorske delavnice, kulinarične dogodke in druge programe, ki povezujejo morje, dediščino in domačine ter obiskovalce. Zaključek festivala pa bo tam, kjer je njegovo srce – v Nerezinah, z velikim praznovanjem ob 50. Nerezinski regati tradicionalnih jadrnic in velikim koncertom Petra Dragojevića.
Jasna Klin, foto: TSM Mali Lošinj – Ivan Brčić, Antonio Pavela, Hrvoje Serdar, Sandro Tariba
LOSINAVA 2026
Odprtje festivala Lošinjska regata pasar na vesla Veloselska regata maštel Mala šola pletenja mrež
Koncert TBF in Dj After Party Mali/Veli Lošinj, 5. 9.
Sunset Sail, loger Nerezinac Mali Lošinj, 7.–10. 9. in 14.–17. 9.
Taste the Mediterranean Mali Lošinj, 9.–13. 9.
Addio – Pozdrav kapitanu Zaliv Čikat, 10. in 17. 9.
Nočna regata trad. jadrnic Mali Lošinj, 11. 9.
Pomorski večer Regata lošinjskih olimpijcev Mali Lošinj, 12.–13. 9.
Jubilejna Nerezinska regata tradicionalnih jadrnic Koncert Petar Dragojević Nerezine, 19. 9.
Podrobnejši program:
Poleg jubilejne Nerezinske regate tradicionalnih jadrnic so na programu tudi Lošinjska regata pasar na vesla, Veloselska regata maštel (škafov), Nočna regata tradicionalnih jadrnic in dvodnevna Lošinjska regata križark – Regata lošinjskih olimpijcev.
Hrvaška:
MELODIJE POLETJA
Krk niso le čudovito srednjeveško mestno jedro, vedno živahna riva in krasne okoliške plaže – poleti je tudi (in zlasti) mesto zabave, glasbe, plesa, tradicije in kulture. Prireditve si bodo tudi letos podajale kljuko skoraj vsak dan (tudi po večkrat), od Krk Music Festa s sočasnim festivalom ulične hrane in raznovrstnega
Triola Kamplin Festa do avgustovskega trojčka Krški sejem – Lovrečeva, Krška jadra in sladki Dnevi fig, ki letos praznujejo 20. jubilej. In vse prireditve so brezplačne!
Če ne sodite med jutranje brisačkarje, se pred odhodom na plažo pretegnite ob dopoldanski kavi na Krški rivi. Mimogrede stopite še v senco starega mestnega jedra – ni treba na kulturni maraton, raje si ga ogledujte vsak dan po malem, da ga boste dlje srkali vase. Pri tem ne izpustite novosti zadnjih let: v Frankopanskem kaštelu je Interpretacijski center Krk (del mreže Po poteh Frankopanov), lučaj stran si lahko ogledate Interpretacijski center pomorske dediščine otoka Krk. Ta bo všeč tudi otrokom, saj je poln mornarske opreme in ladijskih maket, vključno s tradicionalnimi krškimi plovili, kot so pasara, bragoc in guc, ki jih lahko v naravni velikosti občudujete na avgustovski regati Krška jadra.
PLAŽE, SNORKLJANJE,
BICIKEL IN CAMINO KRK
V mestu in okolici je veliko plaž s kristalnim morjem in pestro dodatno ponudbo, še več (divjih) plaž je proti
Glavotoku in na polotoku
Prniba. V Puntarski dragi se vrti
Ski lift Krk, edini wake park na otoku. Edinstven je tudi
Activity Center Krk na Dražici, zunanje multi vadišče, kjer v prijetni senci lahko telovadite celo poleti, saj vas hladita morska sapa in krasen razgled. Glavna počitniška
novost pa je snorkljanje v krškem akvatoriju, saj so lani upodobili in podrobno opisali 2 izjemno privlačni točki:
Letošnji Dnevi fig bodo že 20. po vrsti – konec avgusta si lahko pri sodelujočih gostincih privoščite posebne jedi, sladice in napitke, na prodajno-razstavnem sejmu pa izberete kaj slastnega (ali lepega) za domov.
zahodne stene Plavnika in južni rt otočka Kornat Veli, do katerih lahko odplujete iz mesta Krk (glej www.visitkrk.city).
Če raje premagujete kilometre, zajahajte bicikel navsezgodaj, sicer bo prevroče. Na kolesarskem zemljevidu najdete 8 poti z izhodiščem v mestu Krk ali bližnji okolici. Kratko treking pot št. 421 (prej št. 6) si lahko privoščite večkrat, saj križari po senčnih makadamih polotoka Prniba, večinoma po obali skritih zalivčkov.
Preostalih 7 poti se obale izogiba, zato se raje posvetite nagrajenemu krškemu siru in drugim dobrotam v konobah in na turističnih kmetijah. Te lahko obiščete tudi kot pohodniki, saj so posejane ob otoški krožni poti Camino Krk, ki ima izhodišče in cilj prav v mestu Krk. Poleti se najbolj prileže odsek po globoki senci stoletnih hrastov pri vasi Brzac, če pa boste na Krku jeseni, ki je primernejša za daljše pohode, se Camina lahko lotite resno. Pot namreč v 7 dnevnih etapah (skupno 150 km) obkroži celoten otok, nanjo pa se zlahka odpravite sami – nov zemljevid (tudi v slovenščini) dvignete v TIC-ih na otoku, opise in fotografije etap ter znamenitosti ob poti pa najdete na strani www. caminokrk.com. Prevzemite še GPX-datoteko poti, da jo boste na telefonu lahko spremljali z aplikacijo Maps.Me.
ULIČARJI IN KRK MUSIC FEST
Svetovni dan glasbe v Krku praznujejo s festivalom glasbe, zabave, plesa in kulinarike Krk Music Fest. Vela placa bo gostila klapsko in drugo petje ter odlične nastope folklornih/ umetniških društev Kornič, Poljica in Vrh (tradicionalni krški tanci so na seznamu nesnovne dediščine RH), zvezde programa (Golden Pop Rock Show, Cubismo, Electron Corn) bodo zavzele Krško rivo, v Kinu Krk bodo predvajali filma o Elvisu in Michaelu, za sproščeno vzdušje in okuse ulične hrane pa bo poskrbel sočasni Krk Food Truck Festival.
Sredi avgusta lahko krško pasaro, bragoc in guc občudujete na najstarejši kvarnerski regati tradicionalnih plovil Krška jadra; oglejte si še Nočni ples bark in razstavo maket v Interpretacijskem centru pomorske dediščine otoka Krk.
TROJČEK TROJČKOV TRIOLA
Za promocijo glasbe in kulture ter hkrati za izboljšanje butične turistične ponudbe in kakovosti življenja domačinov so pred leti zasnovali raznovrsten glasbeni festival, ki na Trgu Kamplin poteka vse poletje. Triola Kamplin Fest ponuja 9 glasbeno-scenskih večerov, razdeljenih v 3 tematske sklope, ki bodo na sporedu po trikrat. Folklora, klape in mestna godba bodo obujali tradicijo na torkovih večerih Celebrate Local (KUD Kornić, Poljica in Vrh, Mestna godba Krk, klapa Vejanke, Kvarnerske Dive). Četrkovi večeri Easy going bodo povsem sproščeni (Stefany & Band, Sergej & Slađana, Blue Note Trio), sobotni Good vibes pa obljubljajo zabavo s
priljubljenimi hrvaškimi izvajalci različnih žanrov: Whiteheads, Vjeko Ključarić in nepogrešljive Grapevine Babies.
KRŠKI SEJEM – LOVREČEVA
Krški sejem – Lovrečeva je praznik tradicije, kulture, kulinarike in zabave. Gre za eno najstarejših, najbolj čislanih in najbolj obiskanih prireditev na Hrvaškem, saj se lahko pohvali tudi z nagrado za hrvaško Turistično prireditev leta 2024. Meščani in staro jedro Krka si za 3 dni nadenejo srednjeveško preobleko, na čudovitih prizoriščih Trg Kamplin, Vela placa, Mestna riva in Veliki pomol pa se vrstijo tradicionalne uprizoritve in sodobna zabava. Glavni oder bodo letos zavzeli Magazin in Prljavo kazalište ter cover bendi
Dellboys, Grooversi in Infinity Band Croatia, priljubljeni DJ Luca Montecchi pa bo zadolžen za obalni disco party. Osrednji del prireditve je sicer sejem domačih pridelkov in izdelkov ter ročne obrti kmetov in malih proizvajalcev z otoka in širše Hrvaške, ki postavijo stojnice na več lokacijah starega mestnega jedra. Trg Kamplin se za 3 dni povsem preobleče v srednji vek – zgodovinska in folklorna društva oživljajo krško preteklost z razstavo viteške opreme, igrami in skeči, viteškimi boji in lokostrelskimi turnirji, plesnimi predstavami, srednjeveško povorko knezov Krških (Frankopanov), ognjeno predstavo in številnimi delavnicami tradicionalnih obrti, zlasti za otroke.
Sejem je zato krasna priložnost za okušanje in nakup krškega sira in pršuta, domačih šurlic, vrbniške žlahtine, likerjev in drugih krških ter kvarnerskih dobrot. Pridružite se lahko tudi brezplačnim tematskim
Petek, 19. 6. 19:00, Kino: Elvis Presley in Concert
19:30, Folklorno društvo Poljica 20:00, Pevski zbor krških upokojenk 20:15, Klapa Vejanke 20:45, Mestna godba Krk 21:30, GOLDEN POP ROCK SHOW
Sobota, 20. 6. 19:00, Kino: Michael 19:30, Folklorno društvo Vrh 20:00, Plesni studio Incanto 20:30, Klapa Kaštadi 21:30, CUBISMO – 30 let Nedelja, 21. 6. 19:30, Folklorno društvo Kornić 20:00, Vokalna skupina Kurikta 21:00, Otr. zbor Rokerji sv. Jakova 21:30, ELECTRIC CORN
# visitkrkcity www.visitkrk.city
Ste vedeli, da glavna počitniška novost snorkljanje v krškem akvatoriju, saj so lani upodobili in podrobno opisali 2 izjemno privlačni točki: zahodne stene Plavnika in južni rt otočka Kornat Veli, do katerih lahko odplujete iz mesta Krk.
Odlična skupina Grapevine Babies je na železnem repertoarju sobotnih večerov Triola –Good Vibes, krške tance pa si lahko ogledate na vseh omenjenih prireditvah.
Torek: CELEBRATE LOCAL
7. 7., KD Kornić, klapa Vejanke
21. 7., FD Poljica, Kvarnerske Dive
4. 8., KUD Vrh, Mestna godba Krk
Četrtek: EASY GOING
25. 6., Stefany & Band
30. 7., Sergej & Slađana
27. 8., Blue Note Trio
Sobota: GOOD VIBES
4. 7., Whiteheads
11. 7., Grapevine Babies
22. 8., Vjeko Ključarić
# visitkrkcity www.visitkrk.city
vodenim ogledom mestnega jedra in izveste kaj novega o zgodovini Krka, knezih Frankopanih in zgodovini samega sejma.
TRADICIONALNE BARKE IN SLASTNE KRŠKE FIGE
Nekaj dni po koncu srednjeveškega rajanja lahko krško pasaro, bragoc in guc občudujete na najstarejši kvarnerski regati tradicionalnih plovil
Krška jadra (13.–15. 8.). Namen prireditve je predvsem obujanje IN turistična predstavitev pomorske dediščine otoka. V krškem pristanišču bo razstava
Krška jadra – 150 let Jadralskega kluba Plav, tam se boste lahko vkrcali tudi za poskusno plovbo s tradicionalno barko, v Interpretacijskem centru pomorske dediščine pa bo potekala delavnica mornarskih
Družbena realnost že od pamtiveka: eni lovijo, drugi nabirajo, tretji pa se iz vseh norčujejo.
Na Krškem sejmu se bo z glavnega odra na Mestni rivi znova razlegala odlična glasba, saj prihajajo Magazin in Prljavo kazalište ter cover bendi Dellboys, Grooversi in Infinity Band Croatia, DJ Luca Montecchi pa bo poskrbel za disko žur.
veščin. Petkov večer bo v znamenju Nočnega plesa bark v osvetljenem pristanišču, ki mu bo sledil nastop klape Cambi, sobotno regato tradicionalnih plovil pa bo zaokrožil nastop ženske klape Luka.
Zadnji teden avgusta se lahko znova oglasite v Krku, takrat zaradi slastnih Dnevov fig, ki letos praznujejo 20. jubilej. Številni gostinci bodo na jedilnike uvrstili posebne jedi, sladice in napitke s figami, zadnji avgustovski vikend pa bo potekal še prodajno-razstavni sejem z umetniškimi in kulinaričnimi delavnicami, glasbo ter drugo zabavo.
P. S.: Ste vedeli, da lahko 4 zvonike ujamete v objektiv tudi v Krku, ne le v Rabu? Bravo, Luka! Primož Longyka, foto: TSM Krk – Borut Brozović/ Studio B, Luka Tabako, Anton Unković et al.
Ko znanje in izkušnje pričarajo nov nasmeh
V dentalni medicini dandanes pacienti ne iščejo le hitrih terapij – vse pogosteje se obračajo na strokovnjake, ki jim lahko zaupajo dolgoročno. Med njimi je tudi profesor Darko Božić, eden od vodilnih hrvaških strokovnjakov na področju parodontologije in regenerativne dentalne medicine.
Profesor Božić je v svoji zagrebški polikliniki vzpostavil jasen pristop, ki temelji na ohranjanju naravnih zob in zdravljenju vzrokov parodontalnih bolezni, ne le njihovi h posledic. Prav s to specializacijo se je uvrstil med najbolj iskane strokovnjake na področju parodontologije. Njegovo delo združuje klinične izkušnje, znanstveni pristop in individualen odnos z vsakim p acientom. Parodontitis oziroma parodontoza je namreč dolgotrajen in neopazen proces, zato bolezni pravijo tudi tihi ubijalec zob. Nevarna je tudi za naše siceršnje zdravje, saj lahko bolni zobje
negativno vplivajo na celoten organizem (na primer diabe tes in srčno žilna obolenja). Zato sta pravočasna diagnoza in strokoven pristop ključna za uspešno zdravljenje.
Simptomi parodontoze in možnost regeneracije
Kako prepoznati to zahrbtno bolezen, pravzaprav kronično bakterijsko vnetje obzobnih t kiv, ki uničuje dlesni in čeljustno kost ter je glavn i vzrok za izpadanje zob pri odraslih? Razvija se namreč zelo počasi in neboleče, zato jo pogosto opazimo šele v napredovali fazi. Zgodnji simptomi so zlasti:
• krvavenje dlesni med
Ana Adžaga, univ. bacc. dent. hig., je najbolj priljubljena zato, ker svoje profesionalne tretmaje čiščenja ustne votline popolnoma prilagodi individualni diagnozi pacienta. Najsibo rutinsko odstranjevanje zobnega kamna ali zahtevno čiščenje globokih žepov okrog zob in implantatov, pacienti njeno ordinacijo zapuščajo sproščeni in zaupljivi. Ana posveča veliko pozornost tudi izobraževanju pacientov, saj je njihova domača nega ključna za uspešno zdravljenje – daje jim jasne in praktične individualne nasvete, vključno s pravilno uporabo zobne nitke, medzobne ščetke in drugih pripomočkov.
Anita Cvitić, univ. bacc. oec., dentalna managerka Poliklinike Božić, skrbi za učinkovito komunikacijo med pacienti in strokovno ekipo ter za prijetno izkušnjo zdravljenja. Z organiziranostjo, podporo in strokovnim pristopom pacientom zagotavlja varnost, zaupanje in potrebne informacije.
�Zob ne smemo le zdraviti, moramo jih reševati.
Vrhunska protetika zahteva zdrave temelje, zato doktorica dentalne medicine Andrea Berišić tesno sodeluje s parodontološko ekipo: »Zobne prevleke in luske lahko zdržijo desetletja in imajo brezhiben videz le pri popolnoma zdravem zobnem mesu«.
ščetkanje m zob ali uporabo zobne nitke,
• slab zadah in neprijeten okus v ustih ter
• umikanje dlesni (zobje so videti daljši).
Pravočasna diagnoza in strokoven ter individualen pristop sta ključna za uspešno zdravljenje. Res je, zdravljenje, ne le zaviranje bolezni!
Regeneracija ni več prihodnost, saj sodobne metode omogočajo obnovitev izgubljenega tkiva, denimo s kolagenskimi matricami, rastnimi faktorji (npr. BMP) in hialuronsko kislino.
S tovrstnimi metodami lahko tudi parodontologija biološko obnovi tisto, kar je bolezen uničila.
Strokovna in zaupanja vredna ekipa poliklinike
Strokovna j avnos t prepoznava profesorja Božića tudi po znanstvenem delu in njegovem prispevku k razvoju sodobnih regenerativnih metoda v parodontologiji. Pri tem se osredotoča na biološke in druge sodobne pristope, ki omogoča jo obnovo tkiv ter ohranjanje naravnih zob.
Ustna higiena, izobraževanje pacientov in zgodnje o dkrivanje bolezni so ključni za uspeh, zobna protetika pa je le izhod v sili. Profesorjevo sporočilo je namreč jasno in preprosto: zob ne smemo le zdraviti, moramo jih reševati. Pacienti izpostavljajo zaupanje, ki g a Darko Božić z njimi zgradi s primerno komun ikacijo, umirjenim pristopom
V svetu estetske medicine in dentalne kirurgije lahko mimogrede pozabimo, da lepota brez zdravja ne traja dolgo – ta pojma se ne izključujeta, temveč dopolnjujeta. Prof. Darko Božić, vodilni zagrebški parodontolog, univerzitetni profesor, predavatelj na mednarodnih kongresih in nekdanji predsednik Evropske federacije za parodontologijo (EFP), je kariero posvetil enemu cilju – ohranjanju naravnih zob in povezanosti oralnega in siceršnjega zdravja. V Polikliniki Božić v Zagrebu vodi tim specialistov za parodontologijo, implantologijo in regenerativne posege, ki vsakodnevno poskuša ohranjati najpomembnejše – naravne zobe.
in jasno obrazložitvijo terapije. Prav ta odnos – skupaj z v isoko strokovnostjo – omogoča dolgoročno zadovoljstvo in občutek varn osti med zdravljenjem.
S to filozofijo je prežeta celotna ekipa strokovnjakov Poliklinike Božić, saj deluje z enakim pristopom – zn anje, natančnost in dolgoročna skrb za pacienta. »Vsak pacient mora biti deležen individualne obravnave, saj zdravljenje ne sme biti nikoli rutinsko«, svojo filozofijo povzema profesor Božić.
Zato je Poliklinika Božić dandanes prepoznavna po jasni parod ontološki specializaciji in ne podlega trendom površnega estetskega zdravljenja. Ta doslednost povečuje njeno prepozn avnost na
trgu in utrjuje njeno vlogo strokovne avtoritete.
In v časih, ko se medicinsko zdravljenje vse bolj poenostavlja in pospešuje, pristop profesorja Božića ostaja osredotočen na najvažnejše – strokovno znanje, natančno diagnostiko in dolgoročen odnos s pacientom, ki temelji na zaupanju.
Promocijsko sporočilo, foto: Poliklinika Božić
ITALIJA
Alpe Adria Ultra Summer Trail
Valbruna, 20. 6., www.alpeadriaultra.com
Val di Fassa Running Canazei, 21. 6.
Vigo di Fassa, 22. 6. Campitello di Fassa, 23. 6. Pozza di Fassa, 24. 6. Passo San Pellegrino, 25. 6. www.fassa.com
3tre Orienteering, Madonna di Campiglio 26.–28. 6., www.campigliodolomiti.it
Maratona dles Dolomites (road) La Villa, 5. 7., www.maratona.it
5 Days Val di Sole (orienteering) 29. 6.–4. 7., www.5daysitaly.it
Via delle Giulie Trail
Sella Nevea, 11. 7., www.vdgtrail.com
Kronplatz King MTB Marathon Kronplatz MTB test Days 11.–12. 7., www.kronplatzevents.com
Vezza d'Oglio/Ponte di Legno 25.–27. 9., www.adamelloultratrail.it
Več prireditev v destinacijah Alpe Cimbra, Dolomiti Paganella, Madonna di Campiglio, Monte Bondone, Pejo, Pinzolo, Pontedilegno-Tonale in Val di Sole/ Folgarida-Marilleva je na straneh 64–67.
Italija: rekreativne prireditve in novosti
Enjoy Stelvio Valtellina,
30. 5.–19. 9.
Med kolesarji najbolj priljubljene prelaze in cestne odseke v regiji Valtellina vsako poletje za nekaj dopoldnevov zaprejo za motorni promet in jih namenijo le pohodnikom ter kolesarjem. Letošnje priložnosti za varno kolesarjenje so (bili): prelazi San Marco (30. 5.), Gavia (5. 6., 30. 8.), Mortirolo (9. 6., 28. 8.), Stelvio (29. 8., 19. 9.), Passo dello Spluga (28. 6.) in ter krasni vzponi na jezera Cancano (8. 6., 11. 7., 27. 8.), oba prvotno načrtovana vzpona na Campo Moro pa so morali odpovedati. Kolesarjenje je brezplačno, prijava ni potrebna, najboljše postojanke za kolesarski oddih v teh krajih pa so Bormio, Livigno in Ponte di Legno (glej strani 66–67). www.valtellinasport.com
Letna smučarija na prelazu Stelvio, 30. 5.–31. 10.
Dolomites Bike Day, Alta Badia/Arabba, 20. 6.
Najlepše in Sloveniji najbližje prelaze Dolomitov trikrat letno zaprejo za motorni promet: dvakrat za Sellaronda Bike Day in enkrat za Dolomites Bike Day, ki vključuje 3 prelaze vzhodno od masiva Sella. Krožna pot (51 km/1.370 v. m) povezuje La Villo, Corvaro in Arabbo, na njej pa lahko v 3–5 urah premagate prelaze Campolongo, Falzarego in Valparola, ki plezajo na goro Lagazuoi. Prijava ni potrebna, v Dolomite pa odrinite pravočasno, saj je cesta za kolesarje rezervirana le med 9.00 in 15.00 (polurni zamik v primerjavi s preteklimi leti). www.dolomitesbikeday.it
Poleti lahko na 100-odstotno naravnem snegu smučate na ledeniku (3.450 m n. v.) nad najvišjim evropskim cestnim prelazom Stelvio (2.760 m n. v.). Na razpolago je, teoretično, do 20 km nezahtevnih prog in 6 žičnic (2 nihalki in 4 vlečnice s sidri, vključno z letos posodobljenima vzporednima vlečnicama Geister I in II), letos pa obratujejo od 30. maja do predvidoma 31. oktobra (vlečnice običajno 7.30–12.30). Dnevna karta stane 61 evrov, hoteli na prelazu so korektni in cenovno konkurenčni, opremo pa pripeljite s seboj, saj je na Stelviu ne morete najeti (najbližja izposoja je v Bormiu). www.passostelvio.eu
Sellaronda Bike Day, vsi kraji na Sellarondi, 6. 6. in 12. 9.
Sellaronda Bike Day poteka dvakrat letno – 6. junij je že mimo, zato ne zamudite zadnje letošnje priložnosti 12. septembra! Krožna pot (53 km/1.650 v. m) v nasprotni smeri urnega kazalca povezuje Corvaro, Val Gardeno, Canazei v dolini Fassa in Arabbo, na njej pa v 4–6 urah obkrožite skalni masiv Sella (prelazi Gardena, Sella, Pordoi in Campolongo), ki jih za motorni promet zaprejo med 8.30 in 16.00. Udeležba je brezplačna, prijave niso potrebne, obvezno pa kolesarite po desni strani cestišča, saj je kolesarjenje dvosmerno, na cesti pa precejšnja gneča. Prireditev namreč pritegne več kot 20.000 kolesarjev!
www.sellarondabikeday.com
Italija: rekreativne prireditve in novosti
Svetovno prvenstvo UCI Mountain Bike,
Val di Sole, 26.–30.
8.
Po uspešni izvedbi 2021 bo Daolasa di Commezzadura v sončni dolini Val di Sole znova gostila UCI svetovno prvenstvo v gorskem kolesarstvu. V 5 dneh spektakla in adrenalina, kakršen na tamkajšnjih »običajnih« dirkah za svetovni pokal privabi več kot 20 tisoč navdušencev, bodo na sporedu 3 discipline – običajni in e-MTB cross country ter downhill, seveda ločeno za oba spola in ekipno ter po različnih starostnih skupinah. Destinacija, ki jo smučarji bolje poznamo pod imenom Folgarida – Marilleva (del Skiarea Madonna di Campiglio Dolomiti di Brenta), se je tudi po zaslugi teh prireditev v zadnjih letih prebila na vrh italijanske gorsko kolesarske ponudbe. Zato si za obisk prvenstva raje vzemite kak dodatni dan, ki ga boste lahko s pridom izkoristili – v Bikelandu
Val di Sole, kraljestvu gravity-ja, vas čakajo številne poslastice, na čelu z legendarno in izjemno zahtevno progo Black Snake ter krasnim tehničnim spustom Trail la Preda, ki mu nikoli ni konca (12 km/1.300 v. m). www.valdisolebikeland.com
I suoni delle Dolomiti, gore Trentina, 24. 8.–3. 10.
Festival Zvoki Dolomitov je za ljubitelje gora verjetno najlepši način uživanja v raznovrstni glasbi, od klasične do džeza in kantavtorjev. Prizorišča so različno dostopna, od takih blizu zgornjih postaj žičnic do krepko odmaknjenih, kamor so edino prevozno sredstvo noge. Tudi glasbenikov v hrib ne vozi helikopter, temveč se vzpnejo peš, skupaj s poslušalci. V slabem vremenu je koncert isti dan v dvorani, podrobnosti si oglejte na
spletu. Letos je znova na programu 18 koncertov, prizorišča pa so posejana po destinacijah Madonna di Campiglio/ Dolomiti di Brenta, Dolomiti Paganella, Val di Fiemme, Val di Fassa, Passo San Pellegrino in San Martino di Castrozza. www.isuonidelledolomiti.it
RAJ NARAVE V DOLOMITIH BRENTA
Ph: Camilla Pizzini
RAZGLEDI TRENTINA
V zahodnem Trentinu, med Dolomiti di Brenta in vrhovi Adamello-Presanella ter Ortles-Cevedale, se razprostira smučarsko/kolesarsko območje Skirama Dolomiti. Vključuje 5 turističnih regij, ki vsaka v svojem italijanskem slogu vabijo na aktivni oddih, obenem pa – podobno kot pozimi – ponujajo tudi skupno žičniško vozovnico Superskirama Summer Pass.
Pohodniki imajo na razpolago stotine označenih poti v skupni dolžini 2.300 km, med katerimi je okrog 100 ferat in drugih posebej opremljenih poti, vključno s tematskimi Potmi spominov, na katerih lahko raziskujete burno zgodovino teh krajev.
Kolesarji se opremite z gorskimi ali cestnimi žrebci. S
pomočjo 34 žičnic je dovolj dela na 260 km urejenih kolesarskih poti in v 7 bike parkih, pocestniki pa se spopadajo s 7 znamenitimi vzponi Trentina, ki jim sledijo fantastični spusti. Za manj truda je v vseh gorskih središčih na izposojo nešteto raznovrstnih e-koles, kolesarski Bicibusi pa povezujejo Dolomite di Brenta tudi z Gardskim jezerom.
MADONNA DI CAMPIGLIO,PINZOLO IN VAL RENDENA
Visokogorje nad naštetimi kraji je zaščiteno kot krajinski park Adamello Brenta, prekrasni Dolomiti di Brenta so se tudi na Unescovem seznamu naravne dediščine. Slovijo po feratah, med katerimi je daleč najboljša Le Bochette.
Planinci, ki se lotijo 3.558 m visokega vrha Cima Presanella,
lahko dobršen del vzpona (ali sestopa, če jih ujame slabo vreme) opravijo z žičnico, še raje to počnejo kolesarji, ki se namesto dolgotrajnega vzpona raje večkrat dnevno spustijo po razglednih pobočjih; gorskim kolesarjem so uredili 25 poti različnih zahtevnosti, med cestnimi vzponi pa slovijo dolge serpentine, ki se vijejo iz doline Val di Sole v Madonno di Campiglio.
Paganella, Campiglio in Alpe Cimbra z vrhov ponujajo razgled do Gardskega jezera, kolesarjem pa mrežo avtobusnih povezav Bicibus, s katero se lahko po spustu do jezera vrnejo na izhodišče.
Na območju Skirama Dolomiti je okrog 100 ferat in drugih namensko opremljenih poti; najbolj prepoznavna je ferata Paganella z razgledom do Gardskega jezera.
VAL DI SOLE:
PEJO, FOLGARIDA MARILLEVA IN PONTEDILEGNO
-TONALE
Kar tretjino površine
Val di Sole pokrivata narodni park Stelvio in krajinski park
Adamello Brenta.
Val di Sole BikeLand je prava poslastica z družinskimi in MTB-potmi (na primer Tour Val Me ledrio), 2 Bike parkoma in cestnima vzponoma na Passo Tonale ter Pejo Fonti.
Na 3.000 m nad morje se lahko povzpnete z 2 gondolama – prva vozi s prelaza Tonale na ledenik Presena (več na straneh 66–67), druga gondola pa spleza na goro Pejo 3000. Od tam lahko zagrizeni gorniki nadaljujete še 500 m višje in si v koči tik pod vrhom Monte Vioz privoščite pošteno zaslužen čaj.
DOLOMITI PAGANELLA
evropska tradicija in prava Italija, se vzpenja Monte Bondone z vrhom Tre Cime (ta ni isti kot na Južnem Tirolskem!) in Botaničnim vrtom Viote. Do njega pelje tudi kolesarska pot, zvečer pa Viote vabi na razgledišče Terrazza delle Stelle, kjer boste ujeli tudi kak zvezdni utrinek.
Ta planota je poleti še bolj živahna kot v smučarski sezoni, saj je Paganella v kombinaciji z Andalom in bližnjim Gardskim jezerom skoraj popolna letna destinacija. Kopalcem, veslačem in jadralcem se ponuja jezero Molveno, s pobočij vrhov, ki jim kraljujeta koči Pedrotti in La Roda, se spuščajo jadralni padalci, visoke stene so prepletene s feratami in plezalnimi smermi.
Kolesarji si za cestni izziv izberite vzpon Mezzolombardo–Fai, največ dela pa je za
34 žičnic streže tako pohodnikom kot tudi kolesarjem, ki imajo – poleg številnih označenih poti – na izbiro tudi 7 bike parkov.
MTB-frike. Poleg 3 kolesarskih parkov se lahko odpravite tudi na legendarni turi Enduro Epic (Bear Trails in Lake to Lake), ki skupaj nudita kar 4.000 v. m spusta.
TRENTO, MONTE BONDONE IN VALLE DEI LAGHI
V srcu Trentina, le nekaj minut od simpatičnega mesta Trento, kjer si roko podajata srednje-
Peš ali s kolesom obiščite še pravljično dolino Valle dei Laghi – med jezeri so nanizane alpske vasice z gradovi in trdnjavami, med njimi pa 15 tematskih poti.
ALPE CIMBRA
Destinacijo Alpe Cimbra, ki velja za največje pašno območje v Alpah, tvorijo kraji Folgaria, Lavarone, Luserna in Vigolana. Prevladujejo pohodi na vrhove Forra del Lupo, Becco di Filadonna in Cima Vezzena, med trdnjavami in drugo dediščino se vije 20 tematskih poti, pod znamko Alpe Cimbra Bike pa so kolesarjem prilagodili ponudbo hotelov, počitniških hiš in jezera Lavarone, kjer je tudi gravity in downhill Bike park.
Ponujata se še cestna vzpona Passo Coe in Menador-Passo Vezzena, med 300 km poti za gorske kolesarje pa slovi pentlja 100 Km dei Forti – prevozite jo lahko v 3 dnevnih etapah ali jih združite v enkratni 100-kilometrski podvig.
Matic Dolhar, foto: Marco Gober, Camilla Pizzini et al.
Prireditve v PontedilegnoTonale so na strani 67. www.skirama.it
Na visokogorsko malico (3.000 m n. v.) se lahko zapeljete z gondolama Pejo 3000 in Presena; ta se ustavi tudi pri ledeniškem jezeru Presena.
GORSKE MELODIJE
ŽIČNICE POLETI
Kolesarji in pešci (sedežnici Roccolo Ventura in Valbione ter kabinska žičnica PontedilegnoTonale: 20. 6.–13. 9.)
Samo pešci (sedežnici Nigritella in Contrabbandieri: 4. 7.–6. 9.; kabinski žičnici Paradiso in Presena: 20. 6.–20. 9.) www.pontedilegnotonale.com
Vodni festival, muziciranje ob zori na vrhu ledenika, gozdni wellness in romantično mestece Ponte di Legno, kulinarični in drugi pohodi za hedoniste, (ekstremne) dirke za gorske tekače in raznovrstne
kolesarske ture – gorsko središče Pontedilegno-Tonale na stičišču Lombardije in Trentina lahko zadovolji vsakega ljubitelja narave in gora.
Po navdihu zimskega festivala Paradice, ko na vrhu
ledenika Presena muzicirajo z ledenimi glasbili, poleti prirejajo festival Water Music
Glavno prizorišče je jezero Valbiolo, kamor se s prelaza Tonale povzpnete peš ali s kolesom. Koncerti so večinoma brezplačni, kar velja tudi za sprehod po pontonskem mostu na jezeru, ki je turistom dostopen vsak poletni dan. 26. julija in 1. avgusta bo glasba zavzela tudi trg Foro Boario v vasi Edolo, (koncertirala bosta Elio e le Storie Tese in Francesco Gabbani), doživite pa lahko tudi visokogorsko glasbeno romantiko – čarobne sončne vzhode Alba in quota med muziciranjem na vrhu ledenika Presena (3.016 m n. v.), kamor vas navsezgodaj odpelje kabinska žičnica, v baru Panorama 3000 Glacier pa si mimogrede privoščite še zajtrk.
OD DRUŽINSKIH IZLETOV DO ADAMELLO ULTRA TRAILA
V objemu narodnih parkov Adamello, Adamello Brenta in Stelvio so možnosti za čudovite pohode ali resno planinarjenje neskončne. Navkreber si lahko pomagate s 7 žičnicami, vključno s tisto, ki vas v 7 minutah odloži
na vrhu ledenika Presena. Ko se naužijete ledeniških razgledov, potegnite še do znamenite ferate Sentiero dei Fiori z vrtoglavim visečim mostom med visokima stenama.
Gorski tekači namesto karte za žičnico raje vplačajte startnino, saj imate na izbiro 3 vrhunske
trail dirke (običajni Aviolo Trail, zahtevni Adamello Vertical Km in ekstremni Adamello Ultra Trail) ter zverinski triatlon Alpsman by The Stone, na katerem preplavate jezero Iseo (3,8 km), odkolesarite čez 3 prelaze v Ponte di Legno in zgulite tekaške čevlje do cilja na vrhu prelaza Paradiso
(38 km/1.400 v. m).
Golfisti se lahko iz mesteca Ponte di Legno s sedežnico povzpnete na planoto ob jezeru Valbione in odigrate visokogorsko partijo z 9 luknjami. Za popolno (družinsko) sprostitev pa obiščite gozdni wellness park Sozzine z igrali, mostiči čez reko Narcanello in prostori za piknik. Če boste v teh krajih 12. julija, se po spletu pravočasno prijavite na kulinarični pohod La Mangia e vai s številnimi okusnimi postanki.
KOLESARSKI SPREHODI IN LEGENDARNI PRELAZI
Destinacija omogoča neposreden dostop do več kot 40 kolesarskih tur v skupni dolžini 500 km, od družinskih do zahtevnih cestnih in gorsko adrenalinskih.
Nezahtevna kolesarska pot Fiume Oglio z izhodiščem v mestecu Ponte di Legno velja za eno od najlepših v Italiji in na dolžini 282 km povezuje 4 lombardijske province. Še ena čudovita družinska pot (35 km) vas čaka v dolini Val di Sole onkraj prelaza Tonale.
Najbolj zagrizeni cestaši se lotite legendarnih prelazov Gavia in Mortirolo, ki bosta konec avgusta vsak po 1 dan rezervirana za kolesarje, 5. julija pa se lahko prijavite na mednarodni Granfondo Gavia e Mortirolo (trase 45/110/141 km). Nekoliko dlje so še prelazi Aprica, Campo Carlo Magno, Vivione in legendarni Passo Stelvio, ki vas pripelje na Južno Tirolsko. Gorskim kolesarjem so namenjene številne poti po naravi. Za otroke je poleg družinskih MTB-poti na voljo Skill Park Tonale, ob katerem so lani odprli še Mini Downhill, kolopark in Kids Bike Park s 3 progami različne težavnosti. Več adrenalina se pretaka na 8 progah gravity in novem spustu Jump Line v Bike Parku Pontedilegno-Tonale, sicer pa se lahko v popolni divjini spuščate po stezah enduro. Na izhodišče Bike Parka in nekaterih drugih poti vas popelje 5 žičnic, opremljenih za prevoz koles, ki obratujejo dnevno – letos do 13. septembra.
Rosella Cappadone Quartet, 11. 7. C. Allotta in E. Santangelo, 18. 7. Negrita, 26. 7.
WM Party: Rock & Beer, 2. 8. Joan Thiele, 8. 8.
WM Party: Rock & Peace, 22. 8.
ALBA IN QUOTA
Good Vibes Acoustic, 19. 7. (Temù) Acoustic Folk duo, 26. 7. Echi di musica, 14. 8.
Re-Cover, 21. 8.
Ottavio Zani & friends, 26. 8.
REKREATIVNE PRIREDITVE
Triatlon Alpsman The Stone, 27. 6. Aviolo Trail Race, 27. 6. Gavia/Mortirolo Gravel, 4.–5. 7. Granfondo Gavia e Mortirolo, 5. 7. La Mangia e vai, 12. 7. Iconic Up MTB, 18. 7. Passi mitici – mitska prelaza rezervirana za kolesarje
9.00–13.00: Mortirolo (28. 8.) in Gavia (30. 8.)
Vezza Adventure Bike, 30. 8. Adamello Vertical Km & Trail Junior, 13. 9.
Adamello Ultra Trail, 25.–27. 9.
PROGRAM ACTIVE SUMMER
29. 6.–6. 9. 2026
Plačljive dejavnosti po enotnem tedenskem programu (razen v tednih Full Mountain) – z Adamello Card ali Val di Sole Guest Card PontedilegnoTonale po 1 dejavnost dnevno brezplačna, druge pa s 15 % popusta: vodeni pohodi in ogledi znamenitosti, otroški kampi, šola MTB, plezanje, kolesarjenje, rafting …
FULL MOUNTAIN WEEKS
11.–19. 7. in 26. 7.–2. 8. Ekskluziven program za imetnike omenjenih kartic.
Bike Park Pontedilegno-Tonale, številne MTB-poti in divji spusti, družinski kolesarski poti Fiume Oglio in Val di Sole ter mitska prelaza Gavia in Mortirolo – 500 km kolesarjenja za vse okuse!
Raziščite Pisgano in druge slapove, prizorišča Velike vojne (na primer Bocchette di Valmassa), starodavne vasice ter druge zanimivosti narodnih parkov Adamello in Stelvio.
Letos so znova na sporedu 3 dirke za gorske tekače, z Adamello Ultra Trailom na čelu.
SLOVENIJA
Volleyball on Water, Ljubljana 10.–11. 7., www.volleyballonwater.com
MTB Flat Out Days, Kope 13.–19. 7., flatoutdays.com
Kamniško sedlo Extrem (tek) K. Bistrica, 23. 8., www.fatburn.si
Ultramaraton Celje–Logarska dolina 5. 9., www.drustvo-maratoncev-celje.si
Ljubljanski festival športa 5. 9., www.ljubljanajesport.si
Anderletov gorski tek na Črno prst Podbrdo, 5. 9., www.pdpodbrdo.si
Etape Slovenia by TDF, Kranj 5.–6. 9., slovenia.letapeseries.com
NLB Ljubljanski maraton 17.–18. 10., ljubljanskimaraton.si
Obala Ultra Trail, Izola 6.–8. 11., www.obalaultratrail.si
Prireditve na Bledu, v Bohinju, dolini Soče, Kranjski Gori, Radovljici in drugje v Julijskih Alpah si oglejte na strani 71.
Highlander Julian Alps, foto: Alex Strohl
Pogi
Challenge, Komenda, 31. 7.–2. 8.
Brezplačen
Bicibus v Vipavski dolini, 25. 6.–13. 9.
Poleti bo v Vipavski dolini znova na voljo brezplačen avtobusni prevoz, ki bo kolesom in njihovim jezdecem olajšal dostop do kolesarskih izhodišč Predmeja in Nanos. Rezervacija ni mogoča (velja pravilo »do zapolnitve mest«), liniji pa sta dve: Ajdovščina – Vipava – Nanos (sreda 17.00, sobota 8.30, 14.30, 17.00) in Ajdovščina – Predmeja (četrtek 17.00, nedelja 8.30, 14.30, 17.00). www.vipavskadolina.si
Lanska evforija na premiernem Pogijevem izzivu S klanca v klanc je organizatorje letos spodbudila k podaljšanju prireditve na 3 dni. V petek bo Kriterij Tadeja Pogačarja, na katerega bo Pogi pripeljal nekatere vrhunske kolesarje, ki bodo na ravno zaključenem TDF (najverjetneje) znova šteli komarje na njegovem hrbtu. Sobota bo družinska, vključno z Junior Pogi Challengom, nedelja pa po vzoru lanske – S klanca v klanec bo lahko sopihalo prvih 1177 prijavljenih. Ne izpustite! www.pogichallenge.com
Triatlon & Kvadratlon jeklenih,
Bohinj, 29. 8.
Na epskem bohinjskem triatlonu jeklena dekleta in fantje tekmujejo v 3 preizkušnjah, pri čemer imajo pri vodni na izbiro 3 discipline: plavanje (1.700 m od cerkvice sv. Janeza do Kramarja in nazaj), veslanje s kajakom od cerkvice do Ukanca in nazaj (8 km) ter povratni veslaški šprint na supu do boje sredi jezera (5 km). Nato se z gorskim kolesom povzpnejo na Pokljuko (16 km), kjer jih čaka še gorski tek do 10 km oddaljenega cilja pri Vodnikovi koči na Velem polju (1.805 v. m). Hkrati s triatlonom bo tudi letos potekal Kvadratlon jeklenih. Tekmovalce čakajo plavanje, kajak in kolo (enake trase kot pri triatlonu) ter 2 tekaška kroga na Pokljuki (skupno 10 km).
www.triatlon-bohinj.si
K24 Ultra Trail, Črna na Koroškem, 7.–8. 8.
Ultimativna dirka po koroških vrhovih vsako leto privabi več kot 500 ljubiteljev gorskega teka. Izbirate lahko med krajšim in daljšim K24 Ultra trailom (24 km/990 v. m in 100 km/5.420 v. m) ter Gorskim maratonom (50 km/2.550 v. m). Vse trase imajo izhodišče v Črni na Koroškem, na najdaljši pa boste osvojili kar 5 glavnih koroških vrhov: Peco, Olševo, Raduho, Smrekovec in Uršljo goro. Letošnja novost je 10-kilometrski tek (501 v. m) K24 10 km, ki v primerjavi z dosedanjimi kratkimi teki ne zavije v Podzemlje Pece, rove opuščenega rudnika Mežica. www.k24trail.si
Trail Velika planina, Kamniška Bistrica, 30. 8.
Četrta tekaško-pohodniška prireditev bo znova potekala na slikoviti planšarski planini. Izhodišče in cilj vseh poti bosta na Zelenem robu, kjer se lahko med okušanjem trniča in drugih dobrot zapeljete z novo 6-sedežnico Šimnovec. Prijavite se lahko na družinski Pohodniški trail (6,7 km/273 v. m) ali na Kratki (6,7 km/273 v. m), Srednji (13,5 km, 608 v. m) oziroma Dolgi trail (29,3 km/1.556 v. m). www.trailvelikaplanina.eu
Ribn'ca Trail, Ribnica, 5. 9.
Trajnostni NaturHotel Snovik
Za tek ali sprehode po Veliki planini si lahko izberete izhodišče tudi v junija odprtem NaturHotelu Snovik**** Superior, prvem slovenskem trajnostnem hotelu s Kneippovo ponudbo. Gre za največjo naložbo v zgodovini Term Snovik, ki poleg hotela vključuje tudi nov kongresni center in razširjen wellness. Pridobili so 72 novih sob z balkonom (skupno 199 ležišč), gostom so na voljo 2 restavraciji (penzionska in à la carte Zarja), vinski kot, kavarna in lobby bar, trgovinica z lokalnimi izdelki ter otroške igralnice, hotelska recepcija pa služi tudi apartmajskemu naselju.
Na zadnji letošnji dirki lige Liga Salomon Trail Running SLO/CRO, ki tradicionalno obsega še Tour de Hvar, Salomon Wolf Trail/Kočevsko outdoor festival in Salomon Žumberak Trail, bosta znana zmagovalka in zmagovalec v skupnem seštevku 2026, ki bosta nagrajena z Zlato prijavnico za finale Golden Trail World Series 2026, ki bo 24. oktobra v Južni Koreji. Na ribniškem mednarodnem teku lahko sodelujete v kategorijah Kuhavn'ca (13 km, 452 v. m), Ribež'n (40 km, 1.597 v. m) in Čebular'ca (25 km, 821 v. m), ki šteje za ligo Salomon, otroci pa bodo imeli svoj Krošnjarčkov tek na 300 oziroma 600 m. www.ribncatrail.si www.goldentrailseries.com
www.terme-snovik.si
Bohinjski glamping in druge novosti v Julijskih Alpah
Na biosfernem območju Julijske Alpe, ki je poleti ponekod (pre) močno obiskano, se najbolj posvečajo trajnostni preobrazbi turizma. Na Bledu združili informacije o javnih parkiriščih na platformi parking. bled.si in z novim parkiriščem pri Športnem parku Bledec število občinskih parkirnih mest povečali na več kot 1.200. Tam bo tudi letos postajališče Bled Busa, ki bo julija in avgusta vozil na linijah Pokljuka, Po vaseh, Okrog jezera in Radovljica (ta je zanimiv zlasti za goste kampov Šobec in River).
Vožnja stane 5 evrov, za imetnike kartic Bled Lokal’c in Julijske Alpe je brezplačna. Prevoz živali je dovoljen, če so suhe in čiste, psi pa morajo nositi nagobčnik.
Bohinj je od sredine junija bogatejši za svojo prvo glamping vasico, ki so jo zgradili v kampu Danica. Vseh 5 koč so izdelali iz slovenskega lesa, brez uporabe lepil, kemikalij in kovin. Krite so z žgano smrekovo oblogo, zaščiteno z borovo smolo, stojijo
Vidali d. o. o., Borovec 4, Trzin M 041 255 436 E robljenje.vidali@gmail.com
pa na odmaknjeni terasi pod skalnim osamelcem, kjer se odlično zlivajo z okoljem. S kopalnico, kuhinjo, ogrevanjem in klimo so primerne za bivanje vse leto – 4 koče so družinske, ena pa je namenjena paru.
V dolini Soče znova vozi e-kombi Hop on - Hop off iz
Kobarida do Planine Kuhinja, Drežnice, Kolovrata in reke Nadiže (kjer velja nov poletni parkirni režim – 3 parkirišča so odslej plačljiva, tisto v Podbeli pa ostaja brezplačno). Tolminski shuttle vozi do Javorce in
Tolminskih korit (kjer so marca odprli nov vstopni objekt), bovški Hop on - Hop off pa do slapa Virje, Čezsoče, trdnjave Kluže in na Mangartsko sedlo ter v dolino Lepene. Odprli so tudi 3 nove nastanitvene objekte: butični hotel Vila Soča v Čezsoči (20 sob, restavracija, wellness, dvorana), butični resort Zen Emerald v Gorenjem Logu pri Mostu na Soči (9 apartmajev za pare, wellness, zunanji bazen in bistro Soča Atelje) ter penzion Tu'lie na Modrejcah pri Mostu na Soči (12 sob, apartma, restavracija, vinska klet in wellness).
Vse poletje (1. 6.–30. 9.) vozi tudi brezplačen avtobus Bovec - Vršič - Kranjska Gora (in nazaj), saj letos parkiranje na območju Vršiča še ne bo mogoče. Z lastnim avtomobilom lahko Vršič seveda prečkate, a ne smete (skoraj) nikjer pakirati.
Glavne novosti v Kranjski Gori pa so letos 3, in sicer uradno odprtje nove panoramske 4-sedežnice Vitranc 2, ki vas odloži pri obnovljenem Mojčinem dom na Vitrancu (1.568 m n. v.), prvi mednarodni otroški filmski festival v Sloveniji – CIFF KEKEC in nadgradnja vlečnice Brsnina, na kateri so namestili sistem Easyloop za vleko koles (enakega imajo že od leta 2022 v koroškem Bike Parku Poseka). In kulinarične novosti? Milka je ohranila 2 michelinki, Trangel je znova prejel priznanje Bib Gourmand, v Krmi pa lahko sedete k mizi ponovno odprte Kovinarske koče, kjer diši po domačem.
NE ZAMUDITE
BLED
Lučke na jezeru, 18. 7. Kino Bled festival, 30. 7.–2. 8. Triatlon festival Bled, 5. 9. X-Waters Slovenia, 5.–6. 9. Mini golf festival, 25.–27. 9. Heritage in Motion, 29.–30. 9.
BOHINJ
Vaški večeri Pod lipo, ponedeljki Večeri v Stari Fužini, torki Vasovanje, 24. 7. Kmečka ohcet, 25. 7. Bohinjska noč, 8.–9. 8. Triatlon jeklenih, 29. 8. Tradicionalni kravji bal, 20. 9. Praznik sira in vina, 24. 10. DOLINA SOČE
Otroški filmski festival Kekec, 3.–5. 7. Kranjskogorska 10-ka, 15. 8. Vaški dan v Ratečah, 15. 8. Triglav Trail Run, 21.–22. 8. Karavana okusov, 21.–23. 8. Juriš na Vršič (kolo), 29. 8.
Julian Alps Trail Run, 18.–20. 9. RADOVLJICA
Četrtki na trgu, 2.–30. 7. Poletna spontanka, 31. 7.–2. 8. Srečanje mest na Venerini poti, 2. 8. Festival Radovljica, 8.–25. 8. Festival Avsenik, 28.–30. 8. Kmetova miza, 12. 9. ŽIROVNICA
Festival KaŠArt, 27. 6.–3. 9.
www.julian-alps.com
Slovenija: rekreativne prireditve in novosti
X-Waters Slovenia, Bled, 5.–6. 9.
X-Waters je serija rekreativnih plavalnih tekem na odprtih vodah, ki letos potekajo na Tajskem, v Armeniji, Črni Gori, Kazahstanu, Kirgistanu, Rusiji, Srbiji, Turčiji in že tretjič v Sloveniji. Glavno prizorišče bo znova prenovljen veslaški center Bled. Starejši od 16 let se lahko prijavijo na 5 razdalj (500 m, štafeta 2 x 500 m, 1 milja, 5 in 10 km), mladinci in otroci pa bodo imeli svoje dirke X-Juniors (500 m) in X-Kids (50 m in 200 m).
5. Highlander Kamnik Savinja Alps bo potekal po novih, manj zahtevnih trasah. Osnovna 5-dnevna tura (100 km) bo vodila iz Mozirja na Golte in po grebenih na Smrekovec ter Raduho. Nato se bodo spustili v slikovito gorniško vas Luče in nadaljevali v Gornji Grad ter se čez Menino planino in skozi vas Lipa vrnili v Mozirje. Tudi udeleženci krajših različic bodo začeli v Mozirju – Highlander 3D (45 km/3 dni) ima enako traso kot 5-dnevni in se konča v Lučah, po programu Highlander 2D (36 km/2 dni) pa se lahko povzpnete na Golte in Smrekovec, od koder se spustite v Ljubno ob Savinji.
www.highlanderadventure.com
Novi Pohorje–Kozjak Trail: 20 etap, 187 km
Junija so odprli eno najbolj pričakovanih krožnih daljinskih pohodniških poti, ki v 20 etapah (10 na Pohorju in 10 na Kozjaku; skupno 187 km) povezuje naravne ter kulturne znamenitosti Pohorja in Kozjaka. Nastala je s poenotenjem in povezavo obstoječih planinskih poti, vodi pa mimo številnih planinskih koč, razgledišč, naravnih znamenitosti, cerkva in domačij na Mariborskem Pohorju, Arehu, Rogli, Lovrenških jezerih, Kopah, Košenjaku, Kapli na Kozjaku, Svetem Duhu na Ostrem vrhu, Svetem Urban in drugih prepoznavnih točkah. www.rra-podravje.si
Julian Alps Trail Run by UTMB, Kranjska Gora, 18.–20. 9.
Poletno sezono bodo v Kranjski Gori tradicionalno zaključili z največjo slovensko gorskotekaško prireditvijo, tekom Julian Alps Trail Run, ki sodi v elitno svetovno serijo UTMB. Ta pod eno streho združuje vse največje prireditve gorskega teka v Evropi in svetu. Izkušeni tekači se bodo pomerili na 120-, 80- ali 50-kilometrski razdalji in bodo lahko v tekaškem koraku uživali ob Soči, na razglednih vrhovih s pogledom na Triglav, mimo Bleda in po okolici Kranjske Gore. Tudi rekreativci, ki se s tekom po hribih šele spoznavajo in bodo izbrali krajšo in manj zahtevno progo (10, 15 ali 25 km), ne bodo prikrajšani za lepote Julijskih Alp. Za ogrevanje se lahko na podoben tek kadar koli odpravite tudi sami, saj so Kranjskogorčani trajnostno označili 15-kilometrsko rekreativno krožno traso Julian Alps Trail Run, ki obrede najlepše točke Zgornjesavske doline – od Kranjske Gore mimo Jasne in po gozdu v Gozd Martuljek, kjer se v Srednjem Vrhu odpre ikonični razgled na Julijce, nato pa ob Savi nazaj na izhodišče v Kranjski Gori. www.trailrun.si
STE VEDELI, DA …
… je vlakec Falcon Flight v decembra 2025 odprtem parku
Six Flags Qiddiya City (Savdska Arabija) podrl 3 svetovne rekorde? In sicer hitrostnega (250 km/h; dotedanji rekorder Formula Rossa (ZAE) dosega »le« 240 km/h), višinskega (163 m; prehitel je 128 m visok ameriški vlakec Top Thrill 2) in dolžinskega (4.250 m; z 2.479 m mu sledi japonski Stell Dragon 2000). www.sixflagsqiddiyacity.com
… je maja 2025 odprti vlakec Top Thrill 2 v ameriškem parku Cedar Point novi svetovni rekorder v globini prostega pada (122 m)?
Obenem je drugi najvišji na svetu (128 m) in tretji najhitrejši (193 km/h). www.sixflags.com
… je edini evropski predstavnik med svetovnimi rekorderji vlakec Smiler (2016) v britanskem parku Alton Towers? Pohvali se lahko z največ obrati na svetu (14). Z 11 obrati mu sledijo 3 vlakci, in sicer kitajski Eleventh Roller Coaster (2018) v parku Great Xingdong Tourist World, angleški Colossus (2002) v Thorpe Parku in še en kitajski – Crazy Coaster (2013) v parku Loca Joy Holiday Theme Park. www.altontowers.com
KRK OUTDOOR
Podrobna napoved programa Baška Outdoor Festivala (9.–11. 10.) in drugih prireditev na Krku.
PRVI NA SNEGU
Napoved novosti sezone 26/27 v Alpah in predprodaja (sezonskih) kart slovenskih, avstrijskih ter italijanskih smučišč.
KARAVANING
Novosti počitniških vozil in kamping opreme za sezono 2027 – reportaža s Caravan Salona Düsseldorf.
