Spletni ob asnik za domoznanstvo in novice Knjižnice A. T. Linharta Radovljica ISSN 1580–9641
www.rad.sik.si
e-pošta: info@rad.sik.si
Leto 7, št. 25 8. 2. 2008
Vsebina: - Prispevki za zgodovino knjižni arstva (1): Nastanek radovljiške knjižni ne mreže - Nespregledano
Lucijan Adam, Jure Sinobad
NASTANEK RADOVLJIŠKE KNJIŽNI NE MREŽE Lani je minilo 45 let od vzpostavitve radovljiške knjižni ne mreže, zato smo se odlo ili, da v tej številki Linhartovih listov objavimo prispevek za zgodovino radovljiškega knjižni arstva – celoten prepis in reprodukcijo statisti ne priloge dopisa Ivana Vodopivca iz leta 1962. 28. septembra 1961 je bil sprejet prvi slovenski zakon o knjižni arstvu, ki je potrdil in uredil obmo no povezovanje ljudskih knjižnic. Na podlagi omenjenega zakona je v letu 1962 zaživela knjižni na mreža v združeni ob ini Radovljica, ki je od 1. junija 1961 obsegala tudi prej samostojni ob ini Bled in Bohinj. Ob insko knjižni no mrežo je vodila takratna upravnica radovljiške ob inske knjižnice Alojzija Horvat z upravnim odborom, ki mu je predsedoval Ivan Vodopivec. Upravnica in predsednik upravnega odbora sta sklicala vaške knjižni arje in predstavnike prosvetnih društev. Skupaj so se dogovorili za nov na in dela, ki je omogo il boljšo povezanost v stroki (Šubic Pleni ar 1999, str. 18). Ivan Vodopivec je 11. oktobra 1962 predsedniku kranjske podružnice Društva bibliotekarjev Slovenije Ludviku Erjavcu poslal dopis, v katerem opisuje stanje knjižni ne mreže v radovljiški ob ini leta 1962. Dokument se nahaja v Zgodovinskem arhivu Ljubljana (ZAL), Enota za Gorenjsko Kranj, v fondu Zveza Kulturnih organizacij Kranj (ZKO Kranj), mapa 960, leto 1962. Dokument opisuje stanje knjižni ne mreže v radovljiški ob ini leta 1962, ki je tedaj že obsegala tudi blejsko in bohinjsko ob ino. Blejske in bohinjske ljudske knjižnice so vklju ili v mrežo radovljiške mati ne knjižnice, ki je nato po razširitvi obsegala 19 knjižnic. Najstarejši med njimi sta bili ljudski knjižnici na Bledu in v Kropi (ustanovljeni leta 1945). Blejska ljudska knjižnica je imela z 8.078 knjigami najbogatejši knjižni ni fond. Radovljiška mati na knjižnica, ustanovljena 1946, je bila leta 1962 edina v mreži, ki je imela prost pristop do gradiva. Knjižni no mrežo so sestavljale še ljudske knjižnice: Stara Fužina (ust. 1946), Lesce, Begunje, Ljubno, Mošnje, Gorjuše, Bohinjska Bela in Bohinjska Bistrica (ust. 1947), Podnart in Kamna Gorica (ust. 1948), Brezje (ust. 1955), Lancovo (ust. 1956) ter ljudske knjižnice v Srednji vasi, Zasipu, Gorjah in Ribnem. Ljudski knjižnici na Brezjah in v Stari Fužini sta poslovali brez dolo enega urnika, ker sta knjižniarki imeli knjige kar doma. Knjižnici v Radovljica in na Bledu sta bili odprti tri dni, Podnart in Lancovo dva dni, ostale knjižnice en dan v tednu. V Srednji vasi in Ribnem je leta 1962 knjižnica za ela ponovno delovati. V Gorjah je knjižnica poslovala do za etka šolskega leta, potem pa se je knjižni ar odselil. Iz Zasipa so hodili po knjige na Bled. Knjižnica na Gorjušah je bila leta 1962 za asno zaprta. 1
Knjižnice so skupaj imele 27.698 enot gradiva. Letni prirast gradiva v letu 1961 je bil 2.492 knjig (približno 9% skupnega knjižnega fonda). Najve novih knjig je dobila radovljiška knjižnica (913), blejska že ve kot polovico manj (424). Razen blejske, ki je knjige kupovala sama, je vse ostale knjižnice z novostmi oskrbovala radovljiška mati na knjižnica. Ve ino knjižni nega fonda so predstavljale leposlovne knjige za odrasle in mladinska literatura. Pou ne literature je bilo v knjižnicah le za vzorec (dobre 3 % skupnega knjižnega fonda). Knjižnice so skupaj v 17.082 primerih 5.242 lanom izposodile 41.195 knjig. Vsak lan knjižnice je povpre no prebral skoraj 8 knjig. Dopis Ivana Vodopivca iz leta 1962 je doslej edini objavljeni dokument, ki pri a o za etkih delovanja radovljiške knjižni ne mreže. Dokument je dragocen, ker poleg zanimivih statisti nih podatkov o zalogi in izposoji gradiva prinaša tudi vpogled v stanje knjižni arstva na radovljiškem, blejskem in bohinjskem obmo ju, avtor pa spregovori tudi o prednostih nove knjižni ne mreže in o problemih, ki so jo spremljali na za etku delovanja. Prepis dopisa Ivana Vodopivca z dne 11. 10. 1962
D 11/10-62 Radovljica
Predsedniku Društva bibliotekarjev Slovenije – podružnice Kranj Z zamudo Vam pošiljam poro ilo o stanju knjižnic v ob ini Radovljica. Poskušal sem Vam zbrati podatke o nastanku in razvoju knjižnic pred vojno, pa sem uvidel, da je to stvar temeljitega raziskovanja zgodovine knjižni arstva v naši ob ini. Težko je tudi najti ljudi, ki bi kaj vedeli o nastanku knjižnic v posameznih krajih. V ob ini je 20 knjižnic. V letošnjem letu je zopet za ela delovati v Srednji vasi in v Ribnem. V Gorjah je delovala do letošnjega šolskega leta: knjižni ar je bil premeš en, novega pa še nismo našli. Iz Zasipa hodijo po knjige na bližnji Bled. – Prav je, da Vas opozorim, da podatki v rubriki “Število obiskovalcev” najbrže ne bo to na, ker so jo knjižni arji o ito razli no razumeli. Problemi: Ob inski ljudski odbor Radovljica š iti knjižni arstvo in je predvideni prora un za l. 1962. sprejel v celoti, vendar pa cene knjigam in uslugam predivje naraš ajo, da bi jih mogli dohajati. Knjižnice v bohinjskem kotu in tudi v blejskem so združitvijo ob in pridobile, kar bi mogli podpreti s številkami. – Ob inska ljudska knjižnica Radovljica dela z minimalnimi režijskimi stroški, da bi imprej dvignila knjižni arstvo na višjo raven. Mati na knjižnica vodi potujo o knjižnico z okoli 700 knjigami za 12 knjižnic. Vodi nabavno politiko in nabavlja knjige tudi za vse druge knjižnice (samo Bled jih nabavlja sam). Vse na novo nabavljene knjige prejemajo knjižnice od mati ne knjižnice Radovljica. Mati na knjižnica v Radovljici vodi predpisano finan no poslovanje za vse knjižnice v ob ini. Inšpekcija je pred kratkim ugotovila, da je poslovanje v redu. Probleme rešuje upravni odbor in svet knjižni arjev na sejah. Upravnik in predsednik ob inske ljudske knjižnice obiskujeta knjižni arje po potrebi. Z lepim pozdravom - 1 priloga
Ivan Vodopivec Predsednik UO
1. junija 1964 se je kot prva redno zaposlena knjižni arka v radovljiški knjižnici zaposlila Rezka Šubic Pleni ar. Od 8. februarja 1966 do upokojitve, 31. avgusta 1997, je vodila knjižnico, ki je pod njenim vodstvom prerasla v eno najprepoznavnejših splošnoizobraževalnih knjižnic v Sloveniji. Ustanovo, ki ji je predano služila, je opisala kot “majhno shrambo dosežkov lovekovega uma in 2
duha, ki v majhnem mestu brez hrupa opravlja veliko delo”. Vsekakor misel, ki veliko pove tako o knjižni arskem poklicu, kot o osebi, ki jo je zapisala. Dolgoletna ravnateljica radovljiške knjižnice se takole spominja asa, v katerem so se gorenjske knjižnice za ele povezovati, in ljudi, ki so pri tem tvorno sodelovali: “Skoraj pol stoletja mineva od mojega prvega sre anja z organizatorjem splošnega knjižni arstva na Gorenjskem Ludvikom Erjavcem. Po smrti knjižni arke Mire Povh (1959), ki me je kot svojo u enko izbrala za pomo v leški knjižnici (bila je del kulturnega društva kot npr. pevski zbor ali dramska skupina), sva s sošolko kar ez no postali knjižni arki. Kot naro en se je pojavil g. Erjavec s svojim umirjenim pogledom in dobrohotnimi nasveti. Da bi se knjižnice lepše razvijale v mreži; da si bomo knjižni arji pomagali med seboj; da bodo društva bolj skrbela za nas … je razlagal. Tudi ureditev, postavitev knjig bi kazalo spremeniti: npr. vse gradivo o naravi naj bi stalo skupaj, prav tako vse o zgodovini, športu … V kranjski knjižnici in nekaterih podružnicah so to že uvedli. Sledilo je sre anje knjižni arjev takratne radovljiške ob ine, ustanovljen je bil odbor (kasnejši knjižni ni svet), ki naj bi delo usmerjal; za predsednika je bil imenovan Ivan Vodopivec. Privzel je kranjske napotke in izkušnje, nastajati je za ela knjižni na mreža tudi pri nas. Z Ivanom Vodopivcem sva se poznala in sre evala dlje kot z Ludvikom Erjavcem. Že kot njegova u enka sem bila deležna velike naklonjenosti in kar o etovskega odnosa, eprav je bil znan po strogosti in hitri jezi. Ko je svoje delovanje izven službe posvetil knjižnicam, se je najino prijateljstvo samoumevno nadaljevalo. Ivan Vodopivec in Ludvik Erjavec sta si bila povsem razli na, a vendar podobna po veliki delovni vnemi in prepri anju, da je s knjigami in branjem življenje lepše, vrednejše. Osebno sem kot revno in tiho dekle od vsakega od njiju ob utila popolno zaupanje, upoštevanje, potrditev. Nakazala sta mi možnost šolanja na takratni višji pedagoški šoli, ki da bo v kratkem uvedla predmet knjižni arstvo in meni je ta poklic postal najlepši in edini cilj.”
Statisti na priloga iz dopisa Ivana Vodopivca predsedniku kranjske izpostave DBS. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Gorenjsko Kranj, ZKO Kranj, mapa 960, leto 1962. Foto: Lucijan Adam
3
NESPREGLEDANO Jože Šifrer: Polje, kdo bo tebe ljubil? Slovenske ve ernice, 157. Društvo Mohorjeva družba, Celje 2007. Ta kratki roman sodobnega novelista, literarnega zgodovinarja in kritika Jožeta Šifrerja je izšel v redni zbirki Mohorjeve družbe, in sicer kot 157. zvezek Slovenskih ve ernic, ki izhajajo že dobro poldrugo stoletje. Pisatelj ga je za el pisati že pred pol stoletja, dokon al pa po dolgih letih premora šele nedolgo tega. V njej skozi ljubezensko zgodbo slikovito prikazuje divje ase zadružništva na Gorenjskem, nasilnega združevanja kmetij v kmetijske obdelovalne zadruge. Kljub silovitim ustvenim poudarkom ostaja kar najbliže objektivnemu pripovedovanju, mo no pa je tudi poudarjena spravna razsežnost. Jože Šifrer pripoved obvladuje z izvrstno gradnjo, njena izrazna mo pa dobro razkriva pisatelja slavista. Andrej Arko, glavni urednik Mohorjeva družba Celje Valentin Jarc (Mrka ): Tako naj bi se zgodilo, ali pa tudi ne. Nekaj okroglih in dvomljivih - II. Samozaložba, Radovljica, Ob pustu 2008. Valentin Jarc (Mrka ): Tako naj bi se zgodilo, ali pa tudi ne. Nekaj okroglih in dvomljivih - III. Samozaložba, Radovljica, Pepelnica 2008. Po natanko letu dni premora je radovljiški Mrka spet udaril. Valentin Jarc je izdal drugo in tretjo knjižico iz zbirke Tako naj bi se zgodilo, ali pa tudi ne. Nekaj okroglih in dvomljivih. Knjižici, ki v po astitev najve jega med radovljiškimi prazniki ponovno izhajata v pustnem asu, sta enakega formata in podobne zasnove kot prva. Druga knjižica na 63. straneh prinaša 23 zgodb, v tretji pa na 47. straneh najdemo 22 naslovov. Mrka se v svojih “štorijah” loteva razli nih tem, ljudi in krajev. Poleg doma e Radovljice sta mu še posebej ljuba bližnja Bled in Bohinj. Opisi ljudi in dogodkov so šegavi in iskrivi, povsem v znamenju asa, v katerem sta obe publikaciji ugledali lu sveta. Mrka je v svoj zadnji knjižici dokazal, da ima tudi vizionarske sposobnosti. Na 4. strani bo pozorni bralec našel sliko, ki prikazuje idili no bohinjsko pokrajino, skozi katero se vije žalostna povorka pogrebcev, ki nosijo krsto z napisom “REGIJA ZGORNJA GORENJSKA”. S to duhovito podobo je modri Mrka preroško napovedal usodo politi nega projekta regionalizacije Slovenije, ki se je klavrno kon al tudi v zadnjem sklicu našega parlamenta. Š. M.
4
Izdaja Knjižnica Antona Tomaža Linharta, Gorenjska cesta 27, 4240 Radovljica, tel.: 04 / 537 39 00. Uredil in oblikoval: Jure Sinobad. Vse oblike asopisa so brezpla ne. Objavljenih prispevkov ne honoriramo.