Spletni ob asnik za domoznanstvo in novice Knjižnice A. T. Linharta Radovljica ISSN 1580–9641
www.rad.sik.si
e-pošta: info@rad.sik.si
Leto 5, št. 18 30. 5. 2006
Vsebina: - 100 let javne knjižnice v Radovljici
100 LET JAVNE KNJIŽNICE V RADOVLJICI Letos mineva sto let od ustanovitve javne knjižnice v Radovljici, ki je pri ela s svojim delovanjem v prvi polovici septembra 1906 kot javna ljudska knjižnica za radovljiški sodni okraj. astitljivo obletnico bomo radovljiški knjižni arji obeležili s sve ano prireditvijo, ponatisom treh številk lista Gorenjec iz leta 1906 ter z zgodovinsko-dokumentarnima razstavama 100 let javne knjižnice v Radovljici in Utrinki iz albuma, ki bosta do konca avgusta 2006 na ogled v prostorih naše knjižnice. V sodelovanju s Pošto Slovenije smo pripravili tudi priložnostni poštni žig in razstavo, v pri ujo i številki Linhartovih listov pa objavljamo kratek povzetek zgodovinskega razvoja, ki je pripeljal do ustanovitve prve javne knjižnice v Radovljici. O teh dogodkih, kakor tudi o razvoju radovljiške knjižni ne mreže od leta 1906 do današnjih dni, podrobneje govori razstava 100 let javne knjižnice v Radovljici, ki si jo boste od 31. maja 2006 lahko ogledali tudi na naši spletni strani www.rad.sik.si.
Obdobje pred letom 1906 Z letom 1848, ki je bilo za vse srednjeevropske narode izjemno pomembna zgodovinska prelomnica, se je za Slovence zaklju ila doba jezikovnega in literarnega preroda, katere najve ji idejni dosežek je bil Linhartov Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije. Težiš e družbenega dogajanja se je pri Slovencih le po asi prenašalo iz literature v politiko. Politi no življenje se je sprva odvijalo v okviru italnic oziroma bralnih društev in tako je bilo tudi v Radovljici in okolici. V Radovljici je italnica delovala že v letu 1848, vendar je bilo njeno delovanje omejeno v smislu družabnega središ a (kazine), ne pa poznejših slovenskih italnic iz druge polovice 19. stoletja. V italnico, ki je bila nedvomno središ e kulturnega in politi nega življenja radovljiških uradnikov, meš anov in uglednih okoli anov, je pristopilo 33 lanov, med katerimi so bili najbolj dejavni državni uradniki in nekateri radovljiški trgovci. Od uradnikov je treba posebej omeniti okrajnega sodnika Ignacija Guzelja, ki je v Radovljico prišel iz Novega mesta. Od meš anov so bili lani italnice: grof Vincencij Thurn-Valsassina, posestnika in trgovca Franc Serafin in Jernej Hudovernik, trgovec Friderik Homan ter nekateri duhovniki. Sestajali so se v Hudovernikovi hiši v Mestu št. 46 (danes Linhartov trg št. 10), v kateri je imela svoje prostore tudi kavarna, ki jo je imel v najemu Franc Just Prešeren. Osnovni namen radovljiške italnice je bil omogo iti njenim lanom, da bi s pomo jo denarnih prispevkov lanov pla evali naro ene asopise in se tako seznanjali z dogajanji doma in po svetu. Med duhovniki je izstopal Lovro Pintar, ki je kot za asni upokojenec v Radovljici (1847-50) vzgajal otroke grofa Thurna in jih u il slovenskega jezika. Uradnike in doma ine je Pintar v radovljiški italnici trikrat tedensko pou eval slovenski jezik, da bi se znali v lepi slovenš ini pogovarjati tudi o zahtevnejših zadevah, a tega žal ni mogel dolgo po eti. Zlom revolucionarnega gibanja na Dunaju in premestitve državnih uradnikov iz Radovljice so februarja 1849 povzro ili tudi konec delovanja italnice v Radovljici. 1
V slovenskih župnijah so zaradi manjšega nadzora oblasti ustanavljali knjižnice že pred nastopom ustavne dobe. U itelj Andrej Praprotnik je bil v asu svojega službovanja v Kamni Gorici leta 1851 med pobudniki ustanovitve tamkajšnje župnijske knjižnice. Svoje izkušnje je 15. marca 1853 popisal v lanku Kako bi se farna bukvarnica napravila, ki je bil objavljen v Einspielerjevem asopisu Šolski prijatelj. Župnijska knjižnica v Radovljici se prvi pojavi na seznamu naro nikov Mohorjevih knjig leta 1872 kot »Radoliška knjižnica«, nato pa se pojavlja kot »Farna knjižnica«. Leta 1885 najdemo v spisku naro nikov tudi župnijsko knjižnico v Begunjah. V vseh župnijah na obmo ju, ki ga danes obsega ob ina Radovljica, so bili med naro niki Mohorjevih knjig duhovniki in u itelji oziroma šole. Iz imen in priimkov ostalih naro nikov lahko razberemo, da je bila velika ve ina bralcev Mohorjevih knjig kme kega stanu. 26. februarja 1861 je bila s t. i. februarskim patentom razglašena ustava avstrijskega cesarstva, s katero se je v Avstriji kon alo desetletno obdobje absolutizma, imenovano tudi Bachov absolutizem. Z nastopom ustavne dobe in uvedbo parlamentarnega življenja so se odprle možnosti tudi za kulturnopoliti no delovanje Slovencev. V mestih in trgih so ustanavljali slovenska kulturna društva. Prve so bile narodne italnice in bralna društva, v katerih se je zlasti v šestdesetih letih 19. stoletja odvijala ve ina politi nega življenja Slovencev. Prve italnice so že leta 1861 ustanovili v treh velikih mestih z ve inskim slovenskim prebivalstvom: v Trstu, Mariboru in Ljubljani. Do leta 1869 je bilo na vsem slovenskem ozemlju, razen v Beneški Sloveniji in v Prekmurju, ustanovljenih že nad 60 italnic z okoli 4000 lani. Maja 1862 so kot prvo na Gorenjskem poskušali ustanoviti italnico v Radovljici, za kar si je mo no prizadeval dr. Lovro Toman, doma in iz Kamne Gorice in takratni odvetnik v Radovljici. Društvena pravila so že predložili deželni vladi v potrditev, vendar italnica ni nikoli zaživela. Leta 1865 je namre Toman preselil svojo odvetniško pisarno v Ljubljano in vzel s seboj tudi sposobnega pomo nika dr. Ivana Murnika, pravnika in doma ina iz Radovljice. Upoštevajo vlogo, ki jo je Murnik imel v slovenski kulturni in politi ni zgodovini v drugi polovici 19. stoletja, lahko z gotovostjo trdimo, da je imel njegov odhod za Radovljico vsaj tako negativne posledice kot Tomanov. Poznejši cesarski svetnik Ivan Murnik doma ega mesta ni pozabil. V letih 1895-96 je bil eden od pobudnikov gradnje za tiste ase sodobnega gasilskega doma, za katerega je daroval 200 gld. Ko je bil novi dom dokon an, je bil Murnik med astnimi gosti in govorniki na slavnostnem banketu, ki so ga 30. avgusta 1896 priredili v Klinarjevi gostilni (danes Linhartov trg št. 21). V asu, ko je v Radovljici vladalo kulturno mrtvilo, so leta 1878 v Kropi med prvimi na Gorenjskem za eli ustanavljati bralno društvo. Ob pripravah na ustanovitev društva je prišlo do spora med lani ustanovnega odbora, zato sta v Kropi nastali dve bralni društvi s popolnoma enakimi cilji. Dne 31. marca 1878 so na pobudo zapisovalca ljudskih pesmi Matije Kokalja in nekaterih vplivnih Kroparjev in Kamnogori anov ustanovili italnico v Kropi. Njen prvi predsednik pa je postal Ignac Zupan ml. Med lani sta bila tudi Kroparja, ki sta v tistem asu prebivala na Dunaju: Peter Novak in Radivoj Poznik, ki je ob ustanovitvi italnice daroval 5 gld. Pristopnina je znašala 50 kr., lanarina pa 25 kr. mese no. Zaradi težkih gospodarskih razmer in politi nih nesoglasij je za elo navdušenje lanstva hitro usihati. Ob ustanovitvi je imela italnica 74 lanov, naslednje leto jih je štela le še 35, tretje leto 17, etrto leto 10, peto in šesto leto obstoja pa je s svojimi šestimi lani le še životarila. Maja 1878 je bilo v Kropi ustanovljeno bralno društvo Sloga, ki ga je vodil u itelj Marko Kovšca. V društvo se je takoj v lanilo 66 lanov, ve inoma Kroparjev iz srednjega družbenega sloja. Društvo je slovelo po uspešnem pevskem zboru. Strankarski boji med lani italnice in bralnega društva so se tako zaostrili, da je na pobudo vplivnih lanov italnice leta 1880 okrajno glavarstvo v Radovljici Slogo razpustilo. Po skoraj treh desetletjih kulturnega mrtvila, ki je nastalo po odhodu Lovra Tomana in Ivana Murnika v Ljubljano, so Radovlji ani leta 1890 kon no ustanovili svoje prvo kulturno društvo. To je bilo Slovensko pevsko društvo Triglav, ki se je leta 1897 preimenovalo v Slovensko pevsko in bralno društvo Triglav. V društvenih pravilih, ki so jih podpisali predsednik Matej Kosma in odborniki dr. Janko Vilfan, Franjo Mulej in Ivan Babi , je bilo zapisano, da je poleg petja namen društva tudi skrb za splošno izobrazbo lanstva, ki naj jo društvo doseže z ustanovitvijo knjižnice, 2
prirejanjem gledaliških predstav, pevskimi vajami in nastopi. Da je knjižnica v nekakšni, verjetno skromnejši obliki res delovala, dokazuje imenovanje odbornikov društva, ki so bili izvoljeni na ob nem zboru 31. januarja 1900. Za predsednika je bil izvoljen radovljiški župan in liberalni politik dr. Janko Vilfan, za podpredsednika Alojz Žebre, za tajnika Franc ebulj, blagajnik je bil lekarnar Hugo Roblek, knjižni ar Jožef (Josip) Pavlin in namestnik Vinko Resman, posestnik in poznejši radovljiški župan. Podobar Jožef Pavlin, ki je bil že kot vajenec pri mojstru Janezu Vurniku ml. dejaven v radovljiškem društvenem in družabnem življenju, za radovljiško mesto ni pomemben le kot soavtor vodnjaka – spomenika Josipini Ho evarjevi, temve tudi kot prvi doslej znani radovljiški knjižni ar. Slovensko pevsko in bralno društvo Triglav iz Radovljice je sodelovalo tudi z drugimi sorodnimi organizacijami v radovljiškem okraju. Dne 8. decembra 1900 so lani radovljiškega bralnega društva skupaj z U iteljskim društvom za radovljiški okraj in Pevskim društvom na Bledu priredili proslavo in koncert ob 100. obletnici Prešernovega rojstva. Izkupi ek od prireditve so namenili v korist na rtovane postavitve pesnikovega spomenika. Politi na nesoglasja, ki so pretresala slovensko družbo na za etku 20. stoletja, niso prizanesla Slovenskemu pevskemu in bralnemu društvu Triglav. Zaostrila so se nasprotja med liberalci in socialnimi demokrati, ki so imeli podporo med delavskim lanstvom iz Lesc, Predtrga in Otoka. Majhna socialnodemokratska skupina ni zmogla toliko finan nih sredstev in politi ne mo i, da bi lahko tekmovala z mo nejšimi liberalci, zato je njena dejavnost kmalu ugasnila. Ve ji del liberalno usmerjenega lanstva je pod vodstvom dr. Vilfana izstopil iz Pevskega in bralnega društva Triglav in leta 1902 ustanovil Zabavni klub v Radovljici. Med odborniki kluba sta bila tudi pisca prispevkov o zgodovini Radovljice in okolice Michelangelo Zois in dr. Rudolf Andrejka. Zabavni klub v Radovljici je bil do svoje prostovoljne razpustitve leta 1908 edino kulturno društvo na Kranjskem, ki je poleg slovenskih lanov združevalo tudi nekatere Nemce iz Radovljice. Društvo je organiziralo izlete, predavanja, veselice in razli ne prireditve, ki so jih do leta 1906 ve inoma pripravljali v Hirschmannovi gostilni, nato pa v novozgrajenem salonu gostilni arja Rudolfa Kunstlja. lani društva so imeli 17. decembra 1904 ob ni zbor, na katerem so izvolili na elnika in šest odbornikov. Na elnik je postal radovljiški župan in odvetnik dr. Janko Vilfan, v odbor društva pa so bili izvoljeni: Fran ebulj, Oton Homan, Karel Matajc, Rajko Mlejnik, Henrik Peternel in Valentin Žun. Odbornik Valentin Žun se je že naslednje leto izkazal kot organizator odmevne prireditve ob 150. obletnici rojstva Antona Tomaža Linharta, ki so jo lani Zabavnega kluba 16. decembra 1905 pripravili v stari šoli (danes Cesta svobode št. 13). Katoliški krogi pod vodstvom dr. Janeza Evangelista Kreka so leta 1897 kot prvo na Gorenjskem ustanovili Delavsko katoliško prosvetno društvo v Kropi, ki mu je maja 1898 sledilo sorodno Izobraževalno, bralno in pevsko društvo v Kamni Gorici. Katoliška izobraževalna društva so na radovljiškem obmo ju ustanavljali predvsem v prvem desetletju 20. stoletja: leta 1900 na Dobravi pri Kropi in v Kamni Gorici, 1901 v Radovljici, 1907 v Mošnjah, 1908 na Brezjah in v Ljubnem, 1909 v Podnartu in 1910 v Begunjah. Omenjena društva so postopoma za ela postavljati ljudske ali prosvetne domove, v katerih so imela tudi svoje knjižnice. Le-te so izšle iz že obstoje ih župnijskih knjižnic, ki so pospešeno pridobivale novo knjižno gradivo in opremo.
Ustanovitev javne ljudske knjižnice v Radovljici V okviru Slovenskega pevskega in bralnega društva Triglav je vsaj od leta 1900 organizirano delovala društvena knjižnica, ki je s asoma prerasla v prvo javno ljudsko knjižnico v Radovljici. Po zaostritvi nasprotij med liberalci in socialnimi demokrati, so radovljiški liberalci leta 1902 izstopili iz Pevskega in bralnega društva Triglav in ustanovili svoje društvo Zabavni klub. Socialdemokratsko usmerjeni lani Triglava so na ob nem zboru, ki so ga pripravili v za etku leta 1902, za predsednika društva izvolili Ivana Šlibarja. V nedeljo, 4. oktobra 1903, je bil ponovno sklican ob ni zbor, na katerem so volili nove odbornike in predsednika društva. Za novega predsednika je bil izvoljen Franc Štiglic, njegov namestnik je postal Ivan Prešeren, tajnik Valentin Vrlinšek in blagajnik Pavel Kristan. Prejšnji predsednik Ivan Šlibar je na mestu knjižni arja zamenjal Jožefa Pavlina, za namestnika knjižni arja pa je bil imenovan Franc Nosan. Novo, socialdemokratsko 3
usmerjeno vodstvo Slovenskega pevskega in bralnega društva Triglav, si je prizadevalo, da bi delavci, ki so ve inoma prihajali iz okolice Radovljice, vztrajali v društvu in ga tudi finan no podpirali. Ker Radovljica v tistem asu ni imela primerne dvorane za prireditve, so lani društva Triglav svoje prireditve pripravljali v gostilnah in restavracijah. isti dohodek od nekaterih prireditev so namenili za društveno knjižnico. Prizadevna dejavnost lanov in podpornikov bralnega društva Triglav in denarni prispevki, ki so jih pridobili s prireditvami in darovi, so postopoma omogo ili nov, prelomen korak v razvoju knjižni arske dejavnosti. Priprave na ustanovitev javne ljudske knjižnice v Radovljici so potekale skozi vse leto 1906. Radovljiška posojilnica je bodo i knjižnici namenila 30 kron denarne podpore, ob inske oblasti pa so za potrebe javne knjižnice poleg finan ne podpore namenile tudi prostor v ob inski pisarni v radovljiški graš ini. Dne 15. septembra 1906 je liberalni tednik Gorenjec, ki so ga izdajali v Kranju, slovesno objavil: »Javna ljudska knjižnica se je ravnokar ustanovila v Radovljici za sodni okraj radovljiški.« Knjižnica je bila odprta dvakrat tedensko: v soboto, od 11. do 12. ure, in v nedeljo, od 9. do 10. ure dopoldne, jeseni pa so odpiralni as nekoliko spremenili.
Novico o ustanovitvi javne ljudske knjižnice v Radovljici je 15. 9. 1906 prvi objavil kranjski liberalni tednik Gorenjec.
U itelj in organizator šolstva Ivan Šega (1871-1936).
Radovljiški knjižni arji so naprošali »domoljube širom slovenskega ozemlja«, naj jim darujejo kakšno knjigo. S knjižnico so imeli ambiciozne na rte – takoj ko bi se dovolj okrepila, so imeli namen razširiti njeno delovanje tudi na Koroško. Javna ljudska knjižnica za radovljiški sodni okraj je lepo napredovala in dopisnik lista Gorenjec je marca 1907 poro al, da se v knjižnici vsak teden izposodi do 70 knjig, in izrazil veselje, ker »knjige prav pridno prebirajo tudi kmetski ljudje iz bližnje in daljnje okolice.« Kljub za etnemu navdušenju in o itnemu napredku se je knjižnica vseskozi otepala s pomanjkanjem materialnih sredstev za vzdrževanje in nakup knjižnega gradiva in opreme. Slovenska matica je knjižnici podarila knjige v vrednosti ve kot 60 kron, pomagali so si tudi z ostalimi darovi in izkupi kom od prireditev radovljiških narodnih društev. V obdobju pred prvo svetovno vojno je delo knjižni arja opravljal nadu itelj, pisec in organizator šolstva Ivan Šega. V Radovljici, kjer je služboval v letih 1906-20, je bil predsednik okrajnega u iteljskega društva (1910) in lan okrajnega šolskega sveta. Bil je etrti predsednik radovljiške podružnice Slovenskega planinskega društva (1912-14), v mestu je ustanovil tudi konzumno društvo. Jure Sinobad
4
Številk a je posve ena 100. obletnici ustanovitve javne k njižnic e v Radovljici. Izdaja Knjižnica Antona Tomaža Linharta, Gorenjska cesta 27, 4240 Radovljica, tel.: 04 / 537 39 00. Uredil in oblikoval: Jure Sinobad. Vse oblike asopisa so brezpla ne. Objavljenih prispevkov ne honoriramo.