Spletni ob asnik za domoznanstvo in novice Knjižnice A. T. Linharta Radovljica ISSN 1580–9641
www.rad.sik.si
e-pošta: info@rad.sik.si
Leto 5, št. 18 30. 5. 2006
Vsebina: - 100 let javne knjižnice v Radovljici
100 LET JAVNE KNJIŽNICE V RADOVLJICI Letos mineva sto let od ustanovitve javne knjižnice v Radovljici, ki je pri ela s svojim delovanjem v prvi polovici septembra 1906 kot javna ljudska knjižnica za radovljiški sodni okraj. astitljivo obletnico bomo radovljiški knjižni arji obeležili s sve ano prireditvijo, ponatisom treh številk lista Gorenjec iz leta 1906 ter z zgodovinsko-dokumentarnima razstavama 100 let javne knjižnice v Radovljici in Utrinki iz albuma, ki bosta do konca avgusta 2006 na ogled v prostorih naše knjižnice. V sodelovanju s Pošto Slovenije smo pripravili tudi priložnostni poštni žig in razstavo, v pri ujo i številki Linhartovih listov pa objavljamo kratek povzetek zgodovinskega razvoja, ki je pripeljal do ustanovitve prve javne knjižnice v Radovljici. O teh dogodkih, kakor tudi o razvoju radovljiške knjižni ne mreže od leta 1906 do današnjih dni, podrobneje govori razstava 100 let javne knjižnice v Radovljici, ki si jo boste od 31. maja 2006 lahko ogledali tudi na naši spletni strani www.rad.sik.si.
Obdobje pred letom 1906 Z letom 1848, ki je bilo za vse srednjeevropske narode izjemno pomembna zgodovinska prelomnica, se je za Slovence zaklju ila doba jezikovnega in literarnega preroda, katere najve ji idejni dosežek je bil Linhartov Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije. Težiš e družbenega dogajanja se je pri Slovencih le po asi prenašalo iz literature v politiko. Politi no življenje se je sprva odvijalo v okviru italnic oziroma bralnih društev in tako je bilo tudi v Radovljici in okolici. V Radovljici je italnica delovala že v letu 1848, vendar je bilo njeno delovanje omejeno v smislu družabnega središ a (kazine), ne pa poznejših slovenskih italnic iz druge polovice 19. stoletja. V italnico, ki je bila nedvomno središ e kulturnega in politi nega življenja radovljiških uradnikov, meš anov in uglednih okoli anov, je pristopilo 33 lanov, med katerimi so bili najbolj dejavni državni uradniki in nekateri radovljiški trgovci. Od uradnikov je treba posebej omeniti okrajnega sodnika Ignacija Guzelja, ki je v Radovljico prišel iz Novega mesta. Od meš anov so bili lani italnice: grof Vincencij Thurn-Valsassina, posestnika in trgovca Franc Serafin in Jernej Hudovernik, trgovec Friderik Homan ter nekateri duhovniki. Sestajali so se v Hudovernikovi hiši v Mestu št. 46 (danes Linhartov trg št. 10), v kateri je imela svoje prostore tudi kavarna, ki jo je imel v najemu Franc Just Prešeren. Osnovni namen radovljiške italnice je bil omogo iti njenim lanom, da bi s pomo jo denarnih prispevkov lanov pla evali naro ene asopise in se tako seznanjali z dogajanji doma in po svetu. Med duhovniki je izstopal Lovro Pintar, ki je kot za asni upokojenec v Radovljici (1847-50) vzgajal otroke grofa Thurna in jih u il slovenskega jezika. Uradnike in doma ine je Pintar v radovljiški italnici trikrat tedensko pou eval slovenski jezik, da bi se znali v lepi slovenš ini pogovarjati tudi o zahtevnejših zadevah, a tega žal ni mogel dolgo po eti. Zlom revolucionarnega gibanja na Dunaju in premestitve državnih uradnikov iz Radovljice so februarja 1849 povzro ili tudi konec delovanja italnice v Radovljici. 1