Issuu

STRATEGIJA RAZVOJA KULTURE V MESTNI OBČINI LJUBLJANA 2016–2019

April 2016 Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 A

STRATEGIJA RAZVOJA KULTURE V MESTNI OBČINI LJUBLJANA 2016–2019

April 2016

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 Izdajateljica

Mestna občina Ljubljana

Zanjo Zoran Janković, župan Avtorji Sodelavci Oddelka za kulturo MU MOL: mag. Mateja Demšič, Davor Buinjac, Jerneja Batič, Saša Ogrizek, Manja Ravbar, dr. Uroš Grilc, Saša Hren Koritnik, Lena Jevnik, Miljana Butina Smrdel, Vanda Straka Vrhovnik, Nina Kalčič, Dario Seraval, Semira Osmanagić, Metka Štrajhar,Teja Lončarič, Mateja Veble Urednica Manja Ravbar Jezikovna redakcija Nada Šumi Oblikovanje in prelom

Mladen Pavlović, Lupa design

Tisk Tiskarna UL/ Univerza v Ljubljani Naklada 300 izvodov Kontakt Oddelek za kulturo Mestne uprave Mestne občine Ljubljana Ambrožev trg 7, Ljubljana, T: 01/ 306 48 45, E: kultura@ljubljana.si Ljubljana, april 2016 Publikacija je brezplačna.

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo

Unescovo kreativno mesto od 2015

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 351.854(497.4Ljubljana)"2016/2019" STRATEGIJA razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana 2016-2019 / [avtorji Mateja Demšič … [et al.] ; urednica Manja Ravbar]. - Ljubljana : Mestna občina, 2016 ISBN 978-961-6449-64-9 1. Demšič, Mateja 2. Ravbar, Manja 284016896

Organizacija ZdruĹženih narodov za izobraĹževanje, znanost in kulturo

Unescovo kreativno mesto od 2015

Na podlagi 9. in 14. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 100/11 – odl. US in 111/13) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo, 15/02 in 84/15) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 14. seji 21. marca 2016 sprejel Strategijo razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana 2016–2019.

Številka: 610-201/2015-13 Ljubljana, 21. marec 2016

Zoran Janković

župan

Kazalo

Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

1.1 1.2

1.3

Novim kulturnim izzivom naproti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti na področju kulture v MOL . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 Grafični prikaz realizacije proračuna MOL za kulturo (2012–2014) . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

Poslanstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

Vizija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

Temeljne vrednote . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

Temeljna načela kulturne politike MOL . . . . 19

Splošni strateški cilji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

Podpora javnemu in nevladnemu sektorju v kulturi kot nosilcema kulturnega razvoja MOL . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20

Strateški cilji in ukrepi na posameznih področjih kulture . . . . . . . . . . 23

8.1 Uprizoritvene umetnosti . . . . 8.1.1 Gledališče . . . . . . . . . . . . . 8.1.2 Ples . . . . . . . . . . . . . . . . . 8.2 Vizualne umetnosti . . . . . . . 8.3 Glasbene umetnosti . . . . . . . 8.4 Intermedijske umetnosti . . . . 8.5 Knjiga in knjižnična dejavnost . 8.5.1 Knjiga in bralna kultura . . . . 8.5.2 Knjižnična dejavnost . . . . . . . 8.6 Film . . . . . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . .

23 24 26 28 35 38 39 39 44 47

8.7 8.8

Mediji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 Podporni kulturni programi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50

Župančičeve nagrade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51

Javni zavodi s področja kulture . . . . . . . . . . . . . . . . 52

Profesionalne nevladne organizacije s področja kulture . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53

Ljubiteljske kulturne dejavnosti . . . . . . . . . . . . . . . . 54

Varstvo kulturne dediščine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 56

Kultura v javnem prostoru . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72

Medpodročno sodelovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 Kulturno-umetnostna vzgoja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 Kulturni turizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80

15.1 15.2

16 16.1 16.2

Kulturne in kreativne industrije . . . . . . . . . . . . . . . . 84 Kreativni ekosistem v Ljubljani . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 Center Rog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 Mednarodno kulturno sodelovanje . . . . . Sodelovanje z evropskimi mesti in mednarodnimi organizacijami na področju kulture . Kandidatura MOL za pridobitev naslova evropska prestolnica kulture leta 2025 . . . . . . . . . . Sofinanciranje kulturnih programov in projektov, ki so sofinancirani iz proračuna EU . . . . . . . . . . . .

. . . . . . . . . 90

17.1

17.2

17.3

Investicijski projekti MOL na področju kulture 2016–2019 . . . . . . . . . . . . . . . . 95

Spremljanje in poročanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97

. . . . . . . . . 90 . . . . . . . . . 92 . . . . . . . . . 93

1 Uvod 1.1 Novim kulturnim izzivom naproti Strategija razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana 2016–2019 je tretji dokument strateškega načrtovanja, ki določa razvojne smernice MOL na področju kulture. Prva strategija, ki jo je Mestni svet MOL sprejel 30. junija 2008, je bila usmerjena predvsem v modernizacijo javnega sektorja v kulturi, dokončanje prenove pomembnih kulturnih objektov (Kino Šiška, Kinodvor) in izvedbo projekta Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010. Druga strategija (2012–2015) je prinesla dodatno razširitev kulturne infrastrukture in s tem povezanih vsebin (npr. Lutkovni muzej na Ljubljanskem gradu in obnova Plečnikove hiše) ter krepitev programskih aktivnosti, zlasti javnih kulturnih zavodov MOL. Obe strategiji sta dosegli visoko stopnjo uresničitve zastavljenih ciljev. Doseženi rezultati preteklih osmih let so Ljubljano oblikovali kot mesto visokega kulturnega standarda in raznolikega kulturnega ustvarjanja, ki je primerljiv z drugimi evropskimi prestolnicami. Kulturna ponudba je izjemno bogata in raznolika: od vrhunske umetniške produkcije do kakovostnih storitev na drugih kulturnih področjih, kot sta na primer knjižničarstvo in varstvo kulturne dediščine. K temu prispeva dejstvo, da se število kulturnih prizorišč na območju MOL iz leta v leto hitro povečuje: razširili smo mrežo kulturnih objektov, kakovostno in sistematično urejanje javnih površin pa omogoča vsebinsko različne kulturne dogodke na prostem – od Kongresnega trga, obrežja Ljubljanice, Novega trga, mostov itn. Na območju MOL deluje 29 javnih zavodov na področju kulture, od katerih jih je 11 ustanovila Mestna občina Ljubljana, 18 pa Republika Slovenija. Javni zavodi na področju kulture, ki jih je ustanovila Mestna občina Ljubljana, so naslednji: 1. Center urbane kulture Kino Šiška (Kino Šiška) 2. Festival Ljubljana 3. Kinodvor 4. Ljubljanski grad (LG) 5. Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL) 6. Mednarodni grafični likovni center (MGLC) 7. Mestna knjižnica Ljubljana (MKL) 8. Mestno gledališče ljubljansko (MGL) 9. Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML) 10. Pionirski dom – Center za kulturo mladih Ljubljana 11. Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana (SMG).

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 11

V skladu s petletnimi strateškim načrti si vsi javni zavodi MOL na področju kulture prizadevajo za visoko kakovosten program, za nadgradnjo že obstoječih vsebin in za povečanje števila obiskovalcev. Poleg naštetih zavodov je Oddelek za kulturo Mestne uprave MOL (v nadaljnjem besedilu: Oddelek za kulturo) pristojen še za dva javna zavoda, ki opravljata svoje poslanstvo na drugih področjih, in sicer za javni zavod Mladi zmaji – center za kakovostno preživljanje prostega časa otrok in mladih in Živalski vrt Ljubljana. Javni zavodi v kulturi, katerih ustanoviteljica je država in jih financira Ministrstvo za kulturo RS, so naslednji: Cankarjev dom, Filmski studio Viba film Ljubljana, Moderna galerija, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Narodna galerija, Narodna in univerzitetna knjižnica, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenska filharmonija, Slovenska kinoteka, Slovenski etnografski muzej, Slovenski gledališki inštitut, SNG Drama Ljubljana, SNG Opera in balet Ljubljana, Tehniški muzej Slovenije, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Zgodovinski arhiv Ljubljana. Mestni in nacionalni javni zavodi na področju kulture tvorijo skupaj z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, Javno agencijo za knjigo RS in Slovenskim filmskim centrom kot javno agencijo, katerih ustanoviteljica je država, javni sektor v kulturi na območju MOL. Drugi pomemben, integralni del kulturnega življenja MOL je nevladni kulturni sektor. Iz proračuna MOL sofinanciramo 39 javnih kulturnih programov (2012–2015), ki jih na podlagi triletnih pogodb izvajajo profesionalne nevladne kulturne organizacije oziroma neodvisni kulturni sektor. Letni projektni razpisi so podlaga za sofinanciranje številnih kulturnih projektov drugih profesionalnih nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture. Ljubljana je tudi ustvarjalni prostor številnih ljubiteljskih kulturnih organizacij. MOL redno sofinancira projekte 137 ljubiteljskih kulturnih društev, ki delujejo v okviru Javnega sklada za kulturne dejavnosti, OE Ljubljana. Omenjene številke pričajo o tem, da velik del kulturne ponudbe MOL presega lokalni pomen. Če se pri tem omejimo samo na mestne javne zavode: Mestna knjižnica Ljubljana je osrednja območna knjižnica, ki opravlja knjižnično dejavnost za celotno Osrednjeslovensko območje, Kinodvor ima osrednjo vlogo v slovenski art kino mreži, program Festivala Ljubljana, kot tudi program Kino Šiška, je izrazito mednarodno usmerjen, Muzej in galerije mesta Ljubljane so eno najpomembnejših središč muzejske in vizualne umetnosti, Mednarodni grafični likovni center daleč presega državne okvire s pomenom

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

grafičnega bienala, Slovensko mladinsko gledališče je gledališče z največ gostovanji v tujini itn. Velik del kulturne ponudbe na območju MOL, ki se sofinancira bodisi iz proračuna MOL ali pa iz državnega proračuna, ni namenjen zgolj prebivalcem MOL, temveč vsem slovenskim državljanom in državljankam, ki obiskujejo Ljubljano, in seveda tudi tujim obiskovalcem. Za slednje je prav Ljubljana reprezentativni prostor slovenske kulture in nedvomno prav kultura bistveno sooblikuje podobo Ljubljane kot svetovljanskega in ustvarjalnega mesta odprtega duha. Zato ima Mestna občina Ljubljana še posebej veliko odgovornost, da zagotavlja kakovostno kulturno ponudbo, ki hkrati promovira slovensko kulturno in umetniško ustvarjalnost. Vse to utrjuje naše prepričanje, da je strateško načrtovanje kulturnega razvoja temeljni pogoj za uspešno izvajanje kulturne politike. Kulturna politika, ki temelji na strateškem dokumentu, je transparentna in odgovorna, ker so jasno definirani cilji, ukrepi, roki in prednostne naloge, ki jih izvaja ne le Oddelek za kulturo v sodelovanju z drugimi pristojnimi službami Mestne uprave MOL, temveč tudi javni kulturni zavodi v ustanoviteljstvu MOL, nevladne kulturne organizacije, samozaposleni v kulturi ter drugi izvajalci kulturnih programov in projektov, ki se financirajo oz. sofinancirajo iz proračuna MOL. Mestni svet MOL nadzira izvajanje strategije kulturnega razvoja v obliki letnih poročil, ki jih obravnava praviloma pred začetkom poletja. Hkrati pa se zavedamo, da je strateški dokument živ organizem, ki je lahko podvržen tudi spremembam, ki nastajajo v času izvajanja. Oblikovanje strateških ciljev in prednostnih nalog za strateško obdobje 2016–2019 temelji na rezultatih, doseženih v dveh realiziranih strateških dokumentih, ki ju zdaj nadgrajujemo z nadaljnjo širitvijo mreže kulturnih ustanov in uresničevanjem ambicioznih programskih ciljev, kot sta na primer pridobitev naslova evropska prestolnica kulture leta 2025 in pravkar (11. 12. 2015) osvojeni Unescov naslov mesto literature. Oba naslova Ljubljano lahko le še utrdita na evropskem in svetovnem kulturnem zemljevidu. H kontinuiteti kulturne politike MOL so v preteklem štiriletnem obdobju bistveno prispevale stabilne proračunske razmere. Pomembno je, da je Mestna občina Ljubljana kljub grožnji gospodarske krize vztrajala pri stabilnem proračunu za kulturo in da ga je tudi povečevala: leta 2012 je ta znašal 21.985.052 evrov, leta 2015 pa znaša 25.694.799 evrov. S tem je lokalni in slovenski javnosti dano jasno sporočilo, da je kultura ena od vodilnih programskih vsebin slovenskega glavnega mesta in sporočilo o vrednotah, ki jih MOL zastopa. Tako je Nacionalni svet za kulturo RS kot neodvisno telo, ki usmerja nacionalno strategijo za kulturo, 22. januarja 2015 ugotovil, da »največji odstotek kulturi namenja

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 13

Mestna občina Ljubljana«. Delež proračuna MOL za kulturo je v letu 2014 znašal več kot 9 % celotnega proračuna MOL. Nacionalni svet za kulturo RS je v svoji kratki analizi financiranja kulture iz občinskih proračunov prav tako zapisal, da »po vseh parametrih izstopa poročilo Mestne občine Ljubljana«. Ko govorimo o tem, da je podpora kulturi v mestu vrednota, naj poudarimo, da je kultura neločljiv del razvojne vizije MOL, in sicer ne zgolj v okviru pričujoče strategije, ampak tudi v okviru Strategije trajnostnega razvoja MOL. Kultura je prepoznana kot pomemben gradnik trajnostnega razvoja MOL, kulturna politika pa kot ena izmed prednostnih javnih politik MOL. Koncept trajnostnega razvoja sloni sicer na treh stebrih (gospodarska rast, družbena vključenost in uravnoteženo okolje), vendar se v strokovnih (ne le kulturnih) krogih uveljavlja spoznanje, da kulture ni mogoče obravnavati zgolj kot sestavine gospodarske, socialne ali okoljske politike. Nasprotno, kulturo razumemo kot četrti steber trajnostnega razvoja v mestu. Zato pričakujemo, da bosta projekta obnove nekdanjih industrijskih objektov Rog in Cukrarna kot največja infrastrukturna projekta MOL na področju kulture v naslednjem strateškem obdobju podprta tudi s sredstvi evropske kohezijske politike. Nova kulturna strategija MOL je metodološko zastavljena tako kot prejšnji dve, v vsebinskem smislu pa pomeni njuno nadgradnjo, ker je kultura dinamično področje, ki je v nenehnem spreminjanju. Zato smo posebno pozornost namenili nekaterim tematikam, kot so na primer kulturne in kreativne industrije ter umetnost na javnih površinah. Izpostaviti velja še povečano ponudbo raznolikih vsebin na področju kulturno-umetnostne vzgoje kot enega od elementov vzgoje kritično razmišljujoče javnosti. Kakovostni pedagoško-didaktični programi so sestavni del letnih programov javnih zavodov na področju kulture, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Ljubljana, in vedno bolj tudi nevladnih organizacij. V naslednjem štiriletnem obdobju želimo te programe še bolj povezati in nadgraditi. Strategija razvoja kulture v MOL 2016–2019 je »lokalni program za kulturo« MOL, kot ga določa 14. člen Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljnjem besedilu: ZUJIK). Lokalni programi za kulturo se, enako kot Nacionalni program za kulturo, sprejemajo za obdobje štirih let, pri čemer lahko vsebujejo tudi dolgoročne usmeritve, ki presegajo to obdobje. Dokument je zastavljen ambiciozno, a vendar na ravni uresničljivega. Morebitna posebnost je v tem, da k novemu strateškemu obdobju pristopamo iz desetletne perspektive: leto 2025 bo eno od slovenskih mest/krajev ponovno imelo možnost kandidature za evropsko prestolnico kulture. Naš cilj je, da ta naslov pridobi Ljubljana.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

1.2 Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti na področju kulture v MOL V okviru analize obstoječega stanja na področju kulture v MOL in iskanja priložnosti za nadaljnji kulturni razvoj ter ob prepoznavanju morebitnih nevarnosti predstavljamo kratko SWOT analizo: PREDNOSTI ▸▸ bogata kulturna dediščina ▸▸ bogata kulturna ponudba, ki se vsako leto povečuje ▸▸ pridobljeni Unescov naslov mesto literature

NEVARNOSTI ▸▸ neenakomerna razporeditev kulturnih institucij v okolju, tj. prevelika osredotočenost kulturne ponudbe v mestnem središču

▸▸ privlačnost Ljubljane za turiste, ki prihajajo z namenom, da obiščejo kulturne prireditve

▸▸ pomanjkanje lastnih sredstev MOL za velike infrastrukturne projekte

▸▸ naraščajoče število brezplačnih kulturnih prireditev na javnih površinah

▸▸ neustrezne prostorske razmere nekaterih javnih zavodov (SMG, MGL …) in neodvisnih kulturnih organizacij, ki upravljajo s prostori MOL (Glej, PTL …)

▸▸ zadovoljstvo občanov s kulturno ponudbo ▸▸ vse večja mednarodna prepoznavnost Ljubljane kot »mesta kulturnih dogodkov in festivalov« ▸▸ stabilno financiranje področja kulture iz mestnega proračuna ▸▸ načrtovanje in izvajanje kulturne politike na podlagi štiriletnih strategij ▸▸ uspešno programsko in poslovno delovanje javnih kulturnih zavodov MOL ▸▸ sodelovanje z nevladnimi kulturnimi organizacijami in samostojnimi umetniki v skladu z načelom partnerstva ▸▸ skrb za zunajinstitucionalno in ljubiteljsko kulturo ter kulturno dediščino ▸▸ izkazana sposobnost organizacije velikih mednarodnih dogodkov ▸▸ programi javnih zavodov na področju kulturno-umetnostne vzgoje ▸▸ koncentracija profesionalnih NVO v kulturi kot primerjalna prednost v slovenskem in evropskem prostoru ▸▸ aktivna udeležba meščank in meščanov v umetniškem ustvarjanju in kulturnem življenju nasploh ▸▸ razvoj kreativnega potenciala mladih

▸▸ zastarela tehnična oprema nekaterih javnih zavodov in nevladnih kulturnih organizacij ▸▸ nezadosten dialog z Ministrstvom za kulturo RS na operativni ravni ▸▸ ni sistemsko urejeno vprašanje sofinanciranja šestih javnih zavodov ▸▸ nedokončani denacionalizacijski postopki ▸▸ nezadostna sredstva za obnovo kulturnih spomenikov ▸▸ nezmožnost zaposlovanja in posledično pomanjkanje strokovnega kadra v javnih zavodih in neodvisnih kulturnih organizacijah ▸▸ ni enotne informacijske točke o kulturnih dogodkih ▸▸ pomanjkanje primernih prostorov za skladiščenje in delo v ateljejih za NVO in samozaposlene v kulturi ▸▸ pomanjkanje vadbenih prostorov za uprizoritvene umetnosti, predvsem na področju sodobnega plesa, performansa in novih/eksperimentalnih/ transdisciplinarnih umetniških praksah (ki jih producirajo in predstavljajo predvsem profesionalne nevladne organizacije)

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 15

PRILOŽNOSTI

NEVARNOSTI

▸▸ sofinanciranje strateških projektov (Rog, Cukrarna, Švicarija) iz skladov EU

▸▸ zakonske spremembe, ki bi pomenile dodatne finančne obveznosti MOL

▸▸ pridobitev naslova EU »evropska prestolnica kulture 2025« ▸▸ krepitev mednarodne prepoznavnosti in kulturnega turizma

▸▸ zmanjševanje deleža sofinanciranja infrastrukturnih projektov iz državnega proračuna in skladov EU

▸▸ ustvarjanje blagovne znamke Ljubljana – mesto kulture in ustvarjalnosti

▸▸ koncentracija kulturne ponudbe v ožjem mestnem središču

▸▸ vpis ljubljanske kulturne dediščine na Unescov seznam ter pridobitev znaka evropske kulturne dediščine

▸▸ nepovezanost organizatorjev kulturnih dogodkov, zlasti festivalov

▸▸ krepitev promocije kulturne ponudbe ▸▸ krepitev kulturne ponudbe zunaj ožjega mestnega središča

▸▸ odstopanje sponzorjev in vse večja odvisnost od proračunskih virov

▸▸ boljša časovna in programska usklajenost osrednjih kulturnih prireditev, zlasti festivalov

▸▸ zmanjševanje obiska kulturnih prireditev zaradi ekonomske krize

▸▸ nadgradnja partnerskih odnosov z evropskimi mesti in mednarodnimi kulturnimi organizacijami

▸▸ devastacija kulturne dediščine kot posledica vandalizma in nezadostnega vlaganja v obnovo

▸▸ večja stopnja varovanja kulturne dediščine ▸▸ umestitev ljubljanskih projektov v nacionalne strateške dokumente ▸▸ razvoj kulturnih in kreativnih industrij ▸▸ krepitev kulturne ponudbe v virtualnem prostoru

▸▸ prevlada količine nad kakovostjo kulturnih in umetniških vsebin ▸▸ omejeno financiranje nevladnih kulturnih organizacij v obdobju začasnega financiranja

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

1.3 Grafični prikaz realizacije proračuna MOL za kulturo (2012–2014)

LETO

PRORAČUN

REALIZACIJA PRORAČUNA

% REALIZACIJE

2012

21.985.052

21.902.187

99,62

2013

23.470.023

22.342.558

95,20

2014

27.342.815

26.173.662

95,72

PRORAČUN IN REALIZACIJA 2012–2014 30.000.000 25.000.000 20.000.000 15.000.000 10.000.000 5.000.000 0

2012

2013

veljavni proračun

2014

realizacija proračuna

2 Poslanstvo Poslanstvo MOL na področju kulture je zagotavljanje javnih kulturnih dobrin in storitev vsem prebivalcem in obiskovalcem MOL. Ohranjanje, spodbujanje in širjenje dostopnosti kulturne ponudbe je sestavni del tega poslanstva. MOL uresničuje svoje poslanstvo tako, da zagotavlja finančne, infrastrukturne, organizacijske in druge pogoje za nemoteno delovanje javnih kulturnih zavodov MOL in drugih kulturnih organizacij ter samostojnih ustvarjalcev na različnih kulturnih področjih, ki delujejo v javnem interesu in ustvarjajo kakovostne kulturne dobrine in storitve, ki ne morejo biti prepuščene tržnim mehanizmom.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 17

3 Vizija Kot slovensko glavno mesto Ljubljana gradi svojo mednarodno identiteto na bogati kulturni dediščini ter vrhunski in raznoliki kulturni ponudbi. Ljubljana je mesto kulture, ki v javnem interesu podpira vse oblike raznolikega umetniškega ustvarjanja in kulturnega udejstvovanja z namenom, da izboljša kakovost življenja posameznikov in posameznic, ne glede na spol, vero, gmotno stanje, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Ljubljana je ustvarjalno mesto, v katerem je kultura tesno povezana z izobraževalnim, gospodarskim, turističnim in drugimi področji, ki prispevajo k materialni in duhovni blaginji vseh njegovih prebivalcev in obiskovalcev.

4 Temeljne vrednote Umetniško in kulturno ustvarjanje temelji na vrednotah svobode izražanja, solidarnosti, strpnosti, odprtosti, spoštovanja različnosti in medkulturnega dialoga. Udejstvovanje meščanov v kulturnem življenju krepi medsebojno razumevanje in občutek pripadnosti skupnosti. Za MOL je kultura vrednota sama po sebi, ki na individualni ravni bogati kakovost življenja vsakega meščana, na ravni mesta pa je močan gradnik skupnostne identitete. Za MOL je kultura javna dobrina, ne pa tržno blago, ker imajo kulturne dobrine in storitve trajno duhovno vrednost, ki se ne izkazuje izključno s takojšnjimi neposrednimi ekonomskimi učinki. MOL podpira kulturne in umetniške dejavnosti javnih, nevladnih in ljubiteljskih organizacij zaradi kulturi in umetnosti lastnih vrednosti ter nasprotuje vsakršni ekonomski ali politični instrumentalizaciji, ki bi omogočala zmanjševanje proračunske podpore.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

5 Temeljna načela kulturne politike MOL Kulturna politika MOL temelji na naslednjih temeljnih načelih: ▸▸pravica vseh prebivalcev MOL do kakovostnih javnih kulturnih dobrin in storitev na vseh področjih kulturnega in umetniškega ustvarjanja, ▸▸dostopnost javnih kulturnih dobrin in storitev vsem prebivalcem in obiskovalcem MOL, ne glede na socialni status, oviranost ali življenjsko obdobje, ▸▸raznolikost kulturnih in umetniških vsebin, ki vključuje podporo vsem oblikam kulturnega in umetniškega ustvarjanja, ki ustrezajo strokovnim kriterijem kakovosti in vrhunskosti, ▸▸pravica vseh prebivalcev MOL do udejstvovanja v kulturnem življenju.

6 Splošni strateški cilji Splošni cilji kulturne politike Mestne občine Ljubljana v obdobju 2016–2019 so naslednji: 1. povečanje dostopnosti kakovostnih kulturnih vsebin za vse prebivalce MOL, 2. uveljavitev Ljubljane kot pomembnega regionalnega kulturnega in ustvarjalnega središča v evropskem prostoru, 3. izboljšanje infrastrukturnih pogojev za delovanje javnih zavodov na področju kulture, ki jih je ustanovila Mestna občina Ljubljana, 4. zagotavljanje stabilnih finančnih, infrastrukturnih in drugih pogojev za delovanje nevladnega kulturnega sektorja, 5. krepitev medpodročnega povezovanja in sodelovanja med nacionalnimi in mestnimi javnimi zavodi na področju kulture, 6. krepitev sodelovanja med nevladnimi organizacijami in javnimi zavodi na področju kulture ter med nevladnimi organizacijami samimi, 7. vzpostavitev podpore za mlade, nezaposlene umetnike, 8. krepitev kulturnega življenja v vseh četrtnih skupnosti MOL, 9. podpora razvoju kulturnih in kreativnih industrij, 10. podpora razvoju kulturnega turizma, 11. podpora razvoju kulturno-umetnostne vzgoje, 12. informatizacija in digitalizacija programskih vsebin javnih zavodov na področju kulture, ki jih je ustanovil MOL, ter profesionalnih nevladnih kulturnih organizacij, ki se programsko sofinancirajo iz proračuna MOL, z namenom večje dostopnosti javnosti, 13. podpora programom s področja knjige in branja v okviru pridobljenega Unescovega naslova mesto literature, 14. pridobitev naslova evropska prestolnica kulture 2025, 15. vpis Plečnikovega opusa med Unescovo svetovno dediščino, 16. zagotovitev ustrezne prezentacije kulturne dediščine Ljubljanskega barja za večjo kakovost turistične ponudbe.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 19

7 Podpora javnemu in nevladnemu sektorju v kulturi kot nosilcema kulturnega razvoja MOL Nosilci kulturnega razvoja MOL so javni zavodi na področju kulture, profesionalne nevladne kulturne organizacije, ljubiteljska kulturna društva in samozaposleni v kulturi. Povezovanje in medsebojno usklajeno delovanje javnega in nevladnega sektorja v kulturi je zato ključnega pomena za doseganje načrtovanih strateških ciljev. S tem je tesno povezano preseganje ozkega sektorskega pristopa in zapiranja v meje posameznih kulturnih dejavnosti. V MOL bomo zato kontinuirano podpirali kulturne programe in projekte, ki bodo rezultat sodelovanja mestnih in nacionalnih javnih zavodov ter javnih in nevladnih kulturnih organizacij, ki delujejo na različnih področjih. Medpodročno povezovanje kulture z drugimi področji ima velik pomen za splošen trajnostni razvoj MOL tako z vidika krepitve gospodarskih potencialov kulture in ustvarjalnosti kot tudi z vidika večje socialne povezanosti prebivalcev MOL. Pri tem bodo finančne podpore MOL še posebej deležni tisti programi in projekti, ki bodo pozitivno vplivali na povezovanje z drugimi področji, kot so spodbujanje socialne kohezije, razvoj kulturnega turizma ter kulturnih in kreativnih industrij, mednarodne promocije MOL ipd. Mestna občina Ljubljana bo v naslednjem štiriletnem obdobju podpirala programe in delovanje javnih zavodov na področju kulture, ki jih je ustanovila sama, zlasti z izvajanjem naslednjih ukrepov: ▸▸ohranjanje stabilnega in razvojno naravnanega financiranja splošnih stroškov delovanja, programskih materialnih stroškov in stroškov za plačilo dela, pri čemer so slednji odvisni od normativne ureditve, ki je v pristojnosti države, ▸▸posodobitev obstoječe javne kulturne infrastrukture, s katero upravljajo javni zavodi na področju kulture v ustanoviteljstvu MOL, ▸▸razširitev obstoječe kulturne infrastrukture MOL z novimi objekti: Rog, Cukrarna, minipleks mestnega kina, Vila Zlatica itn., ▸▸podpora uresničevanju ciljev in ukrepov v okviru petletnih strateških načrtov, ki so hkrati podlaga za letno finančno in programsko načrtovanje zavodov, ▸▸krepitev sodelovanja javnih zavodov MOL in javnih zavodov, ki jih je ustanovila država na področju kulture, ▸▸krepitev programskega sodelovanja in povezovanja z evropskimi in svetovnimi kulturnimi ustanovami,

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

▸▸načrtno vključevanje kulturnih zavodov MOL v organizirano turistično ponudbo na podlagi področne strategije razvoja kulturnega turizma v MOL, ki bo pripravljena predvidoma do konca leta 2016, ▸▸podpora večjemu vključevanju mladih kulturnih ustvarjalcev v pripravo in izvedbo programov kulturnih zavodov MOL, ▸▸dodatna podpora programom kulturno-umetnostne vzgoje, ki bo razvijala dojemljivost občinstva, ▸▸zagotovitev sredstev za investicijsko vzdrževanje in nakup opreme v skladu z letnimi proračunskimi možnostmi MOL. Da bi zagotovili stabilne finančne, prostorske in druge pogoje za delovanje nevladnega sektorja v kulturi, bo Mestna občina Ljubljana v naslednjem strateškem obdobju izvedla naslednje ukrepe: ▸▸povečanje finančnih sredstev MOL za javne kulturne programe in kulturne projekte, ki jih izvajajo profesionalne nevladne organizacije in samostojni ustvarjalci na področju kulture, ▸▸prehod s triletnega na štiriletno sofinanciranje javnih kulturnih programov profesionalnih nevladnih organizacij, ▸▸uvedba kulturno-umetnostne vzgoje kot novega razpisnega področja v okviru štiriletnega programskega razpisa, ▸▸vzpostavitev sistema elektronskih prijav za štiriletne programske in letne projektne razpise (e-razpisi), ▸▸vzpostavitev sistema sofinanciranja kulturnih programov ali projektov, ki bodo izvedeni ali se izvajajo na območju MOL in so sofinancirani iz proračuna EU, ▸▸izboljšanje prostorskih pogojev za delovanje profesionalnih nevladnih organizacij in samostojnih kulturnih ustvarjalcev (vzpostavitev novega vadbenega prostora za sodobne plesalce, ateljeji za likovne ustvarjalce ipd.), ▸▸subvencioniranje skladiščnih prostorov profesionalnih nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture, ▸▸povečanje finančnih sredstev MOL za delovanje profesionalnih nevladnih organizacij, ki upravljajo z javno infrastrukturo MOL v prireditvene namene, ▸▸sistemska ureditev financiranja profesionalnih nevladnih organizacij, ki upravljajo z javno infrastrukturo MOL v prireditvene namene na podlagi medsebojnega dogovora med MOL in upravljavci, ▸▸nadaljnji razvoj medsebojnega sodelovanja in participativne vloge organizacij in posameznikov iz nevladnega sektorja pri oblikovanju, izvajanju in spremljanju kulturne politike MOL, zlasti v okviru nove Delovne skupine MOL za trajni dialog z nevladnimi organizacijami na področju kulture in samozaposlenimi v kulturi, ▸▸krepitev medsebojnega sodelovanja profesionalnih nevladnih organizacij ter sodelovanja med nevladnimi organizacijami in javnimi zavodi na področju kulture,

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 21

▸▸zagotovitev sredstev za investicijsko vzdrževanje in nakup opreme za objekte MOL, s katerimi upravljajo profesionalne nevladne organizacije, v skladu z letnimi proračunskimi možnostmi MOL, ▸▸načrtno vključevanje profesionalnih neodvisnih kulturnih organizacij v organizirano turistično ponudbo MOL, ▸▸podpora večjemu vključevanju mladih kulturnih ustvarjalcev v pripravo in izvedbo programov in projektov profesionalnih nevladnih kulturnih organizacij v MOL. Udeležba mladih v starosti od 15 do 20 let v kulturi tako glede ustvarjalcev kot obiskovalcev in uporabnikov kulturne ponudbe je šibka in terja veliko pozornost ter specifične pristope k reševanju stanja. Strategija razvoja kulture v tem delu sledi ciljem in ukrepom Strategije MOL za mlade 2016–2025. V naslednjem obdobju si bomo zato prizadevali: ▸▸povečati število mladih v MOL, ki so uporabniki kulture, za vsaj 10 % letno, za vsaj 2% letno povečati število mladih v MOL, ki se dejavno vključujejo v kulturno ustvarjanje, in od leta 2016 naprej na letni ravni ustvariti najmanj 50 zaposlitev za mlade v kulturi (skladno z Zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju so mladi »mladostniki in mlade odrasle osebe obeh spolov, stari od 15. do dopolnjenega 29. leta«), ▸▸s področja kulture oblikovati razvojni projekt, ki se bo osredotočal na večanje dostopnosti kulturnih dobrin za mlade in povečanje deleža mladih, ki najdejo zaposlitev na področju kulture, tako v vladnem kot nevladnem sektorju, se pravi zlasti pri izvajalcih javnih kulturnih programov in pri javnih zavodih s področja kulture, katerih ustanovitelj je MOL, ▸▸do leta 2017 povečati število abonentov Kul abonmaja za vsaj 30 %, ▸▸povečati delež mladih vseh starostnih skupin pri obiskovanju Mestne knjižnice Ljubljana in delež bralcev med mladimi, zlasti v starosti od 15 do 20 let, tako z rednim obiskovanjem s strani vseh osnovnih šol in vrtcev kot z izvedbo ciljnega promocijskega projekta Mladi obiskujemo Mestno knjižnico Ljubljana!, ki ga bo knjižnica zasnovala skupaj z mladimi, ▸▸izvesti projekt Mladi v knjižnici dostopajo do znanja in informacij v organizaciji Mestne knjižnice Ljubljana, ▸▸od leta 2016 naprej najmanj en cilj v letnem programu javnih zavodov s področja kulture v MOL in upravljavcev javne kulturne infrastrukture usmeriti izrecno v skupino mladih od 15 do 20 let, ki naj bi se povezali z institucijami na področju mladinskega sektorja, in v svoje načrtovanje vključili mlade.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

8 Strateški cilji in ukrepi na posameznih področjih kulture 8.1 Uprizoritvene umetnosti Gledališče in ples Javni interes na področju uprizoritvenih umetnosti se uresničuje z zagotavljanjem pogojev za produkcijo in postprodukcijo najrazličnejših uprizoritvenih praks javnih zavodov, nevladnih kulturnih organizacij in posameznikov. Področje uprizoritvenih umetnosti vključuje dramsko gledališče, lutkovno gledališče, plesno gledališče, eksperimentalno oziroma raziskovalno gledališče, sodobni ples, ulično gledališče, organizacijo festivalov, vse vmesne oblike ter vse mejne oblike gledaliških praks, ki črpajo iz preostalih področij ustvarjanja oziroma kreativno uporabljajo nove tehnologije. Mestna občina Ljubljana je ustanoviteljica treh javnih zavodov na področju uprizoritvenih umetnosti: Slovenskega mladinskega gledališča (v nadaljevanju: SMG), Mestnega gledališča ljubljanskega (v nadaljevanju: MGL) in Lutkovnega gledališča Ljubljana (v nadaljevanju: LGL). Trije javni zavodi MOL so v gledališki sezoni 2013/2014 izvedli 1.434 predstav, ki jih je obiskalo 257.758 obiskovalcev. Od tega je SMG izvedlo 306 predstav, 8 premier in 21 ponovitev, MGL 433 predstav, 11 premier in 10 premier bralnih uprizoritev ter 15 ponovitev, LGL pa 695 predstav, 12 premier in 40 ponovitev. SMG, MGL in LGL so v gledališki sezoni 2013/2014 skupaj izvedli 56 gostovanj v tujini, od tega SMG 32, MGL 10 in LGL 14. SMG, MGL in LGL so v gledališki sezoni 2013/2014 skupaj izvedli 153 gostovanj po Sloveniji, od tega SMG 62, MGL 46 in LGL 45. Poleg omenjenih treh javnih zavodov na območju MOL na področju gledališča in plesa ustvarja tudi javni zavod Kino Šiška. Delež uprizoritvenih umetnostih predstavlja 20 % osnovne dejavnosti javnega zavoda. Čeprav je Mestna občina ustanoviteljica omenjenih zavodov, se le-ti večinsko sofinancirajo iz državnega proračuna, in sicer v letu 2014: SMG 86,3 %, MGL 77,9 % in LGL 51,3 %. Ker je država njihova večinska sofinancerka, ključne odločitve o sofinanciranju njihovih programov sprejema Ministrstvo za kulturo RS, predvsem glede SMG in MGL. Pri javnem zavodu LGL pa MOL pokriva tako del stroškov za plače kakor tudi del stroškov za program. Poleg omenjenih treh javnih zavodov na območju MOL na področju uprizoritvenih umetnosti delujeta še javni zavod SNG Drama Ljubljana in Cankarjev dom, ki ju v celoti financira Ministrstvo za kulturo RS, pri

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 23

čemer je v kulturno-umetniškem programu Cankarjevega doma najmočneje zastopana glasbena umetnost. Mestna občina Ljubljana je v okviru triletnega programskega razpisa v obdobju 2013–2015 sofinancirala programe 16 nevladnih kulturnih organizacij, ki so opredelile kot osnovno dejavnost področje uprizoritvenih umetnosti. Poleg triletnih programov MOL sofinancira tudi posamične projekte nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture. Na področju uprizoritvenih umetnosti so za Ljubljano posebnega pomena številni festivali v produkciji tako nevladnih organizacij kakor tudi javnih zavodov. V produkciji nevladnih organizacij so bili v okviru triletnih kulturnih programov v obdobju 2013–2015 sofinancirani naslednji festivali: Ana Desetnica v produkciji Gledališča Ane Monro, Mladi levi v produkciji zavoda Bunker, Ex Ponto v produkciji Kulturnega društva B-51, bienalni festival Exodos v produkciji Zavoda Exodos, Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk v produkciji Mesta žensk. V okviru projektnih razpisov pa smo v zadnjem obdobju sofinancirali Mednarodni gledališko-klovnovski festival Klovnbuf v produkciji Zavoda Bufeto, Festival Pajek v produkciji Društva Pekinpah in bienalni festival Gibanica, bienale sodobne plesne umetnosti v produkciji Društva za sodobni ples Slovenije. Na področju uprizoritvenih umetnosti je opaziti trend naraščanja števila manjših produkcij, producenti in izvajalci vse več časa posvečajo iskanju partnerjev, obveščanju javnosti, trženju ipd. Ob tem jim primanjkuje časa za poglobljen in temeljit ustvarjalni proces, kar se lahko kaže kot tvegana praksa za manj kvalitetne, manj razvojno naravnane in umetniško dognane produkcije.

8.1.1 Gledališče

1. cilj:

Spodbujati sodelovanje med javnimi zavodi, med javnimi zavodi in NVO in med NVO. Ukrep: V okviru enoletnih in štiriletnih javnih razpisov za nevladne organizacije se spodbuja sodelovanje med javnimi zavodi in NVO in med NVO. Čas izvedbe: 2016–2019. Pričakovani učinki: ▸▸večje število kakovostnih in večjih produkcij, ▸▸izboljšanje pogojev za delo NVO, ▸▸pridobivanje novih izkušenj in uvajanje novih pristopov in idej. Kazalnika: ▸▸število koprodukcij med javnimi zavodi in NVO in med NVO, ▸▸število večjih produkcij z večjim številom sodelujočih in večjim številom ponovitev.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

2. cilj:

Povečati obseg postprodukcije. Ukrep: V okviru enoletnih in štiriletnih javnih razpisov za nevladne organizacije se kot prednostni kriterij določi minimalno zahtevano število ponovitev s ciljem, da se poveča obseg postprodukcije. V okviru štiriletnih javnih razpisov se kot prednostni kriterij določi večje število projektov v postprodukciji. Čas izvedbe: 2016–2019. Pričakovani učinki: Zaradi velikega števila produkcij, ki vsako leto nastajajo na področju uprizoritvenih umetnosti, je ob omejenih prostorskih kapacitetah posledično mogoče tudi manjše število ponovitev. S tem ciljem želimo doseči daljši čas uprizarjanja posameznih gledaliških in plesnih predstav ter tako povečati dostopnost predstav občinstvu. S tem bo mogoče doseči tudi bolj smotrn izkoristek javnofinančnih sredstev glede na doseženo dostopnost. Kazalnika: ▸▸število izvedenih ponovitev, ▸▸število obiskovalcev.

3. cilj:

Dvigniti raven kvalitete ob ohranjanju števila produkcij. Ukrepa: ▸▸v okviru štiriletnih javnih razpisov za nevladne organizacije se večje število točk nameni kriteriju vsebinske zaokroženosti in kvalitete programa, manj pa večjemu številu produkcij oz. programskih enot, ▸▸zagotoviti dodatna finančna sredstva na področju uprizoritvenih umetnosti tako v okviru štiriletnih kakor tudi enoletnih javnih razpisov. Ocena finančnih sredstev: 50.000 evrov letno. Čas izvedbe: 2016–2019. Pričakovani učinki: ▸▸večje število kvalitetnih večjih produkcij, ▸▸daljši čas za poglobljeno umetniško ustvarjanje in razvoj, ▸▸večje število obiskovalcev. Kazalniki: ▸▸število kvalitetnih produkcij, ▸▸število večjih produkcij, ▸▸število obiskovalcev.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 25

4. cilj:

Promocija uprizoritvenih umetnosti in pridobitev posameznih skupin ciljnega občinstva. Ukrepi: ▸▸organizacija festivala Junij v Ljubljani, ki omogoča najširšemu krogu občinstva ogled vrhunskih gledaliških in plesnih predstav najrazličnejših umetniških zvrsti; festival ponuja tudi promocijo javnih zavodov in NVO, ▸▸organizacija festivala kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki omogoča brezplačen ogled gledaliških in plesnih predstav, namenjenih otrokom in mladostnikom, ▸▸organizacija tematskih dni v okviru festivala Junij v Ljubljani. Čas izvedbe: 2016–2019. Pričakovani učinki: ▸▸promocija vrhunskih gledaliških in plesnih kulturnih dogodkov, ▸▸promocija javnih zavodov in nevladnih kulturnih organizacij s področja uprizoritvenih umetnosti, ▸▸dostopnost izbranih vrhunskih umetniških dogodkov najširšemu občinstvu, ▸▸povečan obisk gledaliških predstav. Kazalniki: ▸▸število obiskovalcev na festivalu Junij v Ljubljani, ▸▸število obiskovalcev na festivalu Bobri (v letu 2014: 16.458 obiskovalcev), ▸▸število obiskovalcev v gledališčih SMG, LGL in MGL (v gledališki sezoni 2013/2014: 257.758 obiskovalcev).

8.1.2 Ples Na področju uprizoritvenih umetnosti je potrebno posebej omeniti področje sodobnega plesa, ki je v zadnjem obdobju doživelo velik korak naprej z vzpostavitvijo izobraževalnega sistema tako na osnovnošolski, srednješolski kakor tudi visokošolski ravni. Tako nastaja velika skupina mladih, ki nima zaposlitvenih možnosti. Poleg tega se kaže velik problem tudi v pomanjkanju vadbenih prostorov. V naslednjem strateškem obdobju bomo poskušali zagotoviti vadbene prostore za različne nevladne kulturne izvajalce na področju sodobnega plesa in drugih uprizoritvenih praks.

1. cilj:

Zagotoviti nove vadbene prostore za nevladne kulturne izvajalce na področju sodobnega plesa in drugih nekomercialnih uprizoritvenih praks. Ukrep: Novi vadbeni prostori. Pojasnilo: Nove vadbene prostore bomo poskušali zagotoviti prek javnega razpisa za izbor programskega upravitelja poslovnega prostora. Razpis bo predvideval finančna sredstva programskega upravljanja v predvideni skupni višini 20.000 evrov letno. Programski upravitelj bo moral zagotavljati vadbene

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

prostore za različne nevladne kulturne izvajalce na področju sodobnega plesa in drugih uprizoritvenih praks. Čas izvedbe: 2016–2019. Ocena finančnih sredstev: 20.000 evrov letno. Pričakovani učinki: ▸▸boljši pogoji za ustvarjanje in razvoj, ▸▸bolj smotrn izkoristek javnofinančnih sredstev (izvajalci sofinanciranih projektov veliko denarja namenijo za najem vadbenih prostorov) ▸▸kvalitetnejši projekti. Kazalnika: ▸▸novi prostori, ▸▸število ustvarjalcev, ki delujejo v novih prostorih.

2. cilj:

Promocija sodobnega plesa, vzgoja in razvoj umetniške dojemljivosti občinstva. Ukrep: F estival Junij v Ljubljani bo v svoj program vsako leto vključil produkcijo s področja sodobnega plesa oz. bo izveden tematski dan, posvečen sodobnemu plesu. Tako bomo prispevali k promociji sodobnega plesa, saj je festival Junij v Ljubljani namenjen najširšemu krogu občinstva. Čas izvedbe: 2016–2019. Pričakovani učinki: ▸▸promocija sodobnega plesa, ▸▸večja obiskanost predstav s področja sodobnega plesa, ▸▸večja prepoznavnost sodobnega plesa. Kazalnika: ▸▸izvedeni projekti s področja sodobnega plesa na vsakoletnem festivalu Junij v Ljubljani, ▸▸izveden tematski dan s področja sodobnega plesa.

3. cilj:

Zagotovitev pogojev za delo in razvoj za mlade na področju sodobnega plesa. Ukrep: V okviru štiriletnih javnih razpisov za nevladne organizacije opredelitev posebnega razpisnega kriterija »Sodelovanje z mladimi manj uveljavljenimi umetniki«. Čas izvedbe: 2016–2019. Pričakovani učinki: ▸▸kakovostni projekti, ▸▸razvoj področja,

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 27

▸▸sodelovanje večjih producentov z mladimi manj uveljavljenimi ustvarjalci, ▸▸večja odprtost prostora. Kazalnika: ▸▸število projektov mladih manj uveljavljenih ustvarjalcev s področja sodobnega plesa, ▸▸število kakovostnih projektov.

8.2 Vizualne umetnosti Javni interes na področju vizualnih umetnosti zajema tako tradicionalne likovne zvrsti, kot so slikarstvo, risba, grafika, ilustracija, strip, kiparstvo, arhitektura, oblikovanje, kot tudi sodobnejše načine izražanja: plastično, prostorsko in svetlobno oblikovanje, fotografijo, video, instalacije, ulično umetnost, performans, dogodek in druge sodobne ustvarjalne prakse 21. stoletja, ki se povezujejo z drugimi področji umetnosti in v svojo interpretacijo vključujejo tudi izsledke humanističnih in naravoslovnih raziskav. Javni interes se uresničuje s podporo delovanju dveh javnih zavodov (Muzeja in galerij mesta Ljubljane – MGML in Mednarodnega grafičnega likovnega centra – MGLC) ter nevladnih organizacij in posameznikov, ki delujejo na področju vizualnih umetnosti, njihovega povezovanja, sodelovanja ter zagotavljanja prostorskih in predstavitvenih pogojev za delo ustvarjalcev in producentov. Pomemben del javnega interesa na področju vizualnih umetnosti je tudi popularizacija in prezentacija likovne dediščine ter zbiranje moderne in sodobne likovne umetnosti, njeno arhiviranje in spletno predstavljanje. Javni interes na področju vizualnih umetnosti je namenjen tudi skrbi za finančni položaj samostojnih kulturnih ustvarjalcev in vzgoji občinstva. Leta 2015 smo tudi v Galeriji Kresija posameznikom skladno s strateškim ciljem začeli izplačevati razstavnine, kar bomo v letu 2016 razširili na vse razstavne prostore MU MOL. Čeprav je Mestna občina ustanoviteljica MGML in MGLC, se za opravljanje državne javne službe muzejev oba javna zavoda sofinancirata tudi iz državnega proračuna. (V letu 2014 je MGML iz državnega proračuna prejel 36,7 % – del plač se sofinancira tudi iz proračuna MOL –, MGLC pa 65 % za opravljanje državne javne službe muzejev.) V zadnjih treh letih je sofinanciranje MGML iz državnega proračuna razmeroma stabilno, čeprav v primerjavi s preostalimi javnimi zavodi precej nizko. Vsako leto pa se drastično niža sofinanciranje MGLC tako za program kot predvsem za materialne stroške, čeprav zavod pripravlja grafični bienale, ki ponovno postaja vodilna slovenska mednarodna likovna prireditev. Poleg omenjenih dveh javnih zavodov na območju MOL delujejo še Moderna galerija, Narodna galerija in Cankarjev dom, ki jih v celoti financira Ministrstvo za kulturo RS in pomembno prispevajo k likovni in vizualni umetniški ponudbi prestolnice.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

Razstavno dejavnost izvajajo tudi trije mestni javni zavodi: Javni zavod Ljubljanski grad, Kino Šiška in Kinodvor. Razstavni program izvajamo tudi v okviru razstavnih prostorov Mestne uprave Mestne občine Ljubljana (Galerija Kresija, Stekleni atrij, Desni atriji in Zgodovinski atrij), ki ga oblikujemo na podlagi javnega povabila. Del programa sestavljajo še razstavni projekti, ki so vsebinsko povezani z delovanjem in projekti Mestne uprave Mestne občine Ljubljana. Letno je predstavljenih med 45 do 55 projektov, v letu 2015 je bilo izvedenih na primer 50. Mestna občina Ljubljana je v okviru triletnega programskega razpisa v obdobju 2013–2015 sofinancirala programe šestih nevladnih kulturnih organizacij, ki so vizualne umetnosti opredelile kot osnovno področje in so pomemben dejavnik na področju razstavne dejavnosti in njenega razvoja v mestu. Poleg triletnih programov MOL sofinancira tudi posamične projekte nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture. Z letom 2013 smo uvedli sekcijo arhitektura in oblikovanje s posebnimi ocenjevalnimi kriteriji. Priča smo naraščanju prijav na področju sekcije arhitektura in oblikovanje, poleg tega se tu po mnenju strokovne komisije za likovne umetnosti izboljšuje tudi kakovost prijavljenih projektov. Na splošno na področju vizualnih umetnosti opažamo več kakovostnih in inovativnih projektov, ki si vsekakor zaslužijo finančno podporo in tako možnost za izvedbo (strokovna komisija za likovne umetnosti je v letu 2013 predlagala v sofinanciranje 15 projektov, sicer je bilo v tem razpisu število sofinanciranih projektov omejeno s številom 15, v letu 2014 smo prejeli 21 projektov in v letu 2015 pa 20 projektov).

1. cilj:

Dvig kakovosti in raznovrstnosti projektov na področju vizualnih umetnosti. Ukrep: Oblikovali bomo koordinacijo vseh deležnikov, ki v Ljubljani delujejo na področju vizualnih umetnosti, da bi spodbudili sodelovanje in medsebojno seznanjanje s tekočo in prihodnjo produkcijo. Čas izvedbe: 2016–2019. Ocena finančnih sredstev: C ilj nima neposrednih finančnih posledic. Pojasnilo: Sodelovanje in redno srečevanje smo na podlagi interesa, kot so ga izrazili različni deležniki, ki delujejo na področju vizualnih umetnosti v Ljubljani, sklenili razširiti z nevladnih organizacij in javnih zavodov, katerih ustanovitelj je MOL, na vse relevantne ustanove, ki delujejo v mestu, ne glede na ustanoviteljstvo.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 29

Ukrep: V okviru štiriletnega javnega razpisa za nevladne organizacije v obdobju 2016–2019 se poveča število programskih izvajalcev na osnovnem področju vizualnih umetnosti z dosedanjih 6 na 8. Čas izvedbe: 2016–2019. Ocena finančnih sredstev: Dodatnih vsaj 30.000 evrov na leto. Pojasnilo: V preteklem triletnem obdobju se je pokazalo, da več kot 6 izvajalcev javnih kulturnih programov izpolnjuje pogoje in izkazuje javni interes za večletno programsko sofinanciranje in s tem stabilnejše delovanje. Na problematiko je opozorila tudi strokovna komisija za likovne umetnosti v mandatu 2013–2015. Ukrep: I zplačevanje razstavnin posameznikom v vseh razstaviščih oziroma galerijah. Čas izvedbe: 2016–2019. Ocena finančnih sredstev: Dodatnih 9.000 evrov letno za razstavnine za razstavne prostore MU MOL. Ukrep: R azstavni prostori MU MOL se bodo najmanj enkrat letno pridružili večjemu mednarodnemu projektu (kot na primer Grafični bienale ali BIO – Bienale oblikovanja, gostujoče razstave mednarodnih umetnikov) v izvedbi lokalnih in nacionalnih javnih zavodov ter najmanj enkrat letno tudi večjemu mednarodnemu projektu nevladnih organizacij. Čas izvedbe: 2016–2019. Ocena finančnih sredstev: C ilj nima neposrednih finančnih posledic. Pričakovani učinki: ▸▸stabilnejše delovanje večjega števila producentov in ustvarjalcev na področju vizualnih umetnosti, razvoj in stabilno delovanje tudi z namenom, da bi pokrivali večino področij vizualnih umetnosti, ▸▸število kakovostnih in večjih produkcij, ▸▸izboljšanje pogojev za delo NVO in samostojnih kustosov/kuratorjev, ▸▸pridobivanje novih izkušenj in uvedba novih pristopov in idej. Kazalniki: ▸▸število koprodukcij med javnimi zavodi, med javnimi zavodi in NVO ter med samimi NVO, ▸▸število koprodukcijskih projektov, v katere so vključeni samostojni kustosi/kuratorji, ▸▸število projektov, v katerih sodelujejo več kot trije deležniki, ▸▸število sofinanciranih javnih kulturnih programov v obdobju 2016– 2019.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

Ukrep: V okviru enoletnih in štiriletnih javnih razpisov za nevladne organizacije bomo kot prednostni kriterij določili sodelovanje med javnimi zavodi in NVO, med samimi NVO in med NVO s samostojnimi kustosi/kuratorji.

2. cilj:

Okrepitev kakovosti in raznolikosti projektov v javnem prostoru in večji delež vizualne produkcije v mestnem središču. Ukrep: Povečati število sofinanciranih projektov v javnem prostoru s področja arhitekture in oblikovanja. Čas izvedbe: 2016–2019. Ocena finančnih sredstev: Dodatnih 30.000 evrov letno. Pojasnilo: Leta 2013 smo na področju likovnih umetnosti v projektnem razpisu uvedli posebno podpodročje Sekcija arhitektura in oblikovanje, ki zajema projekte s področja arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture, unikatnega, industrijskega in grafičnega oblikovanja oziroma vizualnih komunikacij. Ta ukrep je bil dobrodošel in potreben. V strateškem obdobju 2016–2019 želimo to podpodročje še okrepiti, predvsem v segmentu, ki se ukvarja z javnim prostorom in skupnostnimi projekti, ki ne bodo osredotočeni le na mestno središče, pač pa tudi na obrobje mesta, predvsem na območja večjih stanovanjskih sosesk v sodelovanju Oddelka za kulturo z Oddelkom za lokalno samoupravo. Ukrep: Zagotoviti prostor za center slovenskega oblikovanja v mestnem središču, ki bo na enem mestu ponudil najboljše slovenske oblikovalske izdelke in bo hkrati prostor strokovnega in prostočasnega druženja. Čas izvedbe: 2016–2019. Ocena finančnih sredstev: C ilj nima neposrednih finančnih posledic. Ukrep: Prenovljena Švicarija v Tivoliju v upravljanju Mednarodnega grafičnega likovnega centra bo izvajala mednarodni rezidenčni program. Čas izvedbe: 2016–2017. Ocena finančnih sredstev: Za izvajanje upravljanja in programa bo potrebno zagotoviti dodatna sredstva javnemu zavodu MGLC v višini 300.000 evrov. Pojasnilo: V naslednjem strateškem obdobju bo končana prenova objekta Švicarija, ki jo bo potrebno upravljati in bo zapolnila pomanjkanje rezidenc za vizualne umetnike v Ljubljani. Za delovanje in upravljanje novega rezidenčnega centra bo potrebno od leta 2017 naprej zagotavljati sredstva.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 31

Ukrep: P odpora pri zagotavljanju prostorov izvajalcem še posebej na področju kreativnih industrij in fotografije. Čas izvedbe: 2016–2019. Ocena finančnih sredstev: C ilj nima neposrednih finančnih posledic. Pojasnilo: Število profesionalnih izvajalcev na področju vizualnih umetnosti se je v zadnjem času povečalo tudi zato, ker smo področje razširili in okrepili s tako imenovanim podpodročjem Arhitektura in oblikovanje kot delom kreativnih industrij. Prav tako se povečuje število kakovostnih izvajalcev, ki delujejo na področju fotografije, zato menimo, da jim je potrebno v mestu zagotoviti primerne prostore za delovanje in razvoj. Pričakovani učinki: ▸▸večje število projektov, ki bodo vključevali najširšo skupnost in krepili zavest o ravnanju s prostorom in njegovo skupno rabo; v delo s prostorom in javnostjo bo vključenih več arhitektov, ki delujejo kot samostojni kulturni izvajalci, ▸▸povečanje mednarodne izmenjave likovnih umetnikov in še boljše umeščanje Mednarodnega grafičnega likovnega centra v mednarodni prostor, ▸▸center slovenskega oblikovanja v mestnem središču bo pripomogel k promociji in razvoju oblikovanja ter krepil zavest o pomenu in dodani vrednosti dobrega oblikovanja ter dolgoročno spodbudil domačo proizvodnjo; po vzoru večjih evropskih mest Ljubljana potrebuje takšen center, ki bo imel pozitivne učinke tudi na kulturni turizem, saj bo v mestu lahko zadovoljil zahtevnejše goste, ki si želijo kakovostno lokalno ponudbo, hkrati pa bo prebivalce mesta ozaveščal in seznanjal s ponudbo slovenskih oblikovalcev in njihovo produkcijo, z zagotovitvijo dodatnih prostorov pa bo mogoče akterje povezati v mrežo. Kazalniki: ▸▸število skupnostnih projektov in intervencij v javnem prostoru, ▸▸število sofinanciranih projektov na območju velikih ljubljanskih stanovanjskih sosesk (doslej Bežigrad in središče mesta), ▸▸število rezidenc in izvedenih mednarodnih projektov, ▸▸število prostorov v lasti MOL, namenjenih ustvarjalcem, ki se ukvarjajo z oblikovanjem kot eno od panog kreativnih industrij ali fotografijo.

3. cilj:

Povečanje prodaje likovnih del sodobnih ustvarjalcev oziroma tekoče likovne produkcije in vzgoja publike. Ukrep: Vzpostaviti sistem, ki bo stimuliral galeriste (NVO in zasebni sektor) na območju Mestne občine Ljubljana, da bodo poiskali kupce novih likovnih del, po možnosti z razstav. Finančna nagrada za galeriste bi znašala do 20 % od vrednosti, ki jo za prodano likovno delo dobi umetnik.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

Čas izvedbe: 2017–2019. Ocena finančnih sredstev: Dodatnih 13.000 evrov letno. Ukrep: Z agotoviti finančna sredstva za nakup likovnih del za zbirko Muzeja in galerij mesta Ljubljane in Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Čas izvedbe: 2016–2019. Ocena finančnih sredstev: Dodatnih 10.000 evrov letno. Pojasnilo: Z ukrepoma 1 in 2 želimo v okviru lokalnih pristojnosti čim bolj izboljšati položaj vizualnih umetnikov, ki je neposredno povezan z razvojem trga umetnin v državi. Ker trg umetnin pri nas ni razvit, je eden od ukrepov tudi poskus njegove spodbude. Predvsem pa je pomembno odkupovati sodobna likovna dela za javni zbirki (MGML in MGLC), ki je v zadnjem desetletju zastalo. Ukrep: O blikovanje projekta za vzgojo občinstva na vizualnem področju – artoteka. Čas izvedbe: 2016–2019. Ocena finančnih sredstev: Finančna sredstva od izposoje posameznikom bo lahko zavod namenil za nakup likovnih del za zbirko. Pojasnilo: Oblikovanje fonda likovnih del iz javnih zbirk za izposojo posameznikom. Cilj projekta je vzgoja odrasle publike in dostopnost kakovostnih likovnih del sodobnih avtorjev v vsak dom. Nosilec projekta bo MGLC. Ukrep: M OL bo v vseh razstaviščih in galerijah spodbujala programe, ki bodo omogočili dostopnost programskih vsebin raznolikim in ranljivim družbenim skupinam s poudarkom na osebah s posebnimi potrebami (senzorno, gibalno in intelektualno ovirani) in programom kulturno-umetnostne vzgoje s poudarkom na tretji triadi osnovne šole. Čas izvedbe: 2016–2019. Ocena finančnih sredstev: Dodatnih 2.000 evrov na leto za prilagoditev programa v razstaviščih MU MOL. Pojasnilo: Pomemben segment vizualnega področja je tudi dostopnost programskih vsebin raznolikim družbenim skupinam s poudarkom na osebah s posebnimi potrebami, ki so jih doslej zelo uspešno izvajali v javnih zavodih MGML in MGLC, od leta 2015 pa tudi v Galeriji Kresija. Pri vzgoji občinstva se je pokazalo pomanjkanje programov kulturne vzgoje za tretjo triado osnovne šole, ki je namenjena refleksiji likovnih del, zato bomo ta segment spodbujali pri vseh deležnikih, ki delujejo na vizualnem področju.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 33

Pričakovani učinki: ▸▸boljši pogoji za ustvarjanje in razvoj slovenskih likovnih umetnikov, ▸▸povečanje zbirke MGML in MGLC s sodobnimi vizualnimi umetniškimi deli, ▸▸spodbuda za vzpostavitev trga umetnin, ▸▸vzgoja odrasle publike in krepitev zavesti o kakovostni likovni produkciji, ▸▸dostopnost programskih vsebin raznolikim družbenim skupinam s poudarkom na osebah s posebnimi potrebami (senzorno, gibalno in intelektualno ovirani), ▸▸spodbujanje razvoja programov kulturne vzgoje za tretjo triado osnovne šole, ki bodo namenjeni refleksiji likovnih del. Kazalniki: ▸▸število odkupljenih likovnih del za zbirko obeh mestnih zavodov, ▸▸število prodanih likovnih del in s tem izboljšanje položaja likovnih umetnikov, ▸▸vzpostavitev izposojevalnice likovnih del iz javnih zbirk, ▸▸število programov za doseganje novega občinstva znotraj raznolikih družbenih skupin, ▸▸število programov, namenjenih kulturno-umetnostni vzgoji in doseženo število obiskovalcev (tretja triada osnovne šole).

4. cilj:

Popularizacija stripa. Ukrep: Letni festival stripa postane vsaj tridnevna prireditev na območju Alpe-Jadran in širše, ki predstavlja in promovira domače in tuje avtorje stripa in stripovske ustvarjalnosti (primer: Stripolisfest). Čas izvedbe: 2016-2019. Ocena finančnih sredstev: 15.000 evrov na letni ravni. Pričakovani učinki: ▸▸celovit in mednarodno zasnovan program festivala stripa terja povezovanje in sodelovanje z različnimi programskimi izvajalci (javni zavod, nevladne organizacije, posamezniki in kolektivi) in ustrezno finančno podporo, ▸▸programski svet festivala sestavljajo različni akterji stripovske scene in izkušeni producenti mednarodnih projektov, ▸▸festival stripa predstavlja nadgradnjo kontinuiranih in ustrezno finančno podprtih projektov in programov popularizacije stripa (razstave, delavnice, predstavitve, pogovori, natečaji), ki potekajo skozi vse leto in jih izvajajo različni akterji na področju stripa – tako nevladne organizacije (Stripburger, zavod Stripolis in drugi) in javni zavodi (Kino Šiška, primer: Stripolis, Stripolisfest), tudi Mestna knjižnica Ljubljana in šolske knjižnice na območju Mestne občine Ljubljana,

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

▸▸razvoj domače stripovske produkcije, promocija stripa in stripovske ustvarjalnosti, ▸▸umestitev Ljubljane kot stripovskega središča na področju Alpe-Adria in širše. Kazalniki: ▸▸kakovost produkcije in obseg festivala stripa, ▸▸število finančno podprtih projektov s področja stripa, ▸▸število samostojnih razstav s področja stripa.

8.3 Glasbene umetnosti Javni interes na področju glasbenih umetnosti se uresničuje z zagotavljanjem pogojev za izvedbo kakovostne glasbene produkcije in postprodukcije na področju praks javnih zavodov, nevladnih kulturnih organizacij in posameznikov. Področje glasbenih umetnosti vključuje vse zvrsti, prakse in vsebine, ki jih druži raziskovanje zvoka in glasbeno ustvarjanje, komorna in orkestralna glasba, etnoglasba, zborovsko petje in glasbeno-scenske predstave kot tudi vsi sodobni načini glasbenega izražanja, ki so se uveljavili v 20. stoletju in so zajeti v naslednjih žanrih ter njihovih izpeljankah: jazz, rock, elektronska glasba, prosta improvizacija, zvočna instalacija, eksperimentalna glasba, hip hop, kantavtorstvo, avdiovizualni performans ipd. Mestna občina Ljubljana je ustanoviteljica dveh javnih zavodov na področju glasbenih umetnosti: Festivala Ljubljana in Centra urbane kulture Kino Šiška (v nadaljnjem besedilu: Kino Šiška). Dva javna zavoda MOL sta v letu 2014 izpeljala več kot 250 glasbenih dogodkov, ki jih je obiskalo nekaj več kot 100.000 obiskovalcev. Oba javna zavoda sta se usmerila tudi na pripravo večjih glasbenih dogodkov; Festival Ljubljana je ob svojem rednem programu pripravil odmevne koncerte na Kongresnem trgu, Kino Šiška pa je poleg večjih koncertov v Križankah, na Kongresnem trgu in na festivalu MENT sodeloval tudi z odmevnim obmejnim festivalom Schengenfest. Oba javna zavoda večinsko sofinancira MOL, precejšen del sredstev pa pridobita na trgu in na razpisih za evropska sredstva. Sredstev iz državnega proračuna skorajda nista deležna, čeprav njun program daleč presega lokalne in regionalne meje in sta oba mednarodno prepoznana in cenjena akterja. MOL je v okviru triletnega programskega razpisa v obdobju 2013–2015 sofinanciral programe desetih nevladnih kulturnih organizacij, ki delujejo na področju glasbenih umetnosti. Poleg triletnih programov MOL sofinancira tudi posamične projekte nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 35

1. cilj:

Zagotoviti pogoje za kontinuirano izvajanje kakovostne glasbene produkcije. Ukrep: Vsakoletni javni razpisi omogočajo doseganje zastavljenih ciljev predvsem zaradi kriterijev, ki od predlagateljev zahtevajo vrhunsko kakovost in dobre reference. Izboljšanje pogojev za vrhunsko slovensko glasbeno produkcijo, ki bo pritegnila domače in tuje občinstvo. Obisk glasbenih dogodkov je sicer precej visok, pogosta ovira za povečanje občinstva je visoka vstopnina na posameznih glasbenih dogodkih. Okrepljena podpora MOL posameznim projektom bo omogočila večjo dostopnost občinstvu in hkrati dvignila raven že zdaj visoke kakovosti glasbenega ustvarjanja v Ljubljani. Čas izvedbe: 2016–2019. Pričakovani učinki: Glasbeni dogodki v Ljubljani bodo še bolje obiskani in predvsem bo pomembno rasla njihova kakovost. Kazalnik: Visoka raven glasbenih dogodkov v Ljubljani s povečanim obiskom. Pojasnilo: Število vrhunskih glasbenih programov in projektov, ki jih bo sofinanciral MOL, bomo zvišali in omogočili še bolj raznovrstno in hkrati visokokvalitetno glasbeno produkcijo. Ocena finančnih sredstev: 50.000 evrov.

2. cilj:

Okrepiti podporo uspešnim in kakovostnim glasbenim festivalom v Ljubljani. Ukrep: V javnem razpisu in javnem pozivu za naslednje kratkoročno obdobje je potrebno ustvariti pogoje in pripraviti ustrezne kriterije, ki bodo omogočili podporo festivalskim dogodkom. Vzpostaviti je potrebno natančnejšo dolgoročno evidenco odmevnih dogodkov, ki bodo pripomogli k čim manjšemu in manj pogostemu prekrivanju kulturnih dogodkov, ki bodo tako dosegli večjo odmevnost in boljšo obiskanost. Potrebno je podpreti kakovostne glasbene festivale in zagotoviti pogoje in možnosti, da Praznik glasbe postane prepoznavna vsakoletna prireditev, ki bo potekala po celotnem območju mesta v sodelovanju s čim bolj različnimi glasbeniki. Čas izvedbe: 2016–2019. Pričakovani učinki: ▸▸poživitev uličnega glasbenega dogajanja na različnih mestnih lokacijah, ▸▸dvig kakovosti uličnega glasbenega nastopanja, ▸▸vzpostavitev Ljubljane kot pomembne festivalske prestolnice, kjer prebivalci in obiskovalci lahko doživijo vrhunske glasbene dogodke, ▸▸dvig glasbene izobraženosti občinstva.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

Kazalniki: ▸▸število visokokakovostnih glasbenih festivalov, ▸▸kakovost uličnih nastopov, ▸▸število obiskovalcev, ▸▸število lokacij, ▸▸raznolikost. Pojasnilo: V zadnjih letih v Ljubljani poleg že tradicionalnih visokokakovostnih festivalov nastaja vrsta novih, izjemno zanimivih festivalov, zato širimo področje in podpiramo zasebno pobudo, ki prinaša različne festivale. Projekt Praznik glasbe, ki se obeležuje po vsem svetu 21. junija in ima v številnih mestih po svetu že dolgo tradicijo, se je v zadnjem obdobju uveljavil tudi v Ljubljani. Osnovni namen projekta je ozaveščanje obiskovalcev o kakovostni glasbi, predstavitev tako vrhunskih kot ljubiteljskih glasbenih izvajalcev, seznanjanje občinstva z novimi glasbenimi praksami in raznovrstnimi načini glasbenega izražanja, hkrati pa spodbuda glasbenim ustvarjalcem in promocija njihovega dela. Ocena finančnih sredstev: 100.000 evrov.

3. cilj:

Vzpostaviti Hišo glasbe kot prostor glasbenega ustvarjanja. Pojasnilo: Dolgoročni cilj je v Ljubljani vzpostaviti Hišo glasbe, v kateri bodo imeli glasbeni ustvarjalci dostopne (finančno in fizično) vadbene prostore. Uresničitev cilja sodi v kontekst kandidature MOL za pridobitev naslova evropska prestolnica kulture leta 2025. Ukrepa: ▸▸poiskati ustrezno lokacijo, ki je dostopna z javnim prevozom, ▸▸obstoječo stavbo ustrezno obnoviti (izolirati, urediti več vadbenih in produkcijskih prostorov itn.). Čas izvedbe: 2016–2025. Pričakovana učinka: ▸▸izboljšanje pogojev za delovanje glasbenih ustvarjalcev in poustvarjalcev, ▸▸novo glasbeno prizorišče v Ljubljani. Kazalnika: ▸▸prenova ustrezne stavbe v Ljubljani, ▸▸število vadbenih in produkcijskih prostorov. Ocena finančnih sredstev: P otrebna finančna sredstva bo mogoče opredeliti šele potem, ko bo znana lokacija.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 37

8.4 Intermedijske umetnosti Javni interes na področju intermedijskih umetnosti temelji na spajanju različnih novomedijskih praks in se nanaša na poudarjeno uporabo novih tehnologij znotraj umetniških projektov. Področja, ki jih štejemo med intermedijske umetnosti, so: spletna umetnost, navidezna in razširjena resničnost, multimedijski performans, interaktivna instalacija, robotska umetnost, kibernetska umetnost, digitalno arhiviranje, biotehnološka umetnost in različni prepleti vsega naštetega ter druge porajajoče se intermedijske prakse. Gre za projekte, ki na umetniški način uporabljajo in predstavljajo procese, produkte in vplive tehnologij, znanosti ter s tem povezanih družbenih praks, pri čemer sodobne tehnologije uporabljajo na reflektiran, ustvarjalen in/ali raziskovalen način. Mestna občina Ljubljana, tako kot država, ni ustanoviteljica nobenega javnega zavoda na področju intermedijskih umetnosti. MOL je v okviru triletnega programskega razpisa v obdobju 2013–2015 sofinanciral programe štirih nevladnih kulturnih organizacij, ki delujejo na področju intermedijskih umetnosti. V ta namen je bilo iz proračuna MOL namenjenih 134.000 evrov (2013), 134.000 evrov (2014) in 132.000 evrov (2015). Na programski razpis leta 2013 se je sicer prijavilo 6 izvajalcev javnih kulturnih programov. Poleg triletnih programov MOL sofinancira tudi posamične projekte nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture. V letu 2014 je bilo iz proračuna MOL podprtih 7 projektov v skupni višini 19.500 evrov, leta 2015 pa 8 projektov v skupni višini 21.500 evrov. Glede na razmerje med številom prijavljenih in sofinanciranih projektov je opazen trend manjšanja števila prijaviteljev na projektnem razpisu in večanje števila prijaviteljev na programskem razpisu, najverjetneje zaradi tehnične in finančne zahtevnosti intermedijskih projektov, ki jih laže izvedejo programski izvajalci, saj so bolje oziroma trajneje finančno, tehnično in infrastrukturno podprti. Smiselno in tudi nujno bi bilo povečati število finančno podprtih programskih kot tudi projektnih izvajalcev.

1. cilj:

Spodbujati akterje na področju intermedijskih umetnosti k vzajemni rabi prostorskih in tehničnih virov, k racionalizaciji upravljavskega oz. organizacijskega deleža v proračunih projektov in programov. Ukrep: V projektni in programski razpis vnesti dodatne točke za izvajalce, ki načrtujejo vzajemno rabo prostorskih in tehničnih resursov in racionalizacijo upravljavskega oz. organizacijskega deleža v proračunih projektov in programov.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

Čas izvedbe: 2016–2019. Pričakovani učinki: Več projektov in programov, izvedenih na način, ki vključuje vzajemno rabo prostorskih in tehničnih virov ter spodbuja racionalizacijo upravljavskega oz. organizacijskega deleža v proračunih projektov in programov. Kazalniki: Število prijav na projektnem in programskem razpisu, ki v svoji prijavi transparentno vključujejo vzajemno rabo prostorskih in tehničnih resursov ter izkazujejo racionalizacijo upravljavskega oz. organizacijskega deleža v proračunih projektov in programov. Ocena finančnih sredstev: 10.000 evrov.

2. cilj:

Povečati širšo zastopanost manj uveljavljenih ali še neuveljavljenih umetnic in umetnikov ter drugih deležnikov (npr. raziskovalcev ali poklicnih sodelavcev drugih disciplin) v prijavljenih programih in projektih ter s tem spodbujati raznolikost področja intermedijskih umetnosti. Ukrep: V projektni in programski razpis vnesti dodatne točke za izvajalce, ki v prijavi kakovostno ter prepričljivo utemeljijo sodelovanje manj uveljavljenih ali še neuveljavljenih umetnic in umetnikov ter drugih deležnikov (npr. raziskovalcev ali poklicnih sodelavcev drugih disciplin) v prijavljenih programih in projektih. Čas izvedbe: 2016–2019. Pričakovani učinki: Spodbuditi predvsem programske, vendar pa tudi projektne izvajalce k večjemu vključevanju manj uveljavljenih ali še neuveljavljenih umetnic in umetnikov ter drugih deležnikov (npr. raziskovalcev ali poklicnih sodelavcev drugih disciplin) v prijavljenih programih in projektih. Kazalniki: Število prijav na projektnem in programskem razpisu, ki v svoji prijavi vključujejo manj uveljavljene ali še neuveljavljene umetnice in umetnike ter druge deležnike (npr. raziskovalce ali poklicne sodelavce drugih disciplin). Ocena finančnih sredstev: 10.000 evrov.

8.5 Knjiga in knjižnična dejavnost 8.5.1 Knjiga in bralna kultura

Knjiga je temelj javnega interesa vsake kulturne politike. S promoviranjem literature, učinkovitimi modeli podpore knjigi in sodobnimi strokovnimi spoznanji s področja bralnih motivacij poudarjamo pomen branja in uveljavljamo prakse, ki knjigi dajejo vlogo pomembnega dejavnika socialne

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 39

kohezivnosti, vse v zavedanju, da sta branje in bralna pismenost ključna dejavnika za duhovni razvoj posameznika, njegove ustvarjalnosti in znanja. Pri večanju dostopnosti do dobrih knjig za vse generacije vključujemo tudi vlogo elektronske knjige in digitalizacije pri razvijanju bralne kulture, saj se zavedamo, da sta knjiga in e-knjiga kot medija vsakovrstnega znanja, ustvarjalnosti, informacij in zabave temelj razvoja posameznika in družbe, ki potrjuje našo vpetost v tisočletja človeške kulturne zgodovine. S projektom Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010 smo na poseben način integrirali področje knjige v življenje in delovanje mesta ter na podlagi bogatega izročila ustvarili novo kakovost v kulturni podobi Ljubljane in prepletli že uveljavljene knjižne prireditve (Slovenski dnevi knjige, Vilenica, Živa književnost, Knjižnica pod krošnjami, Festival Sanje, nagrada kresnik za najboljši slovenski roman, Mlade rime, Slovenski knjižni sejem, Noč knjige, Noč knjigarn …) z novimi. Mestna občina Ljubljana sofinancira program mreže ICORN, mreže mest zatočišč za preganjane pisatelje, katere članica je od leta 2011, in literarni festival Fabula, ki privabi uveljavljene literarne goste in izda cenovno dostopne prevode njihovih del. Trubarjeva hiše literature z inovativnimi vsebinami ponuja raznolike refleksije o aktualnih tokovih na področju sodobne kulture in družbe ter prispeva h kulturnemu in urbanemu utripu Ljubljane; v letu 2014 smo z javnim razpisom nevladni organizaciji Divja misel oddali v upravljanje Vodnikovo domačijo – butični kulturni dom vsestranskega Valentina Vodnika, in tako nadaljujemo dobro prakso načina upravljana nepremičnin v javni lasti. Vodnikova domačija je v celoti namenjena besedi in knjigi, v njej potekajo številni programi za različne ciljne skupine. Na področju bralne kulture od leta 2008 izvajamo projekt Ljubljana bere, s katerim triletnike, prvošolce in od leta 2014 tudi četrtošolce obdarimo z brezplačnimi slikanicami in knjigami vrhunskih slovenskih piscev in ilustratorjev, s čimer spodbujamo družinsko branje, branje v osnovnih šolah in predstavljanje slovenskih avtorjev. Priznane in izjemno uspešne projekte na tem področju izvaja Mestna knjižnica Ljubljana: Ciciuhec (za vzgojno-izobraževalne zavode), Poletavci (za otroke od 7 do 12 let), Najpoletavci (za otroke od 13 do 16 let), v sodelovanju z muzeji Megakviz (za starejše osnovnošolce). Pomemben prispevek k promociji kakovostnega branja je Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig ter podelitev priznanj zlata hruška za najboljše mladinske knjige. Osvojeni Unescov naslov Ljubljana – mesto literature odpira nove možnosti za razvoj področja knjige v Sloveniji, za večjo mednarodno uveljavitev in prepoznavnost slovenske knjige, kulture, mesta in države. Pri tem je bistveno, da v Ljubljani gojimo prepričanje, da lahko del svoje bogate tradicije ter izvirnih zamisli in izkušenj s knjigo ponudimo tudi svetu. To smo dokazali tudi z Ljubljansko resolucijo o knjigi, ki je bila sprejeta na Svetovnem vrhu knjige v okviru programa Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010, s katero smo postavili učinkovit model za podporo knjigi in branju.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

1. cilj:

Dvig zanimanja za knjigo in branje pri vseh ciljnih skupinah. Ukrepi: ▸▸do leta 2017 vzpostaviti nov otroški knjižni festival z raznolikim programom, ki bo potekal na odprti javni površini, ▸▸do leta 2018 v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana zasnovati posebne oddelke v knjižnicah za mlade od 15 do 19 let v tesnem sodelovanju z mladinskimi organizacijami s tega področja, ▸▸nadaljevati s projektom Ljubljana bere, s katerim spodbujamo družinsko branje in branje med osnovnošolci ter predstavljamo vrhunske slovenske avtorje in ilustratorje, ▸▸podpreti izvedbo literarnega festivala Literature sveta z gostujočimi svetovnimi in domačimi pesniki in pisatelji in izdajo cenovno dostopnih prevodov njihovih del, s katerimi bomo spodbujali kakovostno branje in spoznavali literature sveta, ▸▸podpreti programe in projekte, ki na inovativen način popularizirajo knjigo in branje ter področje literature povezujejo tudi z drugimi umetniškimi področji, in vzpostaviti znamko Ljubljana – mesto literature, ▸▸v Palači Cukrarna (del kompleksa Cukrarne) vzpostaviti Palačo knjige in mladih, ki bo živahno literarno-knjižno središče in stičišče ilustratorjev. Palača knjige in mladih bo prostor sistematičnega in izvirnega razvijanja novih vsebin, povezanih s knjigo in kulturnim dogajanjem v Ljubljani, z mladimi in vsemi generacijami ob zavedanju, da je potrebno o pomenu knjige in branja razmišljati v luči učenja in rasti za vse življenje. V Palači knjige in mladih bomo omogočali pogoje za razvoj kritične refleksije o kulturi in družbi. Čas izvedbe: 2016–2019. Ocena potrebnih sredstev: 165.000 evrov letno, investicija v Palačo Cukrarna 2.2015.000 evrov, oprema 500.000 evrov. Pričakovani učinki: Povečanje števila obiskovalcev kakovostnih literarnih prireditev, večanje kupovanja knjig (2 do 3 knjige na leto v letu 2014), prepoznavnost Ljubljane kot mesta literature. Kazalniki: ▸▸število obiskovalcev otroškega knjižnega festivala, ▸▸število obiskov domačih in tujih avtorjev na otroškem knjižnem festivalu in literarnem festivalu Literature sveta, ▸▸število izdanih knjig v okviru festivala Literature sveta, ▸▸število vzpostavljenih novih oddelkov za mlade (15–19 let) v MKL, ▸▸število programov in projektov, ki potekajo pod znamko Ljubljana – mesto literature, ▸▸vzpostavitev Palače knjige in mladih v Palači Cukrarna, ▸▸število in obseg novih programov s področja knjige in mladih v Palači knjige in mladih, ▸▸kakovostna nadgradnja obstoječih programov s področja knjige, ▸▸doseganje ciljnih občinstev.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 41

Pojasnilo: Bogato knjižno produkcijo za otroke (960 naslovov v letu 2014) bomo celovito predstavili na novem otroškem knjižnem festivalu, ki bo potekal na prostem v pomladnih mesecih in bo z raznolikim programom, ki bo povezoval različna področja umetnosti, zapolnil vrzel na tem področju in s svojim živahnim knjižnim utripom obogatil Ljubljano. Partnerji pri izvedbi projekta bodo stanovske organizacije na področju knjige, Mestna knjižnica Ljubljana in drugi kulturni izvajalci. Z javnimi razpisi bomo podpirali programe in projekte, ki z novimi pristopi spodbujajo branje v javnih prostorih, na avtobusih, vlakih … in bodo z znamko Ljubljana – mesto literature širili zanimanje za literaturo. Literarni festival Literature sveta bo predstavljal vrhunske sodobne pesnike in pisatelje z vseh svetovnih celin, z izdajo prevodov njihovih del pa spodbujal kupovanje knjig in spoznavanje svetovnih literarnih tokov. Literarni festival bo spodbujal tudi sodobno slovensko literaturo in kupovanje knjig. Z izvajanjem dejavnosti, povezanih s knjigo, bomo na ravni glavnega mesta Ljubljane, na ravni države Slovenije in v mednarodnem merilu promovirali načela svobode izražanja, objavljanja in širjenja informacij, kot jih zagovarjajo Unesco, Deklaracija o človekovih pravicah in Florentinski sporazum, in tako Ljubljano spremenili v mesto literature par excellence. Palača Cukrarna, ki je del kompleksa Cukrarna, je trenutno brez namembnosti, umeščena pa je v območje, za katero je v večjem delu v perspektivi že načrtovana temeljita arhitekturno-urbanistična prenova, ki bo temu območju prinesla nove vsebine. Osrednja programska usmeritev Palače knjige in mladih bo odpiranje vprašanj in pristopov h knjigi, literaturi in ilustraciji z vidikov, ki jih obstoječe inštitucije in programi s tega področja ne pokrivajo. Prispevala bo k promociji knjižne kulture: avtorjev, ilustratorjev, založnikov, knjižničarjev, knjigarjev ter ustanov s področja bralne kulture, posebno pozornost pa bo posvečala spodbujanju kritike na vseh področjih umetnosti. V svoji programski dejavnosti bo usmerjena na vse starostne skupine z večjim poudarkom na programih in projektih za otroke in mlade. Posebno pozornost bo program namenjal problematiki razvoja občinstva. Po izteku sofinanciranja kulturnega štirinajstdnevnika Pogledi aprila 2016 bo nastala vrzel na področju kritične refleksije s celotnega področja kulture, zato bomo v Palači knjige in mladih odpirali prostore za boljšo obveščenost o dogajanju v kulturi in kritično vrednotenje tega področja.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

2. cilj:

Dvigniti prepoznavnost Ljubljane kot Unescovega mesta literature. Ukrepi: ▸▸izbor izvajalca programa Ljubljana – mesto literature in vzpostavitev komunikacijskih kanalov (spletna stran, družabna omrežja …), ▸▸spodbujati in podpirati projekte in programe, ki izhajajo iz kandidature MOL, ▸▸nadaljevati sodelovanje v mreži ICORN kot izraz širine in svetovljanske odprtosti Ljubljane nasproti drugim narodom in kulturam, ▸▸enkrat letno izvesti skupen projekt z Unescovimi mesti literature. Čas izvedbe: 2016–2019. Ocena finančnih sredstev: 60.000 evrov letno. Pričakovani učinki: Povečan mednarodni ugled Ljubljane – mesta literature in kulture v najširšem pomenu besede, sodelovanje z mesti, ki nosijo Unescov naslov kreativnih mest. Kazalniki: ▸▸število izvedenih mednarodnih projektov, ▸▸število obiskovalcev spletne strani in sledilcev na družabnih omrežjih, ▸▸vključevanje ICORN-ovih gostujočih pisateljev v kulturne tokove mesta. Pojasnilo: Mreža ustvarjalnih mest (Creative Cities Network) je projekt, ki poteka pod okriljem Unesca. V njegovem okviru lahko mesta kandidirajo za pridobitev različnih naslovov, med drugim tudi za naslov mesto literature. Ljubljana se je 11. 12. 2015 pridružila Unescovim mestom literature: Edinburghu, Melbournu, Iowi, Dublinu, Reykjaviku, Krakowu, Heidelbergu, Dunedinu, Pragi, Norwichu in Granadi. Unescov naslov mesto literature so poleg Ljubljane osvojili še: Uljanovsk (Ruska federacija), Bagdad (Irak), Tartu (Estonija), Lvov (Ukrajina), Barcelona (Španija), Nottingham (Velika Britanija), Obidos (Portugalska) in Montevideo (Urugvaj). Kot mesto literature se bomo osredotočali na poslanstvo, da je knjiga predmet splošne omike in znanja, trajno in kontinuirano bomo skrbeli za podporo razvoja področja knjige. Povečali bomo mednarodni ugled Ljubljane kot mesta literature in kulture in število kakovostnih dogodkov, ki se nanašajo na literaturo in knjigo ter promovirajo bralno kulturo in dvigajo kakovost literarnega ustvarjanja. Promovirali bomo knjižno kulturo: avtorje, ilustratorje, oblikovalce knjig, založnike, tiskarje, knjižničarje, knjigarje in večali možnost razvijanja bralne kulture v vseh generacijah. Pri tem bomo pozorni na: kakovost, količino in raznovrstnost knjižnih/ literarnih objav v mestu; kakovost in količino izobraževalnih programov domače in tuje literature; organizacijo literarnih dogodkov in festivalov, ki spodbujajo domačo in tujo literaturo; obstoj knjižnic, knjigarn ter javnih ali zasebnih kulturnih središč, ki ohranjajo, spodbujajo in razširjajo domačo

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 43

in tujo literaturo; aktivno udeležbo tradicionalnih in novih medijev pri promociji literature in krepitvi trga literarnih del. V izvedbo programa bomo vključili tudi prepoznavne kvalitetne programe in projekte, ki se že odvijajo, zlasti mednarodne literarne festivale, knjižne sejme in projekte, ki so usmerjeni v razvijanje bralne kulture. Tesno bomo sodelovali tudi z drugimi področji kulture in umetnosti (muzeji, gledališči, glasbenimi festivali), ki jih bomo tematsko in v duhu celotne kandidature navezovali na projekt Ljubljana – mesto literature. V svojem delovanju bomo nagovarjali prebivalce tudi prek medijev, saj je pridobljeni naslov Ljubljana – mesto literature priložnost za intenzivno širjenje zavedanja, da je knjiga temeljna nosilka znanja, ustvarjalnosti in informacij. Program upošteva različne ciljne skupine, pozoren je na ranljive družbene skupine in je zanje razvil posebne ciljne projekte.

8.5.2 Knjižnična dejavnost

Mestna knjižnica Ljubljana (MKL), ki deluje kot javni zavod od leta 2008, zagotavlja knjižnične storitve prebivalcem Mestne občine Ljubljana. V obdobju 2012–2015 je imela MKL povprečno preko 82.000 aktivnih članov na leto, med katerimi je bilo vsako leto povprečno 12.500 novih (letno se iz članstva izbriše okrog 10.000 neaktivnih članov). Knjižnica je letno izposodila več kot 4.700.000 enot knjig, revij in neknjižnega gradiva, število obiskovalcev knjižnice pa je bilo v tem obdobju vsako leto višje od dveh milijonov. Zaloga gradiva v MKL je skoraj 1.700.000 enot knjižničnega gradiva; povprečni prirast gradiva se je v zadnjih letih zmanjšal za več kot 16,5 % glede na obdobje 2008–2011. MKL organizira vsako leto okrog 3.500 prireditev, ki se jih povprečno udeleži čez 70.000 obiskovalcev. Povprečna odprtost knjižnic je bila v obdobju 2012–2015 dobrih 61.000 ur na leto. MKL sodeluje v mednarodnih projektih, izvaja različne knjižnične in kulturne dejavnosti, izobražuje meščane Ljubljane, spremlja stanje knjižnične mreže ter pripravlja idejne načrte za prenove krajevnih knjižnic, hkrati pa je osrednja območna knjižnica za osrednjeslovensko regijo. Mestna knjižnica Ljubljana je v svojem Strateškem načrtu 2013–2016 opredelila razvojne cilje in strategije za njihovo uresničevanje ter metode za stalno izboljševanje svojih storitev. Vizija MKL je »razumeti spremembe in pripraviti poti do storitev prihodnosti«. V skladu s to strategijo se je knjižnica zavezala, da bo skrbela za učinkovito in kvalitetno izvajanje storitev za uporabnike, ustrezen obseg in dobro upravljanje knjižnične zbirke, razvijala na sodobni informacijski tehnologiji temelječe in zanimive storitve za prebivalce MOL, uvedla storitve na daljavo, aktivno sodelovala z drugimi organizacijami v okolju ter povečala fleksibilnost zaposlenih in trajno nadgrajevala njihovo strokovno raven. Z razvojem različnih storitev, zlasti vsebin za vseživljenjsko izobraževanje ter zagotavljanjem primernih prostorskih pogojev, si MKL prizadeva postati knjižnica s pogledom v prihodnost.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

1. cilj:

Povečati dostopnost knjižničnih storitev vsem prebivalcem MOL. Ukrepi: ▸▸vsebinsko profiliranje knjižničnih zbirk v mreži knjižnic MKL, ▸▸sistematična evalvacija knjižnične zbirke in njenega upravljanja, ▸▸preoblikovanje knjižničnih prostorov po meri in potrebah uporabnikov in uveljavitev novih načinov postavitve za uporabnike, ▸▸prenova Potujoče knjižnice, ▸▸vračilo gradiva v drugi knjižnici ter dostava in prevzem gradiva na domu ali v službi, ▸▸vstopna infotočka MKL, ▸▸digitalizacija knjižničnega gradiva, ▸▸izgradnja strateških partnerstev z drugimi knjižnicami ter kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami. Čas izvedbe: 2016–2019. Ocena finančnih sredstev: Cilj bo uresničen v okviru rednega letnega financiranja MKL iz proračuna MOL. Kazalniki: ▸▸povečan obrat gradiva za vsako posamezno knjižnico v MKL, ▸▸izposoja knjižničnega gradiva, ▸▸odstotek mladih med aktivnimi člani knjižnice, ▸▸obisk prireditev in izobraževanj, ▸▸zadovoljstvo uporabnikov (anketa), ▸▸število objavljenih multimedijskih elementov na portalu KAMRA, ▸▸število vpogledov v digitalne zbirke MKL, ▸▸število skupnih projektov s kulturnimi, izobraževalnimi in drugimi partnerji, ▸▸število mednarodnih projektov. Pojasnilo: Cilj in ukrepi so usklajeni s Strateškim načrtom MKL 2013–2016 in se nanašajo tako na upravljanje knjižnične zbirke in izboljšanje knjižničnih storitev za prebivalce MOL in okolice kakor tudi na razvoj virtualne knjižnice in krepitev podpore za aktivno udeležbo knjižnice v okolju.

2. cilj:

Povečati prepoznavnost knjižnice v lokalnem okolju. Ukrepa: ▸▸uveljavitev knjižnice kot »paradnega konja« za dostop do bolj oddaljenih delov lokalne skupnosti ter za promocijo kulture, branja, »skupnostne umetnosti« in neformalnega izobraževanja v lokalnem okolju, ▸▸izvajanje promocije MKL zunaj prostorov knjižnice prek projektov Knjižnica v mestu.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 45

Pojasnilo: Knjižnica je javna služba, utemeljena na specialni zakonodaji, ki zagotavlja enotno izvajanje dejavnosti na celotnem teritoriju države, zanjo pa je ustanoviteljsko odgovorna lokalna skupnost. Zato MOL poleg promocijskih aktivnosti same knjižnice ves čas aktivno vključuje knjižnico tudi v svoje projekte v četrtnih skupnostih, zlasti v okviru politike kulture v javnem prostoru in »skupnostne umetnosti« ter kulturne vzgoje na celotnem območju MOL. Čas izvedbe: 2016–2019. Ocena finančnih sredstev: Cilj bo uresničen v okviru rednega letnega financiranja MKL iz proračuna MOL. Kazalniki: ▸▸delež včlanjenega prebivalstva, delež mladih med člani knjižnice, ▸▸število udeležencev skupnostnih projektov, ▸▸zadovoljstvo uporabnikov (anketa), ▸▸število partnerjev v projektih. Pojasnilo: Kulturna politika MOL se usmerja tudi v zagotavljanje kulturnih dejavnosti zunaj središča mesta v ožjih lokalnih skupnostih, zato je lahko MKL pri tem njena dobra partnerica, saj ima svoje enote v večini četrtnih skupnosti. Knjižnična dejavnost je idealna za izgradnjo participativne kulture, saj je knjižnica »neelitna« ustanova, dostopna vsem, in imajo ljudje vanjo veliko zaupanje. Strategija izgradnje in prenove knjižnic MKL bo omogočila še večjo naklonjenost prebivalstva obiskovanju knjižnic in neposrednega sodelovanja pri kulturnih dogodkih in vseživljenjskem učenju. MKL že zdaj izvaja promocijo svoje dejavnosti tudi zunaj svojih stavb, na ulicah mesta, na raznih prireditvah in v drugih ustanovah. Ta oblika promocije pritegne veliko ljudi in je zelo primerna za ustvarjanje pozitivne podobe o knjižnici, pa tudi o sami mestni upravi, ki spodbuja kulturni utrip tudi zunaj mestnega središča.

3. cilj:

Izboljšanje knjižnične mreže MKL za boljši dostop do storitev knjižnic za vse prebivalce. Ukrepa: ▸▸prenova obstoječih in vzpostavitev novih krajevnih knjižnic MKL. V obdobju 2016–2019 bodo prednostno obravnavane naslednje knjižnice: izgradnja nove Knjižnice Zalog, izgradnja nove Knjižnice Polje, izgradnja nove Knjižnice Rog, izgradnja nove Knjižnice Šmartno pod Šmarno goro, ▸▸razvoj novih neformalnih oblik vseživljenjskega učenja, zlasti za bralno in informacijsko pismenost ter za vsakdanje življenje za vse skupine uporabnikov, med katerimi bodo izpostavljeni mladi od 15 do 20 let. Čas izvedbe: 2016–2019.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

Ocena finančnih sredstev: 100.000 evrov v letu 2016 za Knjižnico Zalog, za druge načrtovane enote (Polje, Rog in Šmartno) pa bo mogoče oceniti potrebna sredstva šele potem, ko bo pripravljena projektna dokumentacija. Kazalniki: ▸▸povečanje članstva / obiska v prenovljenih knjižnicah, ▸▸rast izposoje knjižničnega gradiva, ▸▸odstotek mladih med aktivnimi člani knjižnice, ▸▸obisk prireditev in izobraževanj, ▸▸zadovoljstvo uporabnikov (anketa).

8.6 Film Javni zavod Kinodvor je bil ustanovljen 26. maja 2008 in od takrat letno povečuje obseg dejavnosti in število obiskovalcev ter pomembno prispeva k razvoju filmske kulture v Ljubljani. Ob ustanovitvi so si zadali cilj 50.000 obiskovalcev letno, ga v letu 2010 povišali na 80.000, v letu 2014 pa so v Kinodvoru našteli 120.119 gledalcev, ki so obiskali 1.892 javnih filmskih projekcij, ob tem pa so pripravili še vrsto spremljevalnih dogodkov ter dejavnosti, kot so delavnice, brezplačne projekcije v Kavarni, strokovni seminarji, srečanja, konference … Kinodvor je v prvem letu svojega delovanja prikazal 25 filmov v redni ali omejeni distribuciji, v letu 2014 pa 45 filmov. Sestavni del programa so tudi filmski festivali, posebni dogodki in kinodruženja, pogovori s filmskimi ustvarjalci ali strokovnjaki o filmskih temah, ki so za obiskovalce filma brezplačni, dopoldanske šolske projekcije, ki jih spremljajo filmskovzgojne dejavnosti, ustvarjalne delavnice ter prireditve kina na prostem (Ljubljanski grad, Kongresni trg, Kinodvorišče). V Kinodvoru izvajajo številne programe, s katerimi pridobivajo nova občinstva, kot so program Za zamudnike, Kino v plenicah za starše z dojenčki in Zajtrk pri Kinodvoru. Uspešni projekt Film pod zvezdami nastaja v soorganizaciji Kinodvora in Ljubljanskega gradu. Kino Šiška poleg glasbenega, gledališkega in plesnega, razstavnega ter eksperimentalnega programa na področju AV- umetnosti ponuja aktualne vsebine umetniško-dokumentarnih filmov, glasbene dokumentarce (cikel: KINODOK) ter premierno predvajanje lokalne in mednarodne neodvisne filmske produkcije. Javni zavod Kinodvor je v sodelovanju z Oddelkom za kulturo izdal brošuro Ljubljana – filmsko mesto, s katero Ljubljano predstavlja tujim producentom in oglaševalcem. V brošuri slikovno in podatkovno gradivo dopolnjujejo kontakti vseh institucij in drugih organizacij, ki se ukvarjajo s filmom. Oddelek za kulturo je prevzel koordinacijsko vlogo pri izdaji dovoljenj za snemanje in s tem olajšal pridobivanje dovoljenj vsem, ki želijo posneti film na območju MOL, pomaga pa tudi pri iskanju in zagotavljanju začasnih prostorov, ki jih potrebujejo pri snemanju. Pri tem sodelujemo

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 47

s Slovenskim filmskim centrom, v okviru katerega deluje Slovenska filmska komisija. V zadnjih petih letih je bila Mestna občina Ljubljana pokroviteljica petih filmskih projektov, posnetih v mestu.

1. cilj:

Zagotoviti dostopnost do kakovostne filmske produkcije za vse ciljne skupine prebivalstva v mestnem središču. Ukrepa: ▸▸nadaljevati programsko politiko Kinodvora, razvijati programe filmske vzgoje za vse generacije in inovativne pristope k privabljanju novih občinstev tudi zunaj matične kinodvorane, ▸▸do leta 2017 izdelati dokumentacijo za izgradnjo minipleksa mestnega kina v središču Ljubljane. Pojasnilo: Javni zavod Kinodvor je od začetka delovanja od septembra 2008 pomembno posegel v filmsko ponudbo v mestu. Vključujoč vse filmske projekcije, je Kinodvor v 7 letih javno prikazal 1.624 celovečernih in/ali kratkih filmov, kar prinaša ogromno obogatitev v filmskokulturno ponudbo mesta, velik del teh filmov pa brez mestnega kina sploh ne bi bil v kinematografski distribuciji. Program filmske vzgoje Kinobalon je prepoznaven in ga obiskujejo vzgojno-izobraževalne ustanove iz vse države (33.351 v letu 2014), prav tako je odlično obiskan program filmske vzgoje za starejše Filmska srečanja ob kavi (2.851 v sezoni 2012/13, 3.159 v sezoni 2013/14). Veliko oviro pri dostopnosti programov v Kinodvoru narekuje omejitev na eno kinodvorano, zato zavod izvaja inovativne pristope k ciljnim občinstvom z organizacijo filmskih dogodkov na prostem ali gostuje v prostorih drugih kulturnih ustanov v MOL. Med najodmevnejšimi projekti so Film pod zvezdami na Ljubljanskem gradu, Poletni kino na Kongresnem trgu, Drive-in kino na Gospodarskem razstavišču, dogodki v sklopu projekta Leto kina v SNG Opera in balet Ljubljana, Slovenski filharmoniji, Grand hotelu Union – nekdanjem kinu Union. Zaradi vse večje ponudbe kakovostnih filmov in programov slovenskih filmskih distributerjev kot tudi neprofitnega kulturnega sektorja, prav tako pa tudi očitnega zanimanja občinstva za kakovostno filmsko ponudbo s spremljevalnimi dogodki je smiselno v mestnem središču zasnovati minipleks, kreativno družabno-kulturno središče. Čas izvedbe: 2016–2019. Ocena finančnih sredstev: 5.000.000 evrov. Pričakovani učinki: Zagotavljanje kakovosti in raznolikosti filmske ponudbe v mestu, tako filmov v distribuciji kot filmskih festivalov in drugih kulturnih ter pestrih spremljevalnih programov v sodelovanju z nevladnimi organizacijami; kontinuiran program filmske vzgoje za vse generacije. Kazalniki: Število udeležencev programa filmske vzgoje, število projekcij, število obiskovalcev, število spremljevalnih dogodkov.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

2. cilj:

Utrjevati podobo Ljubljane, filmu prijaznega mesta. Ukrep: Povezati Filmsko točko MOL s Slovenskim filmskim centrom, javno agencijo Republike Slovenije in vzpostaviti učinkovit sistem obveščanja ter promocije njunih dejavnosti za končne uporabnike – filmske producente. Pojasnilo: Slovenski filmski center s trženjem filmskih lokacij izvaja dejavnosti filmske komisije, ki je namenjena promociji Slovenije kot filmske lokacije. Tujim producentom in režiserjem nudi podporo z informacijami, z iskanjem primernih lokacij za snemanja in pri navezovanju stikov s slovenskimi podjetji in posamezniki. V letu 2014 je SFC izdal novo publikacijo, ki vključuje tudi predstavitev Ljubljane kot prostora za filmsko lokacijo. Pričakovani učinki: Povečanje zanimanja za snemanje filmov v Ljubljani, promocija Ljubljane kot filmske, kulturne in turistične destinacije, večji turistični obisk. Kazalnik: Število posnetih filmov. Čas izvedbe: 2016–2019.

8.7 Mediji V javni interes kulturne politike MOL na področju medijev sodi informiranje o kulturnem dogajanju, refleksija in kritično poročanje o kulturnih dogodkih ter promocija kulture. Cilj: Povečati zastopanost kulture v medijih tako na ravni informacij, kritik, refleksij kot na ravni predstavljanja kakovostne kulturne produkcije. Ukrep: Vzpostavitev partnerskih odnosov med MOL, javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami na področju kulture na eni strani ter javnim zavodom RTV Slovenija na drugi. Čas izvedbe: 2016–2019. Ocena finančnih sredstev: Ni finančnih posledic. Pričakovana učinka: ▸▸boljša obveščenost javnosti o kulturnih dogodkih na območju MOL, ▸▸boljše sodelovanje izvajalcev kulturnih programov, ki se sofinancirajo iz mestnega proračuna, z RTV Slovenija. Kazalniki: ▸▸število sklenjenih dogovorov o programsko- poslovnem sodelovanju med RTV, NVO na področju kulture in javnimi zavodi, ki jih je ustanovila Mestna občina Ljubljana, ▸▸število kulturnih dogodkov na območju Mestne občine Ljubljana, o katerih poroča RTV Slovenija.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 49

Pojasnilo: Javni zavod RTV Slovenija načrtuje sklenitev dolgoročnih medsebojnih sporazumov o programsko-poslovnem sodelovanju z javnimi zavodi na področju kulture, ki imajo svoj sedež na območju MOL. V okviru sporazumov bodo opredeljeni načini sodelovanja, vključno z oblikami obveščanja in ozaveščanja slovenskega kulturnega prostora. Posledično bodo ustvarjeni boljši pogoji pri prenašanju kulturnih dogodkov širšemu občinstvu in s tem tudi njihova večja dostopnost in odmevnost. Ukrep: N amenjanje glasila Ljubljana za široko promocijo kakovostne kulturne ponudbe v Ljubljani. Čas izvedbe: 2016–2019. Pričakovani učinki: Široka promocija kulturnega življenja v MOL, povečano zanimanje za kulturne prireditve. Kazalniki: Kakovost, raznovrstnost in aktualnost kulturnih tem v glasilu Ljubljana. Pojasnilo: S posredovanjem kulturnih vsebin prek glasila Ljubljana, ki izhaja v nakladi 124.000 izvodov, dosežemo širok krog občinstva, saj ga brezplačno prejmejo vsa ljubljanska gospodinjstva, zato bomo tudi v prihodnje spodbujali objavljanje kulturnih vsebin.

8.8 Podporni kulturni programi Cilj: Krepitev podpornih kulturnih programov kot razpisnega področja v okviru štiriletnega programskega razpisa. Ukrepi: ▸▸posodobitev razpisne dokumentacije in redefinicija področja s večjim poudarkom na interdisciplinarnosti, ▸▸povečanje števila sofinanciranih izvajalcev (z 2 na 3), ▸▸povečanje sredstev za štiriletne programske izvajalce. Čas izvedbe: 2016–2019. Ocena finančnih sredstev: 20.000 evrov letno. Pričakovani učinki: ▸▸izboljšani pogoji za delovanje izvajalcev podpornih kulturnih programov, ▸▸boljša informacijska in druga podpora izvajalcem kulturnih programov in projektov, ki delujejo na različnih umetniških področjih, ▸▸povečanje sredstev za štiriletne programske izvajalce. Kazalniki: ▸▸število sofinanciranih programskih izvajalcev, ▸▸obseg sredstev MOL za štiriletne programske izvajalce, ▸▸število ponudnikov na umetniških področjih (uprizoritvene, glasbene, likovne in intermedijske umetnosti), ki so deležni podpore.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

Pojasnilo: Podporni kulturni programi obsegajo različne aktivnosti informativnega, izobraževalnega, teoretskega in kritiškorefleksivnega značaja, ki so neposredno vezane na izvedbo kulturnega programa. Podporni kulturni programi so bili prvič uvedeni v okviru programskega razpisa 2013–2015. Na to področje so se lahko prijavili predlagatelji programov, ki delujejo pretežno kot informacijska podpora na enem izmed naslednjih področij: uprizoritvene umetnosti, glasbene umetnosti, likovne umetnosti in intermedijske umetnosti. To področje zajema aktivnosti, kot je na primer posredovanje informacij o področju, arhiviranje in dokumentiranje, organizacija seminarjev, izobraževanj in delavnic. Od sofinanciranih izvajalcev se pričakuje, da s svojo kontinuirano dejavnostjo informativnega, izobraževalnega, teoretskega in/ali kritiško-refleksivnega značaja pomembno prispevajo k raznolikosti in intenziteti kulturnega življenja. Na razpis se je prijavilo 5 predlagateljev, izbrana pa sta bila SCCA, Zavod za sodobno umetnost – Ljubljana in SIGIC – Slovenski glasbenoinformacijski center. Letna podpora obema izvajalcema na področju podpornih kulturnih programov je znašala skupaj 39.000 evrov. Glede na čedalje večji interdisciplinarni značaj umetniškega ustvarjanja se kaže potreba po okrepitvi tega področja. Prednostno bodo sofinancirani tisti izvajalci kulturnih programov, ki bodo nudili dolgoročno sistemsko podporo čim večjemu številu ponudnikov znotraj več umetniških področij. Poleg informacijske podpore gre tudi za druge oblike podpore, kot so: izobraževanje, delavnice, dokumentiranje, arhiviranje, promocija, kritiška refleksija itn.

9 Župančičeve nagrade Župančičeve nagrade so najvišja priznanja Mestne občine Ljubljana za izjemne stvaritve na področju umetnosti in kulture, ki trajno bogatijo kulturno zakladnico slovenskega glavnega mesta in s svojo vrhunskostjo odmevajo tudi v širšem nacionalnem in mednarodnem prostoru. Nagrade so poimenovane po Otonu Župančiču (23. 1. 1878–11. 6. 1949), ki je s svojim pesniškim delom postavil temelje slovenski moderni poeziji, s svojimi izvirnimi in prevedenimi dramskimi deli, dramaturškim in umetniškim vodenjem osrednjega nacionalnega gledališča pa temelje slovenski gledališki umetnosti in kultivirani odrski slovenščini. Namenjamo jih ustvarjalcem iz Ljubljane za življenjsko delo (1 nagrada) in za stvaritve, ki so bile javnosti predstavljene v obdobju preteklih dveh let pred podelitvijo (3 nagrade). Merila za nagrajevanje zapisuje Odlok o priznanjih Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 116/ 2008).

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 51

Cilj:

Dvigniti zanimanje javnosti za vrhunske umetniške stvaritve in umetnike. Ukrep: Široka promocija Župančičevih nagrad in nagrajencev. Čas izvedbe: Vsako leto ob 11. juniju. Ocena finančnih sredstev: 45.000 evrov. Pričakovani učinki: P ovečanje dostopnosti vrhunskih kulturnih dogodkov, večja promocija nagrad, nagrajencev in njihovega ustvarjanja v medijih. Kazalnika: ▸▸število objav v medijih, ▸▸prepoznavnost Župančičevih nagrajencev. Pojasnilo: Mestna oblast deluje z vizijo, da je umetnost darilo ljudi, ki se s svojo ustvarjalnostjo bližajo človeški biti. Večina naših umetnic in umetnikov, ki bi sicer lahko ustvarjali v večjih svetovnih umetniških središčih, ostaja v Ljubljani in s tem izkazuje zaupanje v prihodnost mesta, ki se zarisuje na umetnostni zemljevid Evrope in sveta. S svojim delovanjem bogatijo mesto tudi s sodobnimi umetnostnimi tokovi in vplivajo na mlajše umetnice in umetnike. Zato bo Mestna občina Ljubljana, ki vsako leto nagrajuje najvidnejše dosežke vrhunskih umetnikov, tudi v prihodnje kulturo podpirala s proračunskimi sredstvi.

10 Javni zavodi s področja kulture Cilj: Ustvariti še bolj stabilne finančne, infrastrukturne in organizacijske pogoje za delovanje javnih zavodov na področju kulture, ki jih je ustanovila Mestna občina Ljubljana, s programskim poudarkom na krepitvi koprodukcije z drugimi javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami ter spodbujanjem razvoja kulturnega turizma. Za posamezen javni zavod bomo v obdobju 2016–2019 spremljali poslovanje zavoda na podlagi naslednjih podatkov: ▸▸število zaposlenih, ▸▸obseg programa, ▸▸število obiskovalcev, ▸▸število dogodkov, ▸▸sredstva sponzorjev/donatorjev,

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

▸▸prihodki, ▸▸odhodki, ▸▸delež lastnih prihodkov, ▸▸število koprodukcij z drugimi javnimi zavodi, ▸▸število koprodukcij z nevladnimi kulturnimi organizacijami, ▸▸število tujih koprodukcij, ▸▸število kulturnoturističnih dogodkov. Osnova za spremljanje poslovanja javnih zavodov bodo njihovi podatki o poslovanju iz leta 2015.

11 Profesionalne nevladne organizacije s področja kulture Cilj: Ustvariti stabilne finančne in druge pogoje za delovanje profesionalnih nevladnih organizacij na področju kulture, ki bodo izvajale javne kulturne programe v obdobju 2016–2019, ob proračunski podpori MOL. Za profesionalne nevladne organizacije, ki bodo izbrane na podlagi Javnega razpisa za izbor javnih kulturnih programov, ki jih bo v obdobju od 2016 do 2019 sofinancirala Mestna občina Ljubljana (Ur. l. RS 87/15), bomo spremljali: ▸▸obseg programa, ▸▸število obiskovalcev, ▸▸število dogodkov, ▸▸prihodke: ▸▸od tega: ▸▸sredstva iz državnega proračuna, ▸▸sredstva iz proračuna MOL, ▸▸sredstva EU, ▸▸delež lastnih prihodkov, ▸▸odhodke, ▸▸število koprodukcij z javnimi zavodi, ▸▸število koprodukcij z drugimi nevladnimi kulturnimi organizacijami, ▸▸število mednarodnih sodelovanj (tuje koprodukcije, gostovanja ipd.). Osnova za spremljanje uspešnosti programskega in poslovnega delovanja bodo letna poročila izvajalcev javnih kulturnih programov.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 53

12 Ljubiteljske kulturne dejavnosti Javni interes na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti na območju Mestne občine Ljubljana zagotavlja območna izpostava JSKD Ljubljana in je ena od 59 izpostav, ki izvaja nacionalni program na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. V javni interes na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti spada podpora dejavnostim kulturnih društev, skupin in drugih ljubiteljskih organizacij, ki delujejo na področju ljubiteljske kulture v Mestni občini Ljubljana. Območna izpostava JSKD Ljubljana izvaja obvezni tristopenjski t. i. piramidni program preglednih srečanj, revij, izobraževalnih oblik (območni/ regijski/državni nivo) in na podlagi pogodbe z Mestno občino Ljubljana izvede vsakoletni javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov in projektov na področju ljubiteljske kulture v Mestni občini Ljubljana – Ljubljana PrP. Območna izpostava je tudi izvajalka triletnega javnega poziva za izbor javnih kulturnih programov. V obdobju 2013–2015 je bil sofinanciran kulturni program Šentjakobskega gledališča Ljubljana. Iz uradne baze Ministrstva za notranje zadeve RS je razvidno, da je v Ljubljani registriranih 588 kulturnih društev. Območna izpostava vzpostavlja sodelovanje z okoli 200 različnimi kulturnimi zasedbami. 137 kulturnih društev je bilo v letu 2014 sofinanciranih na podlagi javnega razpisa. 4.246 izvajalcev je izvedlo 676 dogodkov, ki si jih je ogledalo 120.415 obiskovalcev.

1. cilj:

Ohranitev in zagotavljanje stabilnih pogojev in uveljavljenih standardov za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev z namenom, da se polno izrazi potencial ljubiteljskih dejavnosti v kulturi. Ukrepi: ▸▸vključitev ljubiteljske kulture v urbani umetniški program na javnih površinah, ki bo namenjen predstavitvi raznovrstnih kulturnih vsebin (nastopi pevskih zborov in manjših vokalnih, instrumentalnih zasedb, plesnih produkcij, prikaz odrskih postavitev folklornih skupin ipd.), ▸▸aktivno vključevanje ljubiteljskih društev s področja glasba v oblikovanje in izvedbo programa Praznik glasbe, ▸▸sodelovanje ljubiteljskih kulturnih društev in posameznikov v programih četrtnih skupnosti MOL, ▸▸nadaljevanje medgeneracijskega sodelovanja in medkulturnega sožitja/ dialoga med ponudniki ljubiteljske kulture in dodatna spodbuda/povabilo skupin s posebnimi potrebami k vključitvi v obvezni program izpostave. Čas izvedbe: 2016–2019.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

Pričakovani učinki: ▸▸večja prepoznavnost dosežkov ljubiteljske kulture, ▸▸povečanje zanimanja občinstva za dejavnosti, ▸▸povečano število in interes posameznikov, ki se vključujejo v kulturne dejavnosti. Pojasnilo: Na področju ljubiteljske kulture obstaja potreba po širši predstavitvi najboljših umetniških dosežkov ljubiteljskih kulturnih društev in posameznikov. V letu 2014 se je prvič predstavil Teden ljubiteljske kulture (TLK), katerega otvoritev je potekala pod pokroviteljstvom Mestne občine Ljubljana. V okviru TLK je izvajalcem ljubiteljske kulture omogočena dodatna prepoznavnost in pomen udejstvovanja ljubiteljske kulture, ki je hkrati nepogrešljiv člen uspešne socialne kohezije. Nadaljevanje festivala Teden ljubiteljske kulture z nastopi v okviru umetniškega programa na javnih površinah bo prispevalo k boljši prepoznavnosti ljubiteljske kulture. Ocena finančnih sredstev: 5.000 evrov letno.

2. cilj:

Krepitev sodelovanja ljubiteljskih, nevladnih in poklicnih kulturnih organizacij na področju kulturnoumetnostne vzgoje ter izobraževalnih ustanov. Ukrepi: ▸▸podpora razvoju instrumentalne glasbe mladih, ▸▸podpora delovanju mladinskih gledališč, ▸▸povečanje števila mentorjev na področju zborovske glasbe. Čas izvedbe: 2016–2019. Pričakovani učinki: ▸▸omogočiti mladim glasbenim ustvarjalcem javno predstavitev in neposredno povečati večjo vključenost mladih v program JSKD, ▸▸večje število mladinskih gledaliških produkcij, ki delujejo v formalnih in tudi neformalnih zasedbah, ▸▸z dodatnim izobraževanjem za nove zborovodje bodo zapolnjene vrzeli na tem področju. Pojasnilo: Poleg zborovske glasbe, ki je prevladujoča dejavnost na glasbenem področju ne zgolj ljubljanske ljubiteljske kulture, temveč tudi širšega slovenskega prostora, se mladim glasbenim ustvarjalcem zagotovi možnost in ponudi ustrezne pogoje za njihovo začetniško javno predstavitev. Mentorjem mladinskih gledališč se zagotovi celoletna strokovna podpora pri njihovem delovanju z mladimi gledališčniki. Zaradi oblikovanja novih vokalnih zasedb in staranja mentorjev-zborovodij prihaja do pomanjkanja ustreznega strokovnega kadra na področju zborovske glasbe. Ocena finančnih sredstev: 3.000 evrov letno.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 55

3. cilj:

Povečanje prepoznavnosti ljubiteljske kulture v nacionalnem in mednarodnem prostoru. Ukrepa: ▸▸dodatna promocija letnega programa in dejavnosti JSKD Ljubljana, ▸▸povezovanje in vzpostavitev stikov s sorodnimi kulturnimi zasedbami na področju ljubiteljske kulture v mednarodnem prostoru. Čas izvedbe: 2016–2019. Pričakovani učinki: ▸▸večja prepoznavnost JSKD kot nacionalno pomembne institucije, ▸▸večja navzočnost območne izpostave v kulturni ponudbi Ljubljane, ▸▸sodelovanje s sorodnimi zasedbami in vključitev v mednarodni prostor. Pojasnilo: Strateški načrt JSKD 2015–2020 postavlja prednostne naloge nacionalne kulturne politike na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti; območna izpostava Ljubljana bo sledila načrtovanim ciljem. Z boljšo medijsko prepoznavnostjo bo izpostava utrdila svojo navzočnost v kulturni ponudbi Ljubljane. Različnim kulturnim zasedbam želimo ponuditi možnosti sodelovanja s sorodnimi zasedbami v mednarodnem prostoru in dodatno spodbujati udeležbo na mednarodnih tekmovanjih in festivalih. Ocena finančnih sredstev: 10.000 evrov letno.

13 Varstvo kulturne dediščine Dediščina je dobrina, podedovana iz preteklosti, ki jo opredeljujemo kot odsev in izraz vrednot, identitet, etnične pripadnosti, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Vključuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom skozi čas. Dediščina se deli na materialno – premično in nepremično – ter živo dediščino. Zakon o varstvu kulturne dediščine (v nadaljevanju: ZVKD 1, Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12 in 111/13) določa načine varstva kulturne dediščine ter pristojnosti pri njenem varstvu z namenom, da se omogoči celostno ohranjanje dediščine. Javna korist varstva dediščine obsega: ▸▸identificiranje dediščine, njenih vrednot in vrednosti, njeno dokumentiranje, preučevanje in interpretiranje, ▸▸ohranitev dediščine in preprečevanje škodljivih vplivov nanjo, ▸▸omogočanje dostopa do dediščine ali do informacij o njej vsakomur, še posebej mladim, starejšim in invalidom,

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

▸▸predstavljanje dediščine javnosti in razvijanje zavesti o njenih vrednotah, ▸▸vključevanje vedenja o dediščini v vzgojo, izobraževanje in usposabljanje, ▸▸celostno ohranjanje dediščine, ▸▸spodbujanje kulturne raznolikosti s spoštovanjem različnosti dediščine in njenih interpretacij ter ▸▸sodelovanje javnosti v zadevah varstva. MOL uresničuje javno korist varstva tako, da organizira in podpira dejavnosti in ravnanja iz prejšnjega odstavka in izvaja ukrepe na podlagi ZVKD-1. V skladu z 21. členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) sodi varstvo kulturne dediščine med osnovne naloge MOL; varstvo zajema upravljanje s premoženjem in skrb za kulturno dediščino na svojem območju v skladu z zakonodajo. Pri izvajanju nalog varstva kulturne dediščine MOL sodeluje z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Ljubljana (ZVKDS, OE Ljubljana), ki je strokovno pristojen na območju MOL. Na območju MOL je razglašenih 365 enot kulturne dediščine, ki imajo status kulturnega spomenika lokalnega ali državnega pomena. Za MOL je izjemnega pomena Plečnikova dediščina, ki ima status kulturnega spomenika državnega pomena (Odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena, Ur. list RS, št. 51/09). S tem aktom je zaščiteno 107 enot kulturne dediščine, od tega 30 objektov, 22 javnih spomenikov in 40 grobov. Varstvo premične dediščine v MOL je zagotovljeno prek javnih zavodov Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Mednarodnega grafičnega likovnega centra in Lutkovnega muzeja, ki deluje kot enota v okviru javnega zavoda Lutkovno gledališče Ljubljana. Varstvo arhivskega gradiva, ki nastaja pri delovanju MOL se zagotavlja s stalnim sodelovanjem z Zgodovinskim arhivom Ljubljana, pa tudi z Arhivom Republike Slovenije.

1. cilj:

Nadgradnja upravljanja z arheološko dediščino na širšem območju MOL – vzpostavitev spletne podatkovne platforme z arheološkim katastrom za potrebe varstva dediščine in prostorskega načrtovanja, arheološko vrednotenje podatkov lidarskega snemanja, vzpostavitev arheološkega centra za poizkopavalno obdelavo gradiva. Ukrep: Vzpostavitev open-data platforme z GIS pregledovalnikom. Čas izvedbe: 2016–2019.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 57

Pričakovani učinki: ▸▸odvračanje oz. racionalizacija posegov v preostalo arheološko dediščino ter zagotovitev ažurnega dostopa do georeferenciranih podatkov o arheoloških ostalinah za potrebe načrtovanja posegov v prostor, ▸▸posredovanje javnih podatkov javnosti, ▸▸omogočiti elektronsko izvajanje storitev za občane, zmanjševanje administrativnih ovir, ▸▸vzpostavitev celovite prezentacije arheoloških najdišč v kontekstu poselitve in urbanega razvoja Ljubljane (i-točki: predurbana Ljubljana, Srednjeveška in novoveška Ljubljana). Kazalniki: ▸▸število digitalnih vsebin, ki jih hranijo javni zavodi s področja kulture in drugi subjekti (cilj: povečanje števila digitalnih vsebin, ki jih hranijo javni zavodi s področja kulture in drugi subjekti, na 2.000 do leta 2019), ▸▸število vzpostavitev i-točk, ▸▸število upravljavskih načrtov i-točk. Pojasnilo: Vzpostavitev kartografsko podprte podatkovne baze o arheološki dediščini (digitalizacija in digitalna hramba za širitev digitalne zbirke z muzejskimi predmeti (načrti, kartami, objavami) s stopenjskim prikazom podatkov o arheološki dediščini ter raziskovalnih in drugih (zemeljskih, gradbenih) posegih v podpovršje na zavarovanem območju bo namenjena različnim ciljnim skupinam, ki potrebujejo vpogled v aktualne arheološke projekte, razprostranjenost, stopnjo raziskanosti in ohranjenosti arheološke dediščine ter kulturnovarstvene režime. Platforma bo osnova za strateško upravljanje dediščine v mestu ter bo omogočala trajnostni razvoj historičnega mestnega središča ter širšega območja MOL, ohranjanje in varovanje kulturne dediščine ter hkrati nudila obsežen znanstvenoraziskovalni, vzgojno-izobraževalni, turistični in promocijski potencial mesta in države. Uspešna uveljavitev aplikacije kot sistemskega orodja bi lahko bistveno olajšala pripravo in izvedbo specifičnih rešitev za ohranjanje in integracijo arheoloških najdišč z vidika trajnostnega razvoja in zagotovitve njihove javne dostopnosti. Podatki o dediščini bodo vključeni v enoten okoljski GIS sistem za MOL, ki bo deloval v sklopu Sekretariata Mestne uprave MOL – Centra za informatiko. Ocena finančnih sredstev: 10.000 evrov letno. Ukrep: A nalitična obdelava, arheološka interpretacija in arhiviranje podatkov lidarskega snemanja območja MOL za potrebe varstva arheološke dediščine. Čas izvedbe: 2016–2017.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

Pričakovani učinki: ▸▸identifikacija neznanih arheoloških najdišč, ▸▸karakterizacija preteklih kulturnih krajin, ▸▸optimizacija načrtovanja posegov v prostor in odvračanje posegov v arheološka najdišča. Kazalniki: ▸▸število izvrednotenih km² lidarskega snemanja, ▸▸število novoprepoznanih ali na novo razumljenih antropogenih značilnosti površja, ▸▸število poročil o arheološkem vrednotenju. Pojasnilo: Visokoločljivo lasersko skeniranje površja iz zraka je metoda daljinskega zaznavanja, za katero se pogosto uporablja termin LIDAR (Light Detection and Ranging), ki v arheoloških raziskavah združuje vrsto neinvazivnih postopkov za daljinsko opazovanje, odkrivanje, dokumentiranje in nadziranje stanja neposrednih in/ali posrednih pokazateljev arheoloških ostalin na površini, pod površino tal ter na površini dna in v podpovršju plitvih vodnih teles oz. za pridobivanje podatkov o reliefu, okolju in za upravljanje arheološke dediščine. Predvidoma do konca leta 2016 bodo na voljo podatki za celotno območje MOL; brezplačni podatki so del digitalne infrastrukture, ki jo nudi Ministrstvo za okolje in prostor RS (vir: http://evode.arso.gov.si/ indexd022.html?q=node/12). Analiza doslej ni bila mogoča oziroma bi bila povezana z velikimi stroški pridobivanja podatkov. Vrednotenje obsega in lastnosti novih arheoloških informacij, pridobljenih iz visokoresolucijskih reliefnih modelov s tehnologijo LIDAR, bo potekalo: ▸▸na neurbanem območju MOL s standardno metodo, ▸▸na urbanem območju (območje Emone, srednjeveške Ljubljane in porečja Gradaščice, omejeno na jugu z linijo Tomšičeva ul. –Tbilisijska ul.–Gerbičeva ul.–Eiprova ul., na severu z linijo Viška c.–Ul. I. Grudna– Nahlikova ul.–Gregorinova ul.–Tržaška c. (od križišča z Gregorinovo ul.)–Zoisova c.; na vzhodu Ljubljanica, na zahodu Pot ob žici. Ocena finančnih sredstev: 10.000 evrov letno. Ukrep: Vzpostavitev arheološkega centra Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Čas izvedbe: 2016–2019. Pričakovani učinki: ▸▸poterensko obdelani arhivi arheoloških najdišč, ▸▸urejena hramba gradiva in dokumentacije v skladu z muzeološkimi standardi, ▸▸nadzor stanja gradiva in dokumentacije v skladu z muzeološkimi standardi.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 59

Kazalniki: ▸▸število obdelane dokumentacije prostorskih izmer, vizualno-grafične in pisne dokumentacije, ▸▸število vizualno-grafičnega dokumentiranja najdb, ▸▸število konserviranih-restavriranih najdb, ▸▸število izvedenih analiz osteoloških, paleobotaničnih in geoloških ostankov, ▸▸število izdelanih strokovnih poročil/študij. Pojasnilo: V skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine pristojni muzej na podlagi stvarne in območne pristojnosti hrani arhiv arheološkega najdišča, ki je rezultat raziskave posameznega arheološkega najdišča skupaj z vsemi arheološkimi najdbami, vzorci in celotno dokumentacijo, ki spremlja arheološko raziskavo in poizkopavalno oziroma poterensko obdelavo in mora biti trajno hranjen kot zbirka tako, da je omogočen dostop strokovni in širši javnosti. Vzpostavitev arheološkega centra Muzeja in galerij mesta Ljubljane bo v skladu s Pravilnikom o arheoloških raziskavah omogočila osnovno poterensko obdelavo arhivov arheoloških najdišč, torej gradiva in spremljajoče dokumentacije ter hranjenje gradiva in dokumentacije. Predvidena delovna površina in število zaposlenih: ▸▸skladišče, delavnica-pralnica in pisarne: 900 m², ▸▸odprt lapidarij in depo za arhitekturne člene iz obstojnih materialov (kamen, opeka): 300 m², ▸▸število zaposlenih: 5 do 10 (pogodbeno delo, število je odvisno od količine prevzetega gradiva oziroma projektov). Ocena finančnih sredstev: 1.500.000 evrov.

2. cilj:

Povečati stopnjo varovanja dediščine in izboljšati njeno upravljanje. Cilj se nanaša predvsem na obnovo in revitalizacijo kulturne dediščine z novimi vsebinami, ki so pomembne za razvoj kulturne dejavnosti MOL. Prenova stavbe Pod turnom 4 (Švicarija) Stavba Pod turnom 4 je izvirno avtorsko delo arhitekta Cirila Metoda Kocha, zgrajena v t. i. domačijskem slogu. Leta 2012 je bila stavba v celoti izpraznjena in njena ogroženost se je še povečala. Z investicijo bo obnovljen in revitaliziran kulturni spomenik. Nova namembnost za umetniški center z rezidencami bo omogočila mobilnost umetnikov v mednarodnem prostoru. Javni prostori bodo namenjeni razstavam, predavanjem in drugim prireditvam, najširši domači in tuji javnosti ter gibalno oviranim. V sodelovanju z Mednarodnim likovnim grafičnim centrom bo potekalo upravljanje, ki bo zagotovilo 20 novih delovnih

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

prostorov za ustvarjalce ter vsaj 2 delovni mesti za upravljavca in izvajalca programa. Pričakovani učinki: Intenzivnejša bo promocija Ljubljane z učinkovitejšim razvojem kulturnega turizma, nastankom novih izdelkov in storitev v kulturi. Obnovljeni spomenik bo povezal kulturno dediščino z naravnim okoljem parka Tivoli. Z obnovo objekta smo začeli v letu 2015. Ukrepa: ▸▸prenova bo izvedena v letu 2017, ▸▸priprava programov z bodočim upravljavcem Mednarodnim likovnim grafičnim centrom. Čas izvedbe: 2016–2017. Ocena finančnih sredstev: 5.216.477 evrov.

Obnova mednarodnega grafičnega likovnega centra (Grad Tivoli) Z obnovo gradu Tivoli bi objekt, v katerem deluje MGLC, postal dostopen, prijazen, sodoben in mednarodno relevanten muzej grafične umetnosti sedanjosti in prihodnosti ter živahen kulturno-izobraževalni center. Prenova bo izboljšala prepoznavnost muzeja in posodobila njegovo delovanje. Grad Tivoli je najstarejši objekt na območju današnjega Tivolskega parka in ima bogato zgodovino, ki sega vse do 13. stoletja. Gre za nekdanji primestni dvorec, ki je skozi stoletja postal del mestnega parka, danes pa je del samega središča mesta. Arhitektura zunanjščine gradu kaže čas 19. stoletja, v notranjščini so vidne sestavine iz baročnega časa, ki se spajajo s sestavinami in arhitekturno členitvijo 19. stoletja. Visokega estetskega pomena je ohranjeno zgodovinsko stavbno pohištvo. Pri obnovi objekta Gradu Tivoli se bo zaradi novih površin v mansardi povečala uporabna površina objekta na 1.990 m². Prenova vključuje protipotresno sanacijo celotnega objekta, sanacijo strojnih in elektroinstalacij ter restavratorsko-konservatorska dela notranjih in zunanjih delov kulturne dediščine. Ukrepa: ▸▸PGD dokumentacija in gradbeno dovoljenje v letu 2017, ▸▸začetek izvajanja prenove v letu 2018. Čas izvedbe: 2018–2019. Ocena potrebnih sredstev: 5.648.515 evrov.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 61

Avditorij Tivoli Arhitekt Jože Plečnik je leta 1933 v osi sprehajališča po grških vzorih uredil tudi poletno gledališče z avditorijem. Od konca druge svetovne vojne pa vse do sredine šestdesetih let je na tem prostoru deloval poletni kino, ki so ga nato odstranili in zatravili. V luči ohranjanja Plečnikove ideje in zaokrožitve kulturnega programa v parku Tivoli skupaj z MGLC in Švicarijo želimo na lokaciji nekdanjega avditorija obudili prostor za poletne kulturne prireditve na prostem. Glede na občutljivost prostora v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, bomo v prvi fazi pripravili programsko in prostorsko preveritev. Na osnovi vabljenega natečaja bo izbrana idejna zasnova, ki jo bomo nato izpeljali z investicijo v izgradnjo Avditorija Tivoli. Ukrepa: ▸▸programska in prostorska preveritev, ▸▸izvedba javnega natečaja in pridobitev projektne dokumentacije. Čas izvedbe: 2016–2019. Ocena finančnih sredstev: 200.000 evrov. Pričakovani učinki: Promocija Ljubljane z učinkovitejšim razvojem kulturnega turizma ter povezovanjem kulturnih dobrin z naravnim okoljem parka Tivoli.

Galerija Cukrarna in Palača Cukrarna Obnova nekdanjega kompleksa Cukrarna je investicija, s katero bo Ljubljana naredila pomemben korak k revitalizaciji degradiranega urbanega okolja. Z oživitvijo širšega območja Cukrarne ter vzpostavitvijo Galerije Cukrarna in Palače Cukrarna bo vzpostavljeno novo programsko in prostorsko jedro mesta, ki bo z ohranjanjem kulturne dediščine in zagotavljanjem celovitih programskih vsebin zagotavljalo širitev mestnega središča proti vzhodu. Pomemben element ureditve galerije v objektu Cukrarna je tudi dopolnitev ponudbe likovne in vizualne umetnosti tako na ravni Ljubljane kot tudi celotne Slovenije. S tem bo rešeno dolgoletno pomanjkanje velikega razstavnega prostora v Ljubljani in dana prostorska podlaga za nov razvoj obeh, za Ljubljano izredno pomembnih mednarodnih prireditev, Bienala oblikovanja (BIO Ljubljana) in Mednarodnega grafičnega bienala. Prostorski koncept galerijskih prostorov v Cukrarni bo omogočal, da v prostorih potekajo časovno daljše razstave ob sočasno manjših in hitreje izmenjajočih se. Tako bo omogočeno, da bo Galerija Cukrarna dinamičen prostor, programsko bogat in socialno živahen, zanimiv tudi za večkratni obisk tako prebivalcev kot obiskovalcev Ljubljane. Palača Cukrarna bo zaživela kot živo prizorišče dogajanja v družbi in prostor druženja vseh generacij književnih in drugih ustvarjalcev, rdeča nit programa pa bo preplet dveh vsebin – knjige in mladih. V tem smislu bo Palača Cukrarna ohranjala reminiscenco na svojo knjižno zgodovino, ki je

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

bila izrazita zlasti v dobi slovenske moderne, prinašala bo sodobne vsebine, s katerimi se bo krepila bralna kultura v prestolnici in s katerimi bo Ljubljana gradila svojo izvirno zgodbo znotraj Unescovih mest literature, sočasno pa bo novo, sodobno urbano središče, ki bo zanimivo tudi za mlade. Pričakovani učinki: Z vzpostavitvijo sodobnega razstavnega prostora za likovno in druge vizualne umetnosti bo Ljubljana pridobila prostorske možnosti, ki jih danes nima. Javna infrastruktura na področju kulture bo bistveno izboljšana, posledično pa bo mogoče bolj centralizirati razstavno dejavnost v Galeriji Cukrarna in predrugačiti profil nekaterih drugih razstavnih prostorov, ki so v lasti MOL. S tem bo denimo tudi omogočeno, da se namembnost Jakopičeve galerije vzpostavi v kontekstu, zaradi katerega je bila zgrajena, in sicer za predstavitev izjemno bogate arheološke dediščine Ljubljane, s poudarkom na ostankih prezentiranega rimskega foruma in situ, sedanji program Jakopičeve galerije pa bo prenesen v Galerijo Cukrarna. Palača Cukrarna je zavoljo svoje lege in prostorskih možnosti odlična rešitev za oblikovanje središčnega kulturnega literarnega centra za vse generacije in tudi mladinskega centra znotraj mreže Mladinskih centrov Ljubljana. Čas izvedbe: 2016–2019. Ocena finančnih sredstev: ▸▸Galerija Cukrarna 25.000.000 evrov, ▸▸Palača Cukrarna: 2.715.000 evrov.

Hribarjeva vila (Vila Zlatica) Trenutno je Hribarjeva vila oziroma Vila Zlatica, kakor jo je poimenoval Ivan Hribar, v slabem stanju in potrebna celovite prenove. Prve aktivnosti za celovito prenovo so stekle v letu 2015. Vsebinsko prenovo vile so pripravili v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane, ki z vilo tudi upravljajo. Nekdanja Hribarjeva vila bo namenjena predstavitvi dela znamenitega župana Ivana Hribarja in njegove hčerke Zlatice Hribar, potresa, ki je prizadel Ljubljano leta 1895, ter socialne zgodovine med obema vojnama. V sklopu prenove bo po izvirnih načrtih obnovljen tudi vrt. Vila ima 300 m² površine in stoji na parceli 1100 m². Poleg muzejske predstavitve bo vila namenjena tudi sedežu novoustanovljenega Krajinskega parka Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib. Ukrepi: ▸▸prenova Hribarjeve vile Zlatice in vrta, ▸▸vzpostavitev muzejske predstavitve, posvečene predvsem delu župana Ivana Hribarja, ▸▸umestitev sedeža Krajinskega parka Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib. Pričakovani učinki: Ljubljana bo z obnovo Hribarjeve vile pridobila pomemben spomenik v ohranjanju kulturne dediščine mesta ter približala

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 63

meščanom prelomne čase v razvoju mesta v prvi polovici 20. stoletja. Obenem bo z umestitvijo sedeža Krajinskega parka Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib omogočila kakovostno izvajanje varovanja in ohranjanja zelenih površin mesta. Ocena finančnih sredstev: vrednost investicije je ocenjena na 1.500.000 evrov. Čas izvedbe: 2016–2019.

Staro letališče Ljubljana V sklopu javno-zasebnega partnerstva prenove Starega letališča Ljubljana bo MOL v projekt vložila zemljišča in pripadajoče objekte: letališki stolp in letališko zgradbo, medtem ko bo izbrani zasebni partner predvidoma prevzel obnovo letališke stavbe in kontrolnega stolpa, v katerem bo prostor dobila muzejska postavitev na temo slovenskega letalstva in letališča Moste ter ureditev okolice in zelenih površin, vključno z ureditvijo otroškega igrišča. Pri objektu hangar, ki ne bo del javno-zasebnega partnerstva in je najbolje ohranjen, puščamo odprto možnost za programsko vsebino: pogoji so ustvarjeni za mladinski center, center urbanih športov, začasno uporabo za umetniške predstavitve ipd. Čas izvedbe: 2016–2019. Pričakovani učinki: Revitalizacija območja Starega letališča Ljubljana, ki bo pripomogla k oživitvi celotnega območja v BTC ter k izpostavitvi pomembnosti kulturne dediščine na področju letalstva na območju MOL. Kazalniki: Prenovljeni objekti, ki spadajo pod Staro letališče Ljubljana, predvsem nekdanja upravna stavba in nekdanji letališki stolp, saj je bil hangar obnovljen leta 1990 in ne potrebuje večjih posegov prenove. Vsebinska zapolnitev objektov v duhu letalstva, s poudarkom na zgodovini Starega letališča Ljubljana in njegovem pomenu na področju kulturne dediščine. Ocena finančnih sredstev: ▸▸za delo, ki predvideva javno-zasebno partnerstvo: 9.810 evrov za pripravo dokumentacije za izvedbo razpisa, ▸▸za hangar 20.000 evrov.

Ljubljanski grad Predvideno je dokončanje projektov iz investicijskega programa 2014– 2017 (Hribarjeva dvorana, energetska sanacija, vinoteka, Trakt S, Trakt M, Kazemate, drevored, mestno obzidje, grajski vinograd, obhodni hodnik …).

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

Ukrep: Dokončna ureditev Bastije. Izdelana je idejna zasnova v sodelovanju z Ambientom, MGML-jem in Ljubljanskim gradom. V prvi fazi se izvajajo arheološke raziskave, za nadaljevanje je predvidena izdelava DIIP ter PGD in PZI dokumentacije. Pred izkopavanji bomo zagotovili statično sanacijo zidanih struktur. V izredno slabem stanju so zidovi vhodnega stolpa (Stolp piskačev), zato bomo naročili konservatorski načrt za ogrožene ostanke zidanih struktur ter nato čim prej izvedli tudi nujna konservatorska dela. Ukrep: Projekt Ljubljanski grad za vse. Izvedba projekta obsega: ▸▸prehod iz trakta G v Galerijo S, ki bo omogočil gibalno oviranim dostop do Galerije in Grajskega gledališča (izdelava PZI, DIIP, IP), ▸▸izvedba sistema za slabovidne in slepe (oznake v Braillovi pisavi, taktilni pasovi), ▸▸izvedba sistema za naglušne in gluhe (induktivne povezave, IRodsevniki). Ukrep: Š ance – širitev dejavnosti Javnega zavoda Ljubljanski grad na celoten kompleks grajskega griča. Gre za prezentacijo Plečnikove dediščine, ki povezuje Ljubljanski grad z nekdanjim gradom Padav, odstranitev antene, izvedbo amfiteatra na prostem (načrtovan že leta 1968 z natečajem sedanjega projektivnega biroja Ambient), ureditev sprehajališča, otroških igral, prostora za dodatna druženja itn. Ukrep: O bnova Stolbe z namenom pridobitve dodatnih upravnih prostorov za javni zavod Ljubljanski grad, ki jih v spomeniško varovanem kompleksu ne moremo pridobiti. Ocena finančnih sredstev: 13.650.000 evrov. Čas izvedbe: 2016–2019. Križanke Križanske imajo status kulturnega spomenika državnega pomena (Odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena, Ur. list RS, št. 51/09). Pred izdelavo dokumentacije za obnovo je potrebno izdelati konservatorski načrt obnove. Objekt Križanke je potreben celovite obnove. Mestna občina Ljubljana je le delna lastnica celotnega kompleksa, zato bo pri pripravi celovitega konservatorskega načrta sodelovala z drugimi lastniki. Ker so Križanke še vedno v postopku denacionalizacije, je v tem strateškem obdobju predvidena samo izdelava konservatorskega načrta.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 65

Ukrepi: ▸▸izdelava konservatorskega načrta, ▸▸izdelava investicijske dokumentacije, ▸▸projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ter projekta za izvedbo obnove Križank. Ocena finančnih sredstev: 20.000 evrov (2016–2017), 150.000 evrov (2018–2019). Čas izvedbe: 2016–2017 (izdelava konservatorskega načrta), 2018–2019 (izdelava investicijske dokumentacije, projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ter projekta za izvedbo obnove Križank).

3. cilj:

Unescova dediščina v Ljubljani. V Ljubljani bo poleg Ljubljanskega barja, ki je bilo že vpisano na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, do leta 2018 na ta seznam svetovne kulturne dediščine predvidoma vpisana tudi arhitekturna dediščina Jožeta Plečnika. Za vso vpisano dediščino bo potrebno izdelati celosten sistem upravljanja, označevanja in informiranja. V ta namen bo Mestna občina Ljubljana uredila informacijske točke: za Barje na Špici in v Črni vasi, za arhitekturno dediščino Jožeta Plečnika pa v Plečnikovi hiši in pod arkadami Plečnikove tržnice. Zagotoviti prezentacijo kulturne dediščine Ljubljanskega barja z namenom, da bi bila turistična ponudba bolj kakovostna, da bi dosegli večje povezovanje lokalnega prebivalstva in učinkovitejšo promocijo kulturne dediščine čim širši javnosti. Ukrep: Vzpostavitev Kulturno-rekreacijskega centra Barje. Južno od izvoza AC-Center bomo zgradili Kulturno-rekreacijski center Barje, ki bo vezni člen med mestom ter kulturno dediščino in naravo Krajinskega parka Barje. S tem bo omogočena dobra dostopnost tako za obiskovalce iz Ljubljane kot tudi tistih od drugod. Namenjena bo za dnevni ogled razstav, delavnic ter za krajše bivanje/turistične namestitve/ za obiskovalce. Razstave in programi bodo posvečeni arheološki, zgodovinski in etnološki dediščini Barja, naravnim vrednotam, izobraževanju na področju starih obrti ter možnostim sonaravne kakovosti bivanja sodobnega človeka. Program bo omogočal kakovostno preživljanje prostega časa s študijskimi in pedagoškimi programi, vzgojo na področju ekologije v sodelovanju z nevladnimi ustanovami, posamezniki pa tudi inštituti in univerzami ter javnimi zavodi. V program bodo aktivno vključeni tudi prebivalci Barja. Čas izvedbe: 2016–2019. Ocena finančnih sredstev: 4.000.000 evrov.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

Ukrep: Prezentacija prazgodovinske koliščarske civilizacije na Špici. Pričakovani učinki: predlagani ukrepi bodo osnova za strateško upravljanje arheološke dediščine v mestu in bodo omogočale trajnostni razvoj mestnega središča. Z vzpostavitvijo vsebin bodo dani pogoji za ohranjanje in boljše varovanje kulturne dediščine v mestu, hkrati pa bodo na voljo številni vzgojni in izobraževalni potenciali dediščine ter obogatena turistična ponudba mesta in Slovenije. Čas izvedbe: 2016–2017. Ocena finančnih sredstev: 1.000.000 evrov. Pojasnilo: Ljubljansko barje poleg svojih naravnih danosti predstavlja tudi zibelko kulture Ljubljanske kotline. Glede na to so bila tudi prazgodovinska kolišča vpisana na Unescov Seznam svetovne dediščine, s čimer jim je po najstrožjih mednarodnih standardih priznana izjemna univerzalna vrednost, prispevek k poznavanju prazgodovinskih koliščarskih civilizacij, ki so se raztezale v zaokroženem geografskem območju več kot 4500 let. Kot spomenik državnega pomena je razglašena tudi struga reke Ljubljanice predvsem zaradi izjemnih najdb iz različnih arheoloških obdobij od prazgodovine do novega veka, še posebej pa iz rimskega obdobja. Posebno vrednost predstavlja tudi etnološka dediščina Ljubljanskega barja, ki ji želimo v prihodnje posvetiti več pozornosti. Strategija razvoja kulturne dediščine in njene prezentacije na Ljubljanskem barju se dopolnjuje s predvidenimi programi prezentacije kulturne dediščine sosednjih občin ter s Strategijo trajnostnega razvoja in trženja Krajinskega parka Ljubljansko barje kot turistične destinacije 2011–2015. Ukrep: Razstava etnološke dediščine Ljubljanskega barja v Črni vasi. Čas izvedbe: 2016–2018. Ocena finančnih sredstev: 1.000.000 evrov. Pojasnilo: Ljubljansko barje je bilo do kolonizacije leta 1830 skoraj nenaseljeno. Šele konec 19. stoletja lahko govorimo o večjem poseljevanju in zidanju hiš na kolih. Iznajdljivost ljudi in življenje v okolju močvirnatih področij in pogostih poplav je prispevala k zelo samosvoji etnološki dediščini tega območja. S postavitvijo razstave o etnološki dediščini Ljubljanskega barja v stari šoli v Črni vasi bomo spodbudili lokalno prebivalstvo k tesnejšemu povezovanju, obenem pa bomo odstrli nova vedenja o zgodovini tega področja. Točka pomeni tudi pomembno turistično dopolnitev, saj je v neposredni bližini Plečnikove Jernejeve cerkve na Barju. Projekt bomo izpeljali v sodelovanju s Službo za lokalno samoupravo MU MOL.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 67

Plečnikova arhitekturna dediščina – celostna valorizacija, popularizacija in upravljanje Ukrep: Nominacija arhitekturne dediščine Jožeta Plečnika v Ljubljani na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Čas izvedbe: 2018. Pričakovani učinki: Povečanje vidnosti arhitekturne dediščine Jožeta Plečnika v mednarodnem prostoru in s tem vpliv na kulturni turizem. Kazalniki: ▸▸vpis arhitekturne dediščine Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, ▸▸število turističnih obiskov Plečnikove dediščine, ▸▸število strokovnih srečanj, raziskav in razstav na temo Plečnikovega dela v tujini. Ukrep: Izdelava celostnega upravljavskega sistema v sodelovanju z lokalnimi in mednarodnimi deležniki s poudarkom na spomenikih, ki bodo umeščeni na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Čas izvedbe: 2017. Pričakovani učinki: ▸▸vzpostavitev učinkovitega sistema ohranjanja, varovanja in vzdrževanja, ▸▸priprava celostnega promocijskega in komunikacijskega načrta, vključno s programi kulturne vzgoje, ▸▸marketinški načrt. Kazalniki: ▸▸ohranjena Plečnikova arhitektura dediščina glede na kriterije avtentičnosti in integritete, ▸▸število konservatorskih načrtov za posamezne objekte oziroma sklope, ▸▸obseg turistične ponudbe: specializirana vodstva, novi tematski spominki, ▸▸obisk spletnega portala, ▸▸število programov kulturne vzgoje, ▸▸število strokovnih srečanj in specializiranih prireditev/razstav, ▸▸dostopnost informacij na specializiranih informacijskih točkah. Ukrep: N atečaj za raziskovalno delo o preučevanju življenja in dela arhitekta Jožeta Plečnika, ki ga bo izvedel MGML. Čas izvedbe: 2017. Pričakovani učinki: ▸▸sistematično preučevanje Plečnikove arhitekturne dediščine, ▸▸sestavljanje obsežne baze podatkov in raziskav ter ažuriranje spletne strani,

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

▸▸spodbujanje raziskovanja življenja in dela arhitekta Jožeta Plečnika z vidika teorije arhitekture, prostorske sociologije, teorije urbanizma, umetnostne zgodovine. Kazalnika: ▸▸število podeljenih štipendij, ▸▸število novih raziskav. Ukrep: Mednarodno sodelovanje s češkimi in drugimi deležniki s poudarkom na projektu nominacije in upravljanju Plečnikove arhitekturne dediščine. Pričakovani učinki: vzpostavitev sistematičnega načina sodelovanja pri promociji in ohranjanju arhitekturne dediščine Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi. Kazalnika: ▸▸podpisan medmestni sporazum, ▸▸število skupnih projektov in programov.

4. cilj:

Vzpostavitev ciljnega projektnega razpisa s področja kulturne dediščine. Vzpostavitev ciljnega projektnega razpisa s področja kulturne dediščine sledi javnemu interesu varstva kulturne dediščine, in sicer predstavljanju dediščine javnosti in razvijanju zavesti o njenih vrednotah, omogočanju dostopa do dediščine ali do informacij o njej vsakomur, posebej mladim, starejšim in osebam s posebnimi potrebami, vključevanju vedenja o dediščini v vzgojo, izobraževanje in usposabljanje na vseh ravneh, ohranjanju kulturne raznolikosti s spoštovanjem različnosti dediščine in njenih interpretacij ter ob upoštevanju mednarodno uveljavljenih standardov, prepoznavanju dediščinskih potencialov za gospodarski, družbeni in trajnostni razvoj ter kontinuiranemu vključevanju v razvojne projekte na lokalni in nacionalni ravni. Sofinanciranje posamičnih projektov s področja kulturne dediščine bo namenjeno nevladnim organizacijam, samostojnim ustvarjalcem na področju kulture in samostojnim podjetnikom, ki izvajajo svojo dejavnost na področju varovanja, ohranjanja, raziskovanja, interpretiranja in popularizacije kulturne dediščine. Ukrep: V letu 2016 priprava kriterijev, v letu 2017 razpis. Čas izvedbe: 2016–2019. Pričakovani učinki: ▸▸oblikovanje kakovostnih, izvirnih in raznolikih programov varovanja, predstavljanja in dostopanja do dobrin kulturne dediščine, ▸▸zagotavljanje dostopnosti vsem skupinam obiskovalcev, predstavljanje ter dodaten dvig kakovosti varstva in ohranjanja kulturne dediščine,

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 69

▸▸nastanek novih delovnih mest, ▸▸izkoriščanje potencialov tradicionalnih tehnik in izdelkov in razvijanje novih produktov in storitev. Kazalniki: ▸▸število razstav (oblikovanje in postavitev), ▸▸število multimedijskih vizualizacij, ▸▸število izdanih publikacij (katalogi, vodniki, zgibanke), ▸▸število predavanj, posvetov, delavnic, ▸▸število medijskih objav. Pojasnilo: S prezentacijo in popularizacijo kulturne dediščine razvijamo identiteto Mestne občine Ljubljana, prispevamo h kakovostnemu življenjskemu okolju, spodbujamo kulturno raznolikost in vključujemo posameznike in skupnosti v njeno ohranjanje. Ocena finančnih sredstev: 40.000 evrov na letni ravni.

5. cilj:

Vzpostavitev sistemskega varstva arhivskega gradiva v digitalni obliki, ki nastaja pri delovanju Mestne občina Ljubljana. Ukrepa: ▸▸priprava notranjih pravil, ▸▸spremljanje izvajanja notranjih pravil. Čas izvedbe: 2016–2019. Pričakovani učinki: ▸▸varovanje arhivskega gradiva v digitalni obliki, ▸▸ozaveščanje in izobraževanje zaposlenih glede ohranitve arhivskega gradiva v elektronski obliki, ▸▸zmanjšanje tveganja izgube arhivskega gradiva v elektronski obliki, ▸▸zaščita arhivskega gradiva v elektronski obliki, ki ni več v uporabi. Kazalnika: ▸▸sprejem notranjih pravil, ▸▸izvajanje notranjih pravil. Pojasnilo: Zgodovinski arhiv Ljubljana in podjetje KingS sta v letu 2013 v okviru projekta e-arhiv.si izvedla analizo dokumentarnega in arhivskega gradiva Mestne občine Ljubljana. Projekt je vključeval analizo programske opreme za zajem, upravljanje in hrambo arhivskega gradiva Mestne občine Ljubljana v digitalni obliki, pregled arhivskega gradiva po skupinah (podatkovne zbirke/registri/evidence, dokumentni sistemi, filmi, fotografije …), sintezo analize aplikacij in pregled skupin arhivskega gradiva ter za vsako od skupin arhivskega gradiva opis, izdelavo koncepta za postopke prenosa gradiva v arhiv, sodelovanje z ustvarjalcem arhivskega

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

gradiva, pristojnim arhivistom in projektno skupino pri pripravi navodil za izvoz podatkov iz aplikacije, kratko izobraževanje za arhiviste o konkretnih tehničnih vsebinah pri analizi ustvarjalca arhivskega gradiva. Glavni zaključek omenjene analize je bil, da bi bilo zelo smiselno v okviru urejanja stanja na področju varstva arhivskega gradiva Mestne občine Ljubljana pristopiti k pripravi notranjih pravil. Notranja pravila so pravila, ki jih kot svoj interni pravni akt sprejme Mestna občina Ljubljana glede izvajanja zajema in hrambe svojega dokumentarnega in arhivskega gradiva v digitalni obliki ter spremljevalnih storitev, s čimer temeljito pregleda svoje poslovanje in uredi pravila na področjih zajemanja gradiva, pretvorbe gradiva, hrambe gradiva in s tem pogojev, potrebnih glede informacijske varnosti, informacijske opreme in infrastrukture. Pri pripravi notranjih pravil z Mestno občino Ljubljana kot pristojni arhiv sodeluje Zgodovinski arhiv Ljubljana, Arhiv Republike Slovenije pa preveri skladnost notranjih pravil z zahtevami arhivskega zakona in podzakonskih predpisov ter odloči o potrditvi predloženih notranjih pravil. Ocena finančnih sredstev: Za potrditev notranjih pravil se mora plačati upravna taksa v skladu z Zakonom o upravnih taksah (ZUTUPB5) (Ur. l. RS, št. 106/2010), in sicer 4,54 evrov za vlogo ter 18,12 evrov za odločbo, skupaj 22,66 evrov.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 71

14 Kultura v javnem prostoru

1. cilj:

Krepitev »skupnostne umetnosti« na celotnem območju MOL. Pojasnilo: Tako imenovana »skupnostna umetnost« (angl. community art) ni usmerjena zgolj v postavljanje umetniških del in izvedbo umetniških manifestacij v parkih, na trgih, ulicah in drugih javnih površinah, temveč pomembno prispeva h krepitvi povezanosti in občutka pripadnosti prebivalcev ožjih lokalnih (četrtnih) skupnosti. Skupnostno naravnane umetniške prakse na javnih površinah prav tako prispevajo k boljši (samo)podobi prebivalcev posamezne stanovanjske soseske ali mestne četrti. Skupnostni umetniški projekti imajo pozitivne učinke na spodbujanje socialne kohezije v strnjenih naseljih in vseh delih MOL z izoblikovano lokalno (mikro)identiteto. Za tovrstne projekte je značilno interdisciplinarno povezovanje likovnih, arhitekturnih, urbanističnih, uprizoritvenih, glasbenih in drugih kulturnih vsebin, ki bogatijo javni prostor in hkrati prispevajo h kakovosti življenja meščanov. Projekti bodo načrtovani in izvajani v tesnem sodelovanju nevladnih kulturnih organizacij in samostojnih umetnikov z meščani in službami MOL (Oddelek za kulturo, Služba za lokalno samoupravo MU MOL, četrtne skupnosti MOL, Turizem Ljubljana itn.). Ukrepi: ▸▸ciljno sofinanciranje umetniških projektov, ki prispevajo k spodbujanju socialne kohezije (najmanj trije podprti projekti na letni ravni), ▸▸sodelovanje s četrtnimi skupnostmi in njihovimi prebivalci pri načrtovanju in izvedbi tovrstnih projektov, ▸▸nakup skupne parkovne opreme za skupnostno naravnane prakse na javnih površinah, ki jo bodo uporabljali različni organizatorji tovrstnih dogodkov, ▸▸vsebinska povezava z obstoječimi prireditvami, kot so dnevi četrtnih skupnosti v MOL, ▸▸umeščanje likovnih del v javne prostore bodisi novogradnje ali prenove, v sodelovanju z Javnim stanovanjskim skladom MOL, z namenom promocije deleža za umetnost v investicijskih projektih MOL. Čas izvedbe: 2016–2019. Ocena finančnih sredstev: 20.000 evrov na letni ravni. Pričakovani učinki: ▸▸boljša kulturna ponudba in večja kulturna prepoznavnost posameznih naselij in četrtnih skupnosti MOL,

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

▸▸krepitev kulturnega življenja v vseh četrtnih skupnosti MOL, ▸▸izmenjava kulturnih vsebin na celotnem območju MOL, ▸▸boljša urejenost in privlačnost mestnih površin: parkov, trgov … Kazalniki: ▸▸število skupnostno naravnanih umetniških projektov, ▸▸število udeležencev tovrstnih prireditev, ▸▸zadovoljstvo meščanov (s pomočjo občasnih anket).

2. cilj:

Povečanje števila dovoljenih mest za grafitiranje. Lokacije, na katerih je grafitiranje dovoljeno in so usklajene z grafitarji in pristojnimi službami Mestne uprave (OUP, OGDP in OK): 1. Šiška: podhod pri Kinu Šiška, 2. Vič: Dolgi most, končna postaja avtobusa št. 6, 3. Bežigrad: podvoz na Drenikovi, 4. Moste: podvoz na Kajuhovi, 5. Center: Trnovski pristan, 6. Center: pri OŠ Trnovo (stena), 7. Šentvid: podvoz, 8. Center: elektroobjekt pri OŠ Trnovo, 9. Vič: Rožna dolina, podvoz pod železniško progo na Erjavčevi (smer

Prešernova–Večna pot) 10. Vič: Rožna dolina, podhod pod železniško progo za pešce (smer

Cesta v Rožno dolino–Oražmova), 11. AKC Metelkova, 12. Rog.

Na predlog Oddelka za šport MU MOL je tako imenovanemu »navijaškemu« grafitiranju namenjena lokacija: ▸▸Strelišče na Dolenjski cesti (zunanje betonske stene, ki gledajo na parkirišče). Čas izvedbe: 2016–2019. Ocena finančnih sredstev: Ni finančnih posledic. Pričakovani učinki: ▸▸boljša podoba mesta, ▸▸manj vandalizma. Kazalnik: Število dovoljenih mest za grafitiranje.

3. cilj:

Določitev skupnega upravitelja in ureditev statusa Metelkove. Metelkova je živo ustvarjalno središče, ki ga Mestna občina Ljubljana v celoti priznava in spoštuje njegovo programsko avtonomijo. Številni

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 73

izvajalci kulturnih programov in projektov so sofinancirani iz proračuna MOL. Programski uporabniki Metelkove morajo določiti skupnega upravitelja, ki bo prevzel odgovornost za delovanje v skladu z zakonskimi predpisi. Projekt obnove Metelkove bo mogoče začeti šele takrat, ko bo podpisana pogodba o upravljanju avtonomne kulturne cone Metelkova med MOL in ustvarjalci z Metelkove. Leta 2009 je bil pripravljen in potrjen dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) Metelkova mesto, ki je osnova za sofinanciranje obnove iz proračuna MOL. Čas izvedbe: 2016–2017. Ocena finančnih sredstev: Ni finančnih posledic. Pričakovani učinki: Urejen pravni status Metelkove. Kazalnik: Sklenjena pogodba MOL s skupnim upraviteljem Metelkove.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

15 Medpodročno sodelovanje 15.1 Kulturno-umetnostna vzgoja Kulturno-umetnostna vzgoja je področje na presečišču vzgoje in izobraževanja ter kulture in je temeljna pravica posameznika, zato v javni interes na tem področju sodi skrb za dostopnost kakovostne kulturno-umetnostne vzgoje. Področje zajema tako vzgojo in izobraževanje o umetnosti in kulturi kot izražanje lastne ustvarjalnosti v vseh življenjskih obdobjih in na vseh področjih kulture in umetnosti. V javnem interesu je skrb za kakovostne kulturno-vzgojne programe in projekte na vseh področjih kulture, omogočanje čim širšega dostopa do teh programov in projektov ter povezovanje med vzgojno-izobraževalnimi, socialnovarstvenimi in kulturnimi ustanovami. V MOL od leta 2009 prirejamo festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, ki otrokom, staršem, vzgojiteljem in učiteljem omogoča brezplačen ogled kakovostnih gledaliških, filmskih in glasbenih prireditev ter obisk delavnic v knjižnicah, muzejih in galerijah. V letu 2015 je v okviru festivala Bobri potekalo 185 prireditev, ki jih je pripravilo 62 producentov in za katere je bilo na voljo 16.136 brezplačnih vstopnic. Bobri so postali zaščitni znak kulturno-umetnostne vzgoje v MOL in dosegajo širok krog obiskovalcev ter praktično vse ustvarjalce, ki delujejo na tem področju. Javni zavodi, katerih ustanovitelj je MOL, in nevladne kulturne organizacije izvajajo prepoznavne in kakovostne programe kulturno-umetnostne vzgoje: Kinobalon in projekt MOL generacije v Kinodvoru, festivala Lutke in Zlata paličica v Lutkovnem gledališču Ljubljana, program Muzej v malem v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane, programi in projekti Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih, Špil liga v Kinu Šiška, programi Mednarodnega grafičnega likovnega centra, Mestne knjižnice Ljubljana in programi nevladnih organizacij s področja kulture … Program filmske vzgoje Kinobalona je bil tudi osnova za nacionalni projekt filmske vzgoje, ki ga je v šolskem letu 2014/15 izvajala Art kino mreža Slovenije.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 75

1. cilj:

Okrepiti sodelovanje javnih zavodov s področja kulture, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Ljubljana, in nevladnih organizacij v kulturi z vzgojnoizobraževalnimi ustanovami z namenom, da se vzpostavi dolgoročno izvajanje programov s področja kakovostne kulturno-umetnostne vzgoje. Ukrepi: ▸▸v letu 2017 zasnovati načrt sodelovanja in izobraževanja koordinatorjev kulturno-umetnostne vzgoje v VIZ in izvajalcev programov v kulturnih ustanovah na vseh področjih kulture, koordinatorjem omogočiti brezplačne strokovno-promocijske obiske kulturnih prireditev in ustanov ter bolj učinkovit dostop do informacij o kulturni ponudbi in programu javnih zavodov in nevladnih organizacij s področja kulture, ▸▸najpozneje v letu 2017 v sodelovanju z Oddelkom za predšolsko vzgojo in izobraževanje MU MOL začeti z izvajanjem projekta vključevanja umetnikov v izvajanje prostočasnih aktivnosti, ki potekajo v času podaljšanega bivanja, predšolskih aktivnosti, gledaliških krožkov in drugih dejavnosti, ki omogočajo vključevanje umetnikov v osnovnih šolah MOL, ▸▸v okviru festivala Bobri okrepiti sodelovanje z vzgojo in izobraževanjem (VIZ) pri izbiri in pripravi na obisk kulturnih prireditev ter njihovo reflektiranje ter širitev festivala zunaj Ljubljane ob sodelovanju zainteresiranih občin, ▸▸do leta 2017 zasnovati projekt Ustvarjalni teden v ljubljanskih osnovnih šolah in vrtcih; v sodelovanju s kulturnimi ustanovami in umetniki izvesti teden, posvečen različnim področjem kulture in umetnosti, s poudarkom na spodbujanju kreativnosti, domišljije, samostojnega razmišljanja in delovanja. Pojasnilo: Mestna občina Ljubljana je v letu 2014 vzgojno-izobraževalne ustanove pozvala k imenovanju koordinatorjev kulturno-umetnostne vzgoje s ciljem, da okrepi sodelovanje med kulturnimi ustanovami in VIZ. Izkazalo se je, da sodelovanja večinoma potekajo glede na pozitivne izkušnje VIZ s posameznimi izvajalci ter da se odločajo za obisk ustanov, s katerimi imajo ustaljeno sodelovanje. Zato želimo z mesečnimi srečanji povezati VIZ in kulturne izvajalce z različnih področij kulture ter prispevati k oblikovanju dolgoročnih sodelovanj. Pomemben del kulturno-umetnostne vzgoje je neposreden stik otrok z umetnostjo in umetniki, zato načrtujemo izvedbo načrtovanih obiskov umetnikov v VIZ oz. vzpostavitev dolgoročnejših sodelovanj umetnikov z VIZ (vodenje obšolskih dejavnosti …). Javne zavode s področja kulture in nevladne organizacije v Ljubljani bomo spodbujali k oblikovanju skupnih dolgoročnih sodelovanj z VIZ (po vzoru projektov MOL generacije, ki ga izvaja Kinodvor, Muzej v malem, ki ga izvaja MGML in Ciciuhec, ki ga izvaja Mestna knjižnica Ljubljana).

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

Strokovno utemeljeni in dostopni programi kulturno-umetnostne vzgoje, kot je Kinobalon, imajo pozitiven učinek na obiskovanje kulturnih dogodkov, saj se je npr. obisk programa Kinobalon v Kinodvoru od ustanovitve zavoda potrojil, v zadnjem letu je zrasel za 10 %. Obisk šolskih projekcij Kinobalona s filmskovzgojnim programom je v primerjavi s prvim letom delovanja zavoda v letu 2014 porasel za kar 146 %. Obisk programa Kinobalon-MOLgeneracije predstavlja 25 % celotnega obiska v segmentu Kinobalonovih filmskovzgojnih programov za vrtce, osnovne in srednje šole v MOL. Čas izvedbe: 2016–2019. Ocena finančnih sredstev: 70.000 evrov letno. Pričakovani učinki: Vključevanje raznolikih kulturnih vsebin v vzgojno-izobraževalne procese, večje število skupnih projektov VIZ in kulturnih ustanov, vključevanje umetnikov v vzgojno-izobraževalne procese. Kazalniki: število skupnih projektov VIZ in kulturnih ustanov, število koordinatorjev KUV, ki se udeležujejo izobraževanj, število VIZ, vključenih v projekt Umetnik v šoli, število sodelujočih šol v projektu Ustvarjalni teden.

2. cilj:

Oblikovati raznoliko in dostopno ponudbo kulturnoumetnostne vzgoje na vseh področjih kulture za različne ciljne skupine. Ukrepi: ▸▸prednostno podpreti celovite projekte in programe, namenjene mladim med 12. in 19. letom, ki jih izvajajo kulturne ustanove in nastajajo v sodelovanju z mladinskimi organizacijami, ki delujejo v mladinskem sektorju, ▸▸javne zavode, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Ljubljana, in nevladne organizacije spodbuditi, da v svoje strateške dokumente umestijo razvoj programov za otroke in mlade, ki jih izvajajo strokovno usposobljeni kadri, ▸▸do leta 2017 zasnovati in začeti z izvedbo projekta, s katerim bi spodbudili obisk kulturnih prireditev in ustanov v tretji triadi osnovnih šol v MOL, ▸▸okrepiti sodelovanje s srednjimi šolami v MOL pri obveščanju o kakovostnih kulturnih prireditvah (npr. KUL abonma, abonma Transferzala, Vodnikova domačija, Trubarjeva hiša literature, Kino Šiška), ▸▸javne zavode in nevladne organizacije spodbuditi k oblikovanju programov, ki vključujejo tudi starejše in osebe s posebnimi potrebami (po vzoru Abonmaja za starejša leta – Kinodvor, programov MGML …), ▸▸posebno skrb je potrebno nameniti otrokom iz socialno ogroženih družin in drugih ranljivih družbenih skupin ter jim omogočiti dostop do kakovostnih kulturnih vsebin,

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 77

▸▸javne zavode in nevladne organizacije spodbuditi k razvoju projektov, ki bi omogočali večje vključevanje mladih v pripravo, izvedbo in obisk kulturnih prireditev, ▸▸obnoviti in funkcionalno urediti Vilo Čira čara v center za likovno ustvarjalnost otrok in mladih, ▸▸postavitev Lutkovnega tematskega parka na Krekovem trgu. Pojasnilo: Kulturno-umetnostna vzgoja spodbuja in prispeva k razvoju domišljije, kreativnosti, estetskih kompetenc, iniciativnosti, inovativnosti, svobodnega, samostojnega in kritičnega razmišljanja, krepi avtonomijo ter zavest o kulturni identiteti in tako omogoča celosten razvoj posameznika. Je pomemben dejavnik socialne kohezivnosti med mladimi, zato je ključno, da kulturne ustanove in izvajalci oblikujejo programe in projekte, s katerimi bi dosegli mlado publiko, ki je sicer slabši uporabnik kulturne ponudbe. Kulturne ustanove so oblikovale posebne programe za mlado publiko (KUL abonma, abonma Transferzala, programi Šiškafreestyle in Šiškafejst Kina Šiška …), ki s svojo raznolikostjo in vključitvijo različnih področij kulture in izvajalcev omogočajo obisk kakovostnih kulturnih prireditev, potrebno pa je okrepiti njihovo promocijo s ciljem, da se število uporabnikov še poveča. Večje zanimanje za kulturne dogodke bomo skušali doseči s projektom v tretji triadi osnovne šole, ki bi mlade z zbiranjem »bonusov« spodbudil k obisku določenih kulturnih prireditev. S tematskim otroškim parkom na Krekovem trgu pred Lutkovnim gledališčem Ljubljana in postavitvijo karusela s slovenskimi literarnimi junaki na delno ozelenjeni površini bi prinesli dodano vrednost in popestritev za prebivalce in obiskovalce Ljubljane. Obenem bo s tem kakovostno nadgrajena pot od Lutkovnega gledališča z vzpenjačo na Ljubljanski grad in Muzej lutk. Izvedba projekta je odvisna od realizacije projekta izgradnje garažne hiše pod Tržnico. Ocena finančnih sredstev: 60.000 evrov za programe, 500.000 evrov za park pred LGL. Pričakovani učinki: Povečanje števila abonentov KUL abonmaja in abonmaja Transferzala, povečanje števila mladih obiskovalcev v kulturnih ustanovah (s poudarkom na ustanovah, ki ponujajo sodobne kulturnoumetnostne vsebine), večja dostopnost kulturnih vsebin za ranljive skupine, večja vključenost mladih pri pripravi vsebin kulturnih ustanov in izboru njihovega ogleda v sklopu VIZ, novi programi v parku pred LGL. Kazalniki: Število abonentov KUL abonmaja (198 v letu 2014) in abonmaja Transferzala, število sodelujočih v projektu za tretje triade osnovnih šol, število mladih na prireditvah z manj znanimi in obiskanimi vsebinami (sodobna umetnost, fotografija, ples, strip …), število mladih obiskovalcev v kulturnih ustanovah.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

Art center (Vila Čira čara) V Vili Čira Čara na Komenskega 9 v okviru Pionirskega doma – Centra za kulturo mladih izvajajo program neformalnega izobraževanja otrok in mladih na področju likovne dejavnosti. V letu 2014 smo pridobili gradbeno dovoljenje za obnovo in funkcionalno ureditev sodobnega prostora za izvajanje dejavnosti spodbujanja ustvarjalnosti otrok in mladih na področju likovnih umetnosti, ki jih bomo izvajali ob povezovanju javnih zavodov, nevladnih organizacij in uveljavljenih umetnikov. Ocena finančnih sredstev: 2.226.040 evrov. Čas izvedbe: Obnova v letu 2016. Pričakovani učinki: Prenovljena Vila Čira čara bo s svojo novo programsko zasnovo postavila nove standarde izvajanja programov kulturno-umetnostne vzgoje na področju likovnih umetnosti, saj bo omogočala ustrezne prostorske pogoje s pripadajočo opremo za sodobno izvajanje likovno-pedagoških programov z ustreznim kadrom tako likovnih pedagogov kot priznanih umetnikov. Skladno s tem se bo bistveno povečalo število programov, ki bodo po prenovi na voljo udeležencem programov.

3. cilj:

Vzpostaviti učinkovit sistem obveščanja o kakovostnih kulturno-vzgojnih projektih in jih promovirati. Ukrepi: ▸▸vzpostaviti interaktivni spletni portal Bobri z informacijami o kulturni ponudbi za otroke v MOL, ▸▸nadaljevati sodelovanje z RTV Slovenija in vzpostaviti sodelovanje z drugimi mediji pri promociji kakovostnih kulturno-vzgojnih projektov za vse starostne skupine, ▸▸vzpostaviti učinkovit način informiranja VIZ o kulturni ponudbi javnih zavodov in nevladnih kulturnih organizacij. Za učinkovito promocijo kakovostnih kulturno-vzgojnih projektov je potrebno zagotoviti ažurno in kontinuirano obveščanje vzgojnoizobraževalnih ustanov in posameznikov. Pri tem je posebej pomembna vloga medijev, ki trenutno ne namenjajo dovolj prostora projektom s področja kulturne vzgoje, in vzpostavitev kanalov, prek katerih bi v VIZ laže in sistematično dostopali do kakovostne ponudbe kulturnih vsebin. Čas izvedbe: 2016–2019. Ocena finančnih sredstev: 20.000 evrov. Pričakovani učinki: P reglednost ponudbe kulturno-vzgojnih projektov, promocija projektov v medijih. Kazalnika: O biskanost spletne strani, število medijskih objav.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 79

15.2 Kulturni turizem Kulturni turizem sodi poleg tako imenovanega mehkega turizma ter turizma na drugih področjih med zvrsti, ki se v razvitem delu sveta najhitreje razvijajo in ki jim tudi Svetovna turistična organizacija (World Tourism Organisation) v prihodnosti napoveduje povečanje tržne uspešnosti. Javni interes na področju kulturnega turizma zajema promocijo Ljubljane kot mesta umetnosti in kulture ter povečanje zanimanja turistov za obiskovanje kulturnih prireditev in kulturnih znamenitosti v mestu. V letu 2014 je po podatkih Javnega zavoda Turizem Ljubljana Ljubljano zaradi kulture obiskalo 3 % vseh gostov, ki so v Ljubljani tudi prenočili. Ti gostje v povprečju ostanejo v Ljubljani 2,23 dneva, kar je več, kot je povprečna doba bivanja drugih gostov v Ljubljani.

1. cilj:

Povečati delež domačih in tujih turistov, ki Ljubljano obiščejo zaradi kulturne ponudbe. Ukrepi: ▸▸izboljšati turistično promocijo Ljubljane in oblikovati nove podporne oblike promocije večjih kulturnih dogodkov in festivalov. Pri tem je potrebno vzpostaviti sodelovanje tudi z drugimi kulturnimi nacionalnimi ustanovami v Ljubljani, ▸▸nadgraditi turistično promocijo Ljubljane in oblikovati nove podporne oblike promocije večjih kulturnih dogodkov in festivalov. Pri tem je potrebno vzpostaviti sodelovanje tudi z drugimi kulturnimi nacionalnimi ustanovami v Ljubljani, ▸▸posebna promocija Plečnikove Ljubljane in obnovljene Plečnikove hiše in oblikovanje novih kulturno turističnih produktov za ciljna občinstva (otroke, družine, strokovno javnost), ▸▸povečati delež kulturnih dogodkov zunaj glavne turistične sezone (november, januar, februar, marec), ▸▸dvigniti prepoznavnost mednarodnega poletnega festivala, ki je v produkciji Javnega zavoda Festival Ljubljana, v svetovnem merilu. Pojasnilo: Kulturni turizem v ožjem smislu vključuje glasbeno, plesno, likovno, gledališko, filmsko, literarno umetnost, arhitekturo, s poudarkom na delih Jožeta Plečnika, kulturno dediščino, arheologijo, kulinariko; v širšem smislu pa način življenja Ljubljančanov, znanja, značilna vedenja, navade, življenjski slog. Trženje kulture v turizmu kaže na turističnih trgih strmo pozitiven trend, segment kulturnih turistov pa je prepoznan po lastnostih (izobrazba in ozaveščenost, kupna moč, vedenjski vzorci), ki prispevajo k trajnostnemu turističnemu razvoju. Za dvig konkurenčnosti je potrebno vključevati sodobna znanja o pripovedovanju zgodb (angl. »storytelling«) in turistični interpretaciji, tako na ravni paketiranja kot na ravni osebnega izvajanja storitev.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

Ljubljana bo z načrtno promocijo dogodkov in s sodelovanjem z javnimi kulturnimi zavodi ter nevladnimi organizacijami dobila dodatne obiskovalce kulturnih prireditev tudi iz drugih delov Slovenije in s tem turiste tudi v času, ko ni glavne turistične sezone (november, januar, februar, marec). Čas izvedbe: 2016–2019. Pričakovani učinki: ▸▸večje število turistov, ki prihajajo v Ljubljano zaradi kulturne ponudbe, ▸▸večje število obiskovalcev, ki se v Ljubljano vračajo zaradi kulturne ponudbe v času zunaj glavne turistične sezone, ▸▸izboljšana turistična ponudba. Kazalniki: ▸▸število domačih kulturnih turistov, ▸▸število turistov, ki obiščejo Ljubljano zaradi kulture, ▸▸število turistov zunaj glavne turistične sezone, Ocena finančnih sredstev: Sredstva glede na možnosti letnega proračuna MOL (do 50.000 evrov letno).

2. cilj:

Zagotoviti stalno ponudbo kakovostnih kulturnoturističnih prireditev v mestu. Ukrepa: ▸▸spodbujanje javnih zavodov in nevladnih organizacij s področja kulture k sodelovanju s Turizmom Ljubljana pri izvedbi vrhunskih in kakovostnih urbanih kulturnih dogodkov na javnih površinah. Vzpostavitev delovne skupine za pripravo programa osrednjih kulturno-turističnih lokacij v mestu v mestu, ▸▸dodatna finančna sredstva za program in promocijo festivala Junij v Ljubljani. Pojasnilo: Javni zavodi in nevladne organizacije s področja kulture v sodelovanju z MOL in Turizmom Ljubljana pripravijo kakovostne programe, ki se navezujejo na pomembnejše dogodke in obletnice, ki so povezane z Ljubljano. Večina izvajalcev na festivalu Junij v Ljubljani prispeva svoj program brezplačno. V nekaterih primerih to vpliva tudi na kakovost programa, saj večjih dogodkov ne moremo ponuditi obiskovalcem prav zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Vsebino festivala Junij v Ljubljani je potrebno sistematično predstavljati tudi zunaj Ljubljane, saj festival ponuja kakovostne kulturne dogodke, ki so brezplačni in so dobrodošel motiv obiska mesta. Kulturni festivali predstavljajo pomemben del marketinga kulturnega turizma in ciljajo na obiskovalce, ki se v mesto zaradi festivalov tudi vračajo.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 81

Nadaljevali bomo s stalno promocijo Ljubljane in njenih kulturno-turističnih produktov v sosednjih mestih (Dunaj, Zagreb, Trst, Celovec, Gradec). Čas izvedbe: 2016–2019. Pričakovani učinki: ▸▸povečanje števila turistov, ki prihajajo v Ljubljano predvsem zaradi kulturne ponudbe, ▸▸večje število kakovostnih kulturnih prireditev tako v kulturnih ustanovah kot na javnih površinah, ▸▸izboljšana turistična ponudba, ▸▸izboljšana urbana podoba Ljubljane v očeh domačih in tujih obiskovalcev, ▸▸podaljšan čas bivanja turistov, ▸▸večje število dogodkov, ki jih organizirajo javni zavodi MOL na področju kulture in so vključeni v organizirano turistično ponudbo, ▸▸večja dostopnost več raznolikih kulturnih prireditev ljudem, ki se ponavadi ne udeležujejo kulturnih prireditev ali pa si jih ne morejo privoščiti, ▸▸večje število domačih in tujih obiskovalcev festivala Junij v Ljubljani ter večja prepoznavnost festivala ne le na lokalni, temveč tudi na državni in evropski ravni. Kazalniki: ▸▸število turistov, ki prihajajo v Ljubljano zaradi kulturnih dogodkov, ▸▸podaljšan čas bivanja turistov, ▸▸število dogodkov, ki jih organizirajo javni zavodi in nevladne organizacije MOL na področju kulture in so vključeni v organizirano turistično ponudbo, ▸▸povečanje interesa kulturnih ustanov za sodelovanje s festivalom Junij v Ljubljani tudi iz drugih krajev Slovenije. Ocena finančnih sredstev: 300.000 evrov na leto.

3. cilj:

Priprava strateških smernic in akcijskega načrta za razvoj kulturnega turizma v MOL do leta 2020. Ukrepi: ▸▸imenovanje medpodročne delovne skupine za pripravo strateških smernic in akcijskega načrta, ▸▸priprava vsebinskih izhodišč, ▸▸izdelava osnutka dokumenta in posredovanje Mestnemu svetu MOL v obravnavo. Pojasnilo: Mestna občina Ljubljana oblikuje in izvaja svojo kulturno in turistično politiko na podlagi dveh temeljnih dokumentov: Strategije razvoja kulture v MOL in Strategije razvoja in trženja turistične destinacije

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

Ljubljana za obdobje 2014–2020. Slednja definira dva glavna kvalitativna cilja: povečanje konkurenčnosti z novo vrednostjo za turista in povečanje mednarodne prepoznavnosti v skladu z identiteto turistične destinacije Ljubljane. V kvantitativnem smislu so glavni cilji turističnega razvoja Ljubljane naslednji: rast števila nočitev za 5 % povprečno letno, rast števila turistov za 3,5 % povprečno letno, rast povprečne dobe bivanja za 1,5 % povprečno letno, povečanje dnevne potrošnje na turista za 3 % povprečno letno in povprečna letna zasedenost sob nad 60 %. Temeljni cilj na področju razvoja kulturnega turizma v MOL je povečati obseg kulturnih turistov in njihov delež v celotni strukturi turistov. Za uresničitev tega cilja je potrebno pripraviti jedrnate strateške smernice in konkreten akcijski načrt, in sicer v obliki medpodročnega sodelovanja. Odgovorna nosilca naloge sta Turizem Ljubljana in Oddelek za kulturo. Pričakovani učinki: Jasno definirana politika razvoja kulturnega turizma MOL do leta 2020. Čas izvedbe: 2016. Kazalnik: Sprejete strateške smernice in akcijski načrt do konca leta 2016. Ocena finančnih sredstev: Ni finančnih posledic.

4. cilj:

Vzpostavitev informacijske točke o kulturnih dogodkih na območju MOL. Ukrep: N ova informacijska točka za posredovanje informacij o kulturnem življenju v Ljubljani na Mestnem trgu 17. Pojasnilo: Info točka Festivala Ljubljana na Mestnem trgu 17 je od leta 2013 delovala kot prodajno mesto vstopnic Eventima za različne prireditve: koncerte, festivale, športne prireditve, sejme itn. Ker se ta dejavnost v prostoru zaključuje, želimo na istem mestu vzpostaviti novo informacijsko točko, ki bo osredotočena na kulturne prireditve, zlasti javnih kulturnih zavodov, nevladnih organizacij in drugih organizatorjev kulturnih dogodkov, ki se financirajo iz javnih sredstev. Tako bomo oblikovali središče za posredovanje informacij o kulturnem življenju v Ljubljani in hkrati prostor uporabili kot muzejsko trgovino in kot prostor za promocijo vseh ljubljanskih muzejev in njihovih dogodkov. Prostor bo tudi informacijsko središče o kandidaturi MOL za evropsko prestolnico kulture 2025. Pričakovani učinki: Lažji dostop do informacij o kulturnih dogodkih v Ljubljani za domače in tuje obiskovalce in promocija muzejske dejavnosti ter dogodkov v muzejih. Čas izvedbe: 2016. Kazalnik: Število obiskov. Ocena finančnih sredstev: 15.000 evrov letno.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 83

16 Kulturne in kreativne industrije 16.1 Kreativni ekosistem v Ljubljani V Ljubljani so se zadnja leta razvile številne nove organizacije, pobude, prostori in iniciative na področju kreativnih industrij. Zgoščajo se v Šiški – os Kina Šiška – Lepa žoga, na območju Tobačne, med RogLabom, Parkom Tabor in Metelkovo. V Ljubljani je dejavnih več kreativnih vozlišč. Primerov dobrih praks je vsako leto več, izredno dejavni so npr.: SmetUmet, Kreativna cona šiška, Poligon kreativni center, Servis8, Hekovnik, Creative Mornings Ljubljana, Slovenia Coworking, Crowdfunding, Zadruga modnih oblikovalcev Zoofa, kolektiv RomPom, kolektiv Multipraktik, Artish, Društvo Regeneracija, Zavod Big. Ustvarjanje partnerstva s temi vozlišči je smiselno, saj pomembno prispevajo k razvoju ljubljanskega kreativnega ekosistema. MOL ima na tem področju kar nekaj izkušenj, v zadnjem letu npr. Knjižnica REČI, Vodnikova domačija in številni drugi primeri. Poleg tega so v Ljubljani identificirana kreativna območja. V teh predelih ima MOL že prisotne ustanove, katerih ustanoviteljica je Kino Šiška, Tobačna 001, RogLab. Tovrstni prostori sodela pritegnejo predvsem lokalne ustvarjalce. Trenutno se kot primer dobre prakse kaže Center kulture Španski borci.

1. cilj:

Zagotovitev trajnejših in stabilnih pogojev za razvoj področja kreativnih industrij v MOL ter večja prepoznavnost dejavnosti in akterjev. Ukrepi: ▸▸podpora pri zagotavljanju prostorskih potreb za produkcijo, promocijo in distribucijo izdelkov ustvarjalcev, ▸▸spodbujanje partnerstva z obstoječimi organizacijami, iniciativami in kreativnimi vozlišči ter spodbujanje horizontalnega povezovanja med njimi,podpora nadaljnjemu razvoju kreativnih četrti – Tobačna, Šiška, Bežigrad in vzhod Ljubljane, ▸▸vzpostavitev podpornih mehanizmov za razvoj skupnostnih ustvarjalnih platform s področja kulturnih industrij, ▸▸spodbujanje souporabe v javni kulturni infrastrukturi, ▸▸spodbujanje mednarodnega sodelovanja in črpanja evropskih sredstev, ▸▸sistematično povezovanje z vladnimi strategijami. Pričakovani učinki: S srečevanjem z akterji kreativnega ekosistema se bo lahko Ljubljana učinkoviteje odzivala na izzive in potrebe kreativnega sektorja ter jih vključevala v svoje strateške načrte. Predvidena je izdelava spletnega portala, kjer bo prikazan zemljevid kulturnih

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

prostorov in iniciativ, ki jih Ljubljana podpira. Neposredna informacija bo obenem koristna za podporo pri zagotavljanju prostorskih potreb za prostore produkcije, distribucije in promocije oblikovalskih in drugih kreativnih izdelkov oz. storitev. Tovrstne dejavnosti v mestnih prostorih so lahko izložbeno okno ustvarjalnosti ter način nadaljnjega oživljanja izbranih mestnih predelov. Spodbujanje medsebojnega sodelovanja med ustvarjalnimi vozlišči bo privedlo do povezovanja programov in s tem kvalitetnejše in bolj raznolike kulturne ponudbe. S spodbujanjem sodela v javni kulturni infrastrukturi bo Ljubljana učinkoviteje zapolnila prostorske kapacitete svojih kulturnih ustanov, obenem pa bodo te pridobile bolj raznoliko in številčnejšo občinstvo. S sofinanciranjem programov, ki so financirani iz evropskih sredstev, bo mesto spodbujalo povezovanje lokalnih akterjev z mednarodnim prostorom ter s tem dostop do relevantnih mednarodnih trendov in idej ter širjenje partnerskih mrež. S sistematičnim povezovanjem lokalnih aktivnosti z vladnimi strategijami bosta prestolnica in država omogočili razvoj relevantnih sinhroniziranih programov in močnejših finančnih vzvodov za spodbujanje kreativnega okolja. Kazalniki: ▸▸vzpostavitev spletne platforme, ▸▸vsaj en razpis letno za uporabo prostorov za potrebe produkcije, promocije in distribucije izdelkov ljubljanskih/slovenskih ustvarjalcev, ▸▸letna srečanja s predstavniki kreativnih vozlišč, ▸▸število podprtih pobud, ▸▸ena nova oblika souporabe prostora letno v kulturnih ustanovah, ▸▸vzpostavitev razpisa za sofinanciranje programov, ki so financirani iz evropskih sredstev na področju kreativnih industrij, ▸▸vzpostavitev dialoga za zagon nacionalnih pobud za spodbujanje lokalnih ustvarjalnih okolij. Časovni okvir: 2015–2019.

2. cilj:

Nadaljevanje dejavnosti pilotnega projekta RogLab. Pilotni projekt RogLab deluje od leta 2012. Njegov namen je v praksi omogočati razvoj in preverjanje vsebinskih poudarkov bodočega Centra Rog ter oblikovanje nastavkov za delovanje nekaterih njegovih programskih sklopov. Promovira ciljna področja ter njihovo meddisciplinarno in medsektorsko povezovanje. Omogoča zgodnje vključevanje domačih in mednarodnih deležnikov v proces razvoja Centra Rog ter preverbo interesa za sodelovanje pri programu in njegovem prihodnjem delovanju. Glavne dejavnosti RogLaba so upravljanje digitalnega proizvodnega laboratorija ter ponudba strokovne in tehnične podpore ustvarjalcem in producentom s ciljnih področij; vzpostavljanje javno-javnih, javno-zasebnih in javnocivilnih partnerstev s poudarkom na meddisciplinarnem in medsektorskem povezovanju ter upravljanje partnerske mreže; izvajanje programov kulturno umetnostne vzgoje in programov usposabljanj z namenom ozaveščanja strokovne in splošne javnosti o pomenu kreativne uporabe novih proizvodnih

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 85

tehnologij; izvajanje proizvodnih in razvojnih projektov z namenom, da bi odgovarjali na konkretne izzive današnje družbe. Vzpostavlja konkretna mednarodna sodelovanja z namenom dolgoročnega oblikovanja mednarodne mreže partnerstev za bodoči Center Rog. Ukrepi: ▸▸nadaljnja podpora delovanju RogLaba v upravljanju Muzeja in galerij mesta Ljubljane in spodbujanje črpanja evropskih sredstev, ▸▸sinhronizacija partnerskih programov, ▸▸revitalizacija širšega območja v bližini Centra Rog z novimi kreativnimi dejavnostmi, ▸▸sodelovanje pri pilotnem projektu Regionalni center kreativne ekonomije (RCKE) in Razvoj produktov z dodano kulturno vrednostjo. Pričakovani učinki: Pilotni projekt RogLab bo nadaljeval svoje dejavnosti, predvsem pa jih bo v prihodnjih letih nadgradil s sinhronizacijo partnerskih programov. Na področju kulturno- umetnostne vzgoje bo npr. razvijal program Sobotnice, v katerem bodo partnerji, ki izvajajo otroške programe, te povezali v skupen otroški program ob sobotah in s tem dosegli večjo vidnost in raznolike skupine obiskovalcev. V sodelovanju s partnerjem Zavodom Kersnikova bo nadaljeval delo z Zavodom za šolstvo in Ministrstvom za izobraževanje RS na področju spodbujanja rabe novih tehnologij v šolah in mladinskih centrih. Na področju usposabljanj bo RogLab našel nove kanale promocije s partnerskimi izobraževalnimi ustanovami za vseživljenjsko učenje ( Javni zavod Cene Štupar). V sodelovanju z visokošolskimi ustanovami se bo RogLab osredotočal na razvojno-raziskovalno usmerjeno produkcijo. Na področju mednarodnega sodelovanja bo RogLab kandidiral v evropskih programih skupaj s sorodnimi organizacijami (Program Srednja Evropa, Erasmus + …). Revitalizacija določenega območja v bližini Roga s kreativnimi dejavnostmi bi lahko bila korak v smeri povezovanja lokalne kreativne skupnosti. Ključno vlogo bi tu lahko igral RogLab. Prek sodelovanja z RCKE bo dosežena večja vključenost kreativnih industrij v gospodarstvo, posledično večja konkurenčnost slovenskih proizvodov in storitev na globalnih trgih, umeščenost in razumevanje strok kot pomembnega dela strateškega pristopa v raziskovalno-razvojnih projektih. Čas izvedbe: 2016–2019. Kazalniki: ▸▸število (mednarodnih) koprodukcijskih projektov, ▸▸vključenost mednarodnih strokovnjakov v razvoj in delovanje pilotnega projekta, ▸▸število uporabnikov in obiskovalcev, ▸▸število partnerjev in financerjev, ▸▸število novih nacionalnih programov financiranja kulturno umetnostne vzgoje s poudarkom na digitalnih proizvodnih tehnologijah, ▸▸število novih kreativnih prostorov v bližini RogLaba, ▸▸število novih razvojnih projektov.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

16.2

Center Rog Novi Center Rog bo povezoval proizvodne, laboratorijske in izobraževalne programe za likovne umetnike, arhitekte in oblikovalce na področjih industrijskega, unikatnega, grafičnega in modnega oblikovanja. Ljubljana bo dobila v Rogu središče ustvarjalnih industrij s prostori, ki bodo namenjeni tako raziskovanju in načrtovanju kot proizvodnji, razstavljanju in izobraževanju. Proizvodni prostori in delavnice bodo namenjeni projektom, ki se bodo izvajali s pomočjo sodobne IT računalniške tehnologije, kot tudi tistim, ki bodo za izvedbo projektov uporabljali klasične metode in tehnike. V sodelovanju z državnimi javnimi zavodi bo predstavljal sodobno oblikovanje in tradicionalne obrti ter tako povezoval kulturno dediščino s sodobnim ustvarjanjem. Center Rog bo vpet v mednarodno mrežo podobnih centrov z razpoložljivimi bivalnimi ateljeji za gostovanje umetnikov in oblikovalcev iz tujine. V Centru Rog bo vzpostavljena tudi enota Mestne knjižnice Ljubljana. Splošna knjižnica v Centru Rog ima priložnost, da ponudi nove storitve, ki podpirajo vključevanje vseh generacij uporabnikov in spodbujajo njihovo ustvarjalnost. Poleg temeljne zbirke bo v knjižnici na voljo različno gradivo s področja sodobnih umetnosti in čitalnica z bogatim naborom specializiranih tiskanih in e-revij.

1. cilj:

Izboljšanje infrastrukturnih pogojev za ustvarjalce in producente na področju likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter drugih kreativnih industrij s ciljem, da se poveča produkcija na teh področjih in zviša kakovost projektov. Ukrepi: ▸▸prenova stavbe nekdanje tovarne Rog in ureditev njenega območja na način javno-zasebnega partnerstva, ▸▸zagotavljanje novih produkcijskih prostorov (delavnic, digitalnih laboratorijev, ateljejev in bivalnih ateljejev), ▸▸dostopnost do različnih sodobnih tehnologij, ▸▸zagotavljanje informacijske, kadrovske, strokovne in tehnične podpore po meri uporabnika, ▸▸zagotavljanje finančne podpore ustvarjalcem in producentom s ciljnih področij v obliki ciljnih razpisov in koprodukcij, ▸▸zagotavljanje knjižnične mreže v centru mesta s specializirano strokovno literaturo, ▸▸povezovanje z državnimi ustanovami in drugimi ustanovami pri promociji tradicionalnih obrti in znanj ter sodobne ustvarjalnosti. Čas izvedbe: 2016–2019. Pričakovani učinki: S kakovostno ponudbo in dostopnostjo produkcijske infrastrukture in storitev bo Center Rog postal živahno

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 87

ustvarjalno središče; bistveno bo spodbudil razvoj ciljnih področij tako v kvalitativnem kot kvantitativnem smislu. Ponudba bivalnih ateljejev bo omogočala dvosmerno izmenjavo slovenskih in tujih umetnikov, ustvarjalcev in raziskovalcev. Kazalniki: ▸▸število projektov na ciljnih področjih arhitekture in oblikovanja, ▸▸število koprodukcijskih razstavnih projektov v Centru Rog, ▸▸število uporabnikov, ▸▸dvig kakovosti področij in prepoznavnost slovenske ustvarjalnosti na mednarodnem prizorišču.

2. cilj:

Sistematična podpora in razvoj dejavnosti s področja likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter drugih kreativnih industrij. Ukrepi: ▸▸ustanovitev javnega zavoda Center Rog kot žarišča razvoja na ciljnih področjih, ▸▸zagotovitev visoko usposobljenih kadrov s strokovnimi, poslovnimi in upravljalskimi znanji ter medpodročnimi in medkulturnimi kompetencami, ▸▸vzpostavitev prožnega upravljavskega sistema s sistematičnim vključevanjem mednarodnih in domačih deležnikov s ciljnih področij ter gospodarstva, izobraževanja in raziskovanja v delovanje Centra Rog; spodbujanje partnerstev z zasebnimi podjetji, nevladnimi organizacijami (NVO) in javnimi ustanovami za povezovanje znotraj kulturnega sektorja in kulture z drugimi sektorji, ▸▸spodbujanje meddisciplinarnega in medpodročnega obravnavanja tem, ki se kažejo kot ključni družbeni izzivi sodobnega časa, ▸▸zagotavljanje pogojev za izvajanje kakovostne produkcije s ciljnih področij in ponudba kakovostnega razstavnega programa, ▸▸spodbujanje vseživljenjske ustvarjalnosti s ponudbo pedagoških in andragoških programov ter spodbujanje strokovnega razvoja z zagotavljanjem izobraževalnih programov in podporo teoretski refleksiji, ▸▸sistematična promocija dejavnosti Centra Rog v domači in mednarodni javnosti s ciljem, da se vzpostavi pomembno regionalno kreativno središče, ▸▸sistematično povezovanje z relevantnimi vladnimi strategijami za promocijo kreativnega sektorja, medpodročnega povezovanja, izobraževanja itn. Pričakovani učinki: Center Rog bo bistveno prispeval k dvigu kakovosti in obsegu dejavnosti na ciljnih področjih, omogočil izvedbo večjih razstavnih projektov, prispeval k oblikovanju novih ustvarjalnih partnerstev in postal referenčna točka podpore ustvarjalnosti v regionalnem merilu. S sistematičnim povezovanjem lokalnih in nacionalnih strategij bo

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

Center Rog sledil ciljem, ki presegajo lokalni okvir in deloval kot ustanova nacionalnega pomena. Vključeval bo posameznike, javne ustanove, nevladne organizacije, mala in srednja podjetja, gospodarske družbe, izobraževalne ter raziskovalne ustanove z namenom, da se vzpostavijo nove prakse na ciljnih področjih kot podlaga za razvoj inovativnih proizvodov in umetniških del. Center Rog bo ozaveščal in izobraževal profesionalno in splošno javnost o sodobnih problematikah in pristopih na ciljnih področjih. S sistematično podporo in promocijo ciljnih področij bo Center Rog vstopil v mednarodno mrežo primerljivih centrov v Evropi. Sistematično povezovanje z vladnimi strategijami bo omogočilo potrebne pogoje za sodobni razvoj kreativnega sektorja: orodja spodbujanja medpodročnega projektnega povezovanja, zgodnje izobraževanje na področju oblikovanja, umetnosti in novih proizvodnih tehnologij, finančna sredstva za podporo razvojnih projektov itn. Kazalniki: ▸▸število partnerstev z zasebnimi podjetji, NVO, javnimi izobraževalnimi ter raziskovalnimi ustanovami, ▸▸število (mednarodnih) koprodukcijskih projektov, ▸▸mednarodna konkurenčnost slovenskih kreativnih industrij, ▸▸število obiskovalcev, ▸▸mednarodna prepoznavnost Centra Rog in slovenske ustvarjalnosti. Čas izvedbe: 2016–2019.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 89

17 Mednarodno kulturno sodelovanje 17.1 Sodelovanje z evropskimi mesti in mednarodnimi organizacijami na področju kulture

1. cilj:

Okrepiti medmestno sodelovanje na evropski ravni. Ukrepi: MOL redno izvaja projekte, kot so predstavitveni dnevi Ljubljane v različnih evropskih prestolnicah (Praga, Varšava, Budimpešta …). Prakso bomo nadaljevali in tako spodbujali izmenjavo kulturnih vsebin med različnimi evropskimi mesti in tudi tistimi zunaj kontinenta ter Ljubljano. S pridobljenim Unescovim naslovom mesta literature bomo utrdili sodelovanje z mesti, ki so že nosilci tega naslova. Čas izvedbe: 2016–2019. Pričakovani učinki: Večja prepoznavnost Ljubljane v evropskih in svetovnih mestih ter obogatitev ljubljanskega kulturnega življenja s predstavitvijo kulturnih vsebin drugih evropskih mest. Ocena finančnih sredstev: Cilj nima neposrednih finančnih posledic. Kazalniki: Število predstavitev drugih evropskih mest v Ljubljani in število predstavitev Ljubljane v drugih evropskih mestih ter raznolikost izmenjanih kulturnih praks.

2. cilj:

Krepitev sodelovanja z evropskimi kulturnimi organizacijami in mrežami. Ukrep: O krepiti sodelovanje z mrežo Eurocities. Mestna občina Ljubljana je leta 2012 začela sodelovanje s kulturnim forumom mreže evropskih mest Eurocities. Srečanja foruma potekajo dvakrat na letni ravni, mesto-gostitelj pa je nosilec predstavitve aktualne kulturne problematike v lastnem okolju. Srečanja omogočajo intenzivno izmenjavo različnih praks in kulturnih modelov ter pomembno krepijo medmestno sodelovanje. Vključeni deležniki predstavljajo tako nosilce lokalnih oblasti kot predstavnike nevladnega sektorja s področja kulture. Mestna občina Ljubljana je bila v letu 2015 organizatorka konference kulturnega foruma Eurocities z vsebinskim poudarkom na sodelovanju mest z lokalnimi kulturnimi organizacijami, s predstavitvijo novih načinov sodelovanja in podpornih modelov. Z izrazito pozitivno izkušnjo tako pri spoznavanju drugih kulturnih modelov kot tudi mreženja posameznih

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

deležnikov na srečanju kulturnega foruma Eurocities bomo sodelovanje in izmenjavo praks okrepili znotraj mreže kot tudi s posameznimi članicami mreže. Ljubljana je edina slovenska članica te mreže. Čas izvedbe: 2016–2019. Pričakovani učinki: Sodelovanje z drugimi člani mreže Eurocities v obliki pristopa k posameznim kulturnim projektom med javnimi zavodi v ustanoviteljstvu MOL, ljubljanskimi nevladnimi organizacijami in tujimi partnerji (mesti, zavodi, organizacijami). Kazalniki: Mednarodna sodelovanja, ki jih bo Mestna občina Ljubljana razvila prek članic mreže Eurocities. Ocena finančnih sredstev: Cilj nima neposrednih finančnih posledic. Ukrep: Aktivno delovanje v okviru mreže Les Rencontres (Like). Pojasnilo: Les Rencontres je najpomembnejša mreža evropskih mest in regij na področju kulture, ki je specializirana za obravnavo različnih kulturnih vprašanj z vidika snovanja in izvajanja lokalnih kulturnih politik. V mrežo je včlanjenih okrog dvesto evropskih mest in regij. MOL je članica te mreže že od leta 1994. Mreža je sicer trenutno v fazi reorganizacije. V letu 2016 se bo preimenovala v Like. Sodelovanje v mreži je za MOL pomembno predvsem z vidika vzpostavitve partnerskih odnosov z evropskimi mesti, še posebej s tistimi, ki imajo izkušnje s kandidaturo in organizacijo projekta Evropska prestolnica kulture. Čas izvedbe: 2016–2019. Pričakovani učinki: ▸▸izmenjava izkušenj in pridobivanje strokovnega znanja v okviru letnih konferenc, ▸▸vzpostavitev dolgoročnih partnerskih odnosov z evropskimi mesti, ki so člani mreže. Kazalnika: ▸▸aktivna udeležba predstavnikov MOL na letnih konferencah, ▸▸število novih partnerstev pri skupnih nastopih in projektih EU.

3. cilj:

Organizacija 16. Svetovne konference Lige zgodovinskih mest v Ljubljani leta 2018. Liga zgodovinskih mest je bila ustanovljena leta 1987 v Kyotu, ki združenju tudi predseduje. Cilj združenja je okrepiti odnose med zgodovinskimi mesti, da bi med seboj vzpostavila izmenjavo izkušenj in znanj. Trenutno združenje šteje 102 mesti članici iz 61 držav. Ljubljana je bila junija 2013 sprejeta v Ligo zgodovinskih mest, prvič pa se je udeležila konference v letu 2014 s predstavitvijo obnove arheoloških parkov Emona

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 91

kot povezovanja sodobnosti z urbano dediščino preteklosti. Na konferenci je bila Ljubljana sprejeta tudi v odbor združenja. Sodelovanje Mestne občine Ljubljana v okviru multilaterarnih organizacij je bistvenega pomena za prepoznavnost slovenskega glavnega mesta, zato je cilj kandidatura za pridobitev 16. Svetovne konference Lige zgodovinskih mest. Pojasnilo: Sodelovanje Mestne občine Ljubljana v okviru multilaterarnih organizacij je bistvenega pomena za prepoznavnost slovenskega glavnega mesta, zato smo se odločili, da bomo pripravili kandidaturo za pridobitev 16. Svetovne konference Lige zgodovinskih mest v Ljubljani v letu 2018, kjer bi predvsem izpostavili Ljubljano kot zeleno prestolnico Evrope v letu 2016 ter strategijo in rezultate varovanja in ohranjanja kulturne dediščine mesta.

4. cilj:

Krepitev sodelovanja MOL v okviru mreže ICORN. Ljubljana je od leta 2011 članica mreže ICORN – mednarodne mreže mest-zatočišč za preganjane pisatelje in ima člana v upravnem odboru združenja. V naslednjem obdobju bomo nadaljevali sodelovanje v mreži ICORN ter tako promovirali Ljubljano kot svetovljansko in odprto mesto. Čas izvedbe: 2016–2019. Pričakovani učinki: Dvig ugleda Ljubljane kot odprtega mesta, vzpostavitev tesnejših sodelovanj z mesti-zatočišči. Kazalniki: Aktivno sodelovanje pri strateškem načrtovanju razvoja mreže, udeležba na zasedanjih mreže, aktivno sodelovanje v upravnem odboru mreže.

17.2 Kandidatura MOL za pridobitev naslova evropska prestolnica kulture leta 2025 Cilj: Pridobitev naslova evropska prestolnica kulture leta 2025. Evropska prestolnica kulture (EPK) je najpomembnejši projekt Evropske unije na področju kulture. Od začetka leta 1985 do leta 2019 bo že 60 evropskih mest nosilo ta častitljivi naslov. Evropski parlament in Svet EU sta 16. aprila 2014 sprejela Sklep št. 445/2014/EU o vzpostavitvi aktivnosti Unije za evropske prestolnice kulture za leta od 2020 do 2033 in o razveljavitvi Sklepa št. 1622/2006/ES. V skladu s tem sklepom bo eno slovensko mesto skupaj z nemškim mestom leta 2025 evropska prestolnica kulture. Pridobitev naslova EPK 2025 je strateškega pomena za kulturni in kreativni razvoj MOL, ker bo to zagotovo obogatilo kulturno

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

življenje, okrepilo Ljubljano kot prostor ustvarjanja (infrastrukturno kot tudi v smislu programskega mednarodnega sodelovanja) in omogočilo večjo mednarodno prepoznavnost Ljubljane kot kulturne prestolnice. Kandidatura bo pripravljena v koordinaciji Oddelka za kulturo z javnimi zavodi na področju kulture, ki delujejo na območju MOL, z nevladnimi kulturnimi organizacijami in samostojnimi ustvarjalci ter drugimi relevantnimi deležniki. Ukrepi: ▸▸izdelava celostne grafične podobe za kandidaturo na podlagi javnega razpisa, ▸▸imenovanje in delovanje projektne skupine za pripravo kandidature, ▸▸organizacija strokovnih srečanj v zvezi s pripravo kandidature, ▸▸mednarodna promocija kandidature MOL za naslov EPK 2025, ▸▸izdelava prijave (»bid book«). Čas izvedbe: 2016–2019. Pričakovani učinki: P ridobitev naslova EPK 2025 najpozneje do konca leta 2019. Kazalniki: ▸▸številno promocijskih in informativnih dogodkov v zvezi s kandidaturo, ▸▸število strokovnih delavnic in srečanj, ▸▸število promocijskih dogodkov v tujini, ▸▸nova partnerstva pri skupnih nastopih in projektih EU. Ocena finančnih sredstev: 200.000 evrov (po letih: 20.000 evrov v letu 2016, 30.000 evrov v letu 2017, 50.000 evrov v letu 2018, 100.000 evrov v letu 2019). 17.3 Sofinanciranje kulturnih programov in projektov, ki so sofinancirani iz proračuna EU Cilj: Letno sofinanciranje najmanj treh kulturnih programov oziroma projektov, ki so sofinancirani iz proračuna EU. Ukrepa: ▸▸vzpostavitev sistema izbora programov oziroma projektov, ki bodo sofinancirani na podlagi javnega razpisa, ▸▸zagotovitev potrebnih sredstev v okviru dela proračuna MOL, namenjenega kulturi. Kazalnik: število kulturnih programov oziroma projektov, ki so sofinancirani tako iz proračuna MOL kot iz proračuna EU.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 93

Čas izvedbe: 2017–2019. Ocena finančnih sredstev: 25.000 evrov letno. Pričakovani učinki: Povečanje števila nevladnih kulturnih organizacij in javnih kulturnih zavodov, ki so deležni podpore EU. Pojasnilo: Število ljubljanskih kulturnih organizacij, tako javnih zavodov kot nevladnih kulturnih organizacij, ki se vsako leto potegujejo za sredstva EU, iz leta v leto narašča. Podpora Ministrstva za kulturo RS za tovrstne programe in projekte ne zadostuje več, zato je potrebno ljubljanskim kulturnim organizacijam zagotoviti izdatnejšo pomoč, ki jim bo, ob podpori EU, omogočila izvedbo bolj zahtevnih programov in projektov. Ob omejenih razpoložljivih sredstvih bo Mestna občina Ljubljana letno sofinancirala od 3 do 5 programov oziroma projektov.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

18 Investicijski projekti MOL na področju kulture 2016-2019 Zap. št.

Naziv projekta

Začetek Zaključek projekta projekta

Predvidena vrednost

Vsebinska predstavitev

Pod turnom 4 (Švicarija)

2015

2017

5.216.477 €

stran 60

Art center (Vila Čira Čara)

2016

2017

2.226.040 €

stran 79

Staro Letališče Ljubljana

2016

2019

29.810 €

stran 64

Hribarjeva vila (Vila Zlatica)

2016

2019

1.500.000 €

stran 63

Center Rog

2016

2019

27.000.000 €

stran 87

Galerija Cukrarna

2016

2019

25.000.000 €

stran 62

Palača Cukrarna

2016

2019

2.715.000 €

stran 62

Ljubljanski grad

2016

2019

13.650.000 €

stran 64

Minipleks

2016

2019

5.000.000 €

stran 48

10.

Arheološki center MGML

2016

2019

1.500.000 €

stran 57

11.

Etnološka dediščina Barja v Črni vasi

2016

2018

1.000.000 €

stran 67

12.

Kulturno-rekreacijski center Barje

2016

2019

4.000.000 €

stran 66

13.

Avditorij Tivoli

2016

2019

200.000 €

stran 62

14.

Prezentacija prazgodovinske koliščarske kulture na Špici

2016

2017

1.000.000 €

stran 67

15.

Grad Tivoli

2016

2019

5.648.515 €

stran 61

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 95

Stanje in faznost investicijskih projektov: Naziv projekta

Stanje februar 2016

Predvidene aktivnosti 2016/2017

Pod turnom 4 (Švicarija)

Investicija v teku

Zaključek

Art center (Vila Čira čara)

Pridobivanje projektne dokumentacije

Izvedba in zaključek

Staro Letališče Ljubljana

Izdelan DIIP

Izvedba javno-zasebnega partnerstva

Zap. št.

Izdelava arhitekturnih izmer, pripra- Izdelava DIIP in projektne va konserdokumentacije vatorskega načrta Pridobljeno Izvedba investicije ob gradbeno pridobitvi sredstev EU dovoljenje

Predvidene aktivnosti 2018/2019

Izvedba

Pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek investicije

Hribarjeva vila (Vila Zlatica)

Center Rog

Galerija Cukrarna

V pripravi Izdelava DIIP in projektne Palača Cukrarna programska dokumentacije zasnova

Pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek investicije

Ljubljanski grad

Programska zasnova

Izdelava projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja

Izvedba investicije

Minipleks

V izdelavi DIIP

Urejanje lastništva, projektna dokumentacija

Pridobljeno gradbeno dovoljenje

Izvedba investicije ob pridobitvi sredstev EU

Izvedba investicije

Pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek investicije Izdelava projektne Programska in dokumentacije in priprostorska preveritev dobitev gradbenega dovoljenja Izdelava projektne Programska in prostor- dokumentacije in priska preveritev dobitev gradbenega dovoljenja Izdelava projektne Programska in prostor- dokumentacije in priska preveritev dobitev gradbenega dovoljenja Izdelava projektne Programska in prostor- dokumentacije in priska preveritev dobitev gradbenega dovoljenja

10.

Arheološki center MGML

Predlog

11.

Etnološka dediščina Barja v Črni vasi

Predlog

12.

Kulturnorekreacijski center Barje

Predlog

13.

Avditorij Tivoli

Predlog

14.

Prezentacija prazgodovinske koliščarske kulture na Špici

Predlog

Programska zasnova, projektna dokumentacija, pridobivanje sredstev EU

Izvedba projekta

15.

Grad Tivoli

Izdelan DIIP

Izdelava projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja

Izvedba projekta

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019

19 Spremljanje in poročanje Oddelek za kulturo vsako leto najpozneje do konca marca predloži Mestnemu svetu MOL poročilo o izvajanju strategije v preteklem letu. Poročilo vsebuje oceno rezultatov za vsak cilj posebej, vključno z navedbo razlogov zaradi morebitnega odstopanja od načrtovanih ciljev in ukrepov. Pri pripravi letnega poročila obvezno sodelujejo tudi pristojne strokovne komisije MOL za kulturne dejavnosti s svojimi strokovnimi mnenji, predlogi in pripombami. Oddelek za kulturo lahko v okviru letnega poročila predlaga Mestnemu svetu MOL spremembe in dopolnitve posebnih ciljev in ukrepov, če se ugotovi, da zaradi bistveno spremenjenih finančnih ali drugih okoliščin posameznega cilja ali ukrepa ni mogoče uresničiti na predviden način. Omenjene spremembe in dopolnitve lahko vključujejo tudi možnost predlaganja novega posebnega cilja oziroma ukrepa, pod pogojem, da le-ta ni v nasprotju s splošnimi strateškimi cilj ter temeljnimi vrednotami in načeli kulturne politike MOL.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini ljubljana 2016–2019 97