Issuu

Smernice za prireditve za odrasle v MKL Delovna skupina za prireditve za odrasle

april 2019

mestna knjiĹžnica ljubljana

Pripravili člani delovne skupine za prireditve za odrasle (po abecedi): Rok Dežman, programski vodja Trubarjeve hiše literature Katarina Duščak, organizatorka kulturnih programov, Knjižnica Prežihov Voranc Barbara Bračič Fabjančič, organizatorka kulturnih programov, Knjižnica Otona Župančiča Dušan Kočevar, organizator kulturnih programov, Knjižnica Jožeta Mazovca Marko Lakovič, vodja kulturnih programov MKL Barbara Marinčič, vodja OE Knjižnica Prežihov Voranc Erika Marolt, organizatorka kulturnih programov, Slovanska knjižnica Andreja Rupnik Miško, organizatorka kulturnih programov, Knjižnica Bežigrad Simona Pečenik, organizatorka kulturnih programov, Slovanska knjižnica Janez Sedej, organizator kulturnih programov, Knjižnica Šiška

SMERNICE ZA PRIREDITVE ZA ODRASLE V MKL

KAZALO VSEBINE 1 UVOD ............................................................................................................................................................ 7 1.1 NAMEN SMERNIC ............................................................................................................................................... 7 1.2 VZROKI ZA PRIPRAVO SMERNIC.............................................................................................................................. 8 1.3 PODPORNI DOKUMENTI ....................................................................................................................................... 9 1.3.1 Zakonske podlage in standardi za pripravo smernic ................................................................................................ 9 1.3.2 Strokovne podlage ................................................................................................................................................... 9 1.4 RAZLAGA POJMOV ............................................................................................................................................ 10 1.5 OSNOVNA IZHODIŠČA ZA ORGANIZACIJO PRIREDITEV ZA ODRASLE V SPLOŠNI KNJIŽNICI .................................................... 10 1.7 POSNETEK STANJA V MKL.................................................................................................................................. 11 1.7.1 Organiziranost mreže knjižnic MKL in izvajanje prireditev ............................................................................ 11 1.7.2 Analize prireditvene dejavnosti v MKL........................................................................................................ 13 1.8 PRIMERI DRUGIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC .................................................................................................................... 19 2 ZUNANJE OKOLJE KOT IZHODIŠČE ZA NAČRTOVANJE PRIREDITEV ZA ODRASLE .................................... 22 2.1 METODOLOGIJA RAZISKAVE ZUNANJEGA OKOLJA .................................................................................................... 22 2.1.1 Metoda analize lokalne skupnosti glede na strokovna priporočila in standarde.............................................. 22 2.1.2 Metoda raziskave zunanjega okolja po priporočilih MKL .............................................................................. 23 2.2 VPLIV DEJAVNIKOV V ZUNANJEM OKOLJU NA DELOVANJE KNJIŽNICE ............................................................................ 23 2.2.1 Interakcija med dejavniki v zunanjem okolju in knjižnico .............................................................................. 23 2.2.2 Konkurenčnost dejavnikov v zunanjem okolju ............................................................................................. 24 3 NOTRANJE OKOLJE..................................................................................................................................... 25 3.1 RAZISKAVE NOTRANJEGA OKOLJA ........................................................................................................................ 25 3.1.1 Prireditvene zmogljivosti .......................................................................................................................... 25 3.1.2 Sprotna analiza prireditev za odrasle ......................................................................................................... 26 4 VSEBINSKI VIDIK PRIREDITEV ZA ODRASLE .............................................................................................. 27 4.1 VRSTE PRIREDITEV ............................................................................................................................................ 28 4.1.2 Prireditve in knjižnične vloge ..................................................................................................................... 29 4.2 KRITERIJI PRIREDITEV ZA ODRASLE ........................................................................................................................ 30 4.2.1 Splošni kriteriji ........................................................................................................................................ 30 4.2.2 Vsebinski kriteriji ..................................................................................................................................... 31 4.2.3 Število prireditev ..................................................................................................................................... 33 4.3 OMEJITVE PRI ORGANIZACIJI PRIREDITEV ............................................................................................................... 34 5 NAČRTOVANJE PRIREDITEV ....................................................................................................................... 35 6.1 LETNO NAČRTOVANJE PRIREDITEV ........................................................................................................................ 35 6.2 MESEČNO NAČRTOVANJE PRIREDITEV ................................................................................................................... 35 6.3 NALOGE VODJE KULTURNIH PROGRAMOV PRI NAČRTOVANJU PRIREDITEV .................................................................... 35 6.4 NALOGE PRIREDITELJA PRI NAČRTOVANJU PRIREDITEV.............................................................................................. 36 6.5 NAČRTOVANJE PRIREDITEV ZNOTRAJ POSAMEZNE KNJIŽNICE ..................................................................................... 36 6 ORGANIZACIJSKI VIDIK PRIREDITEV ZA ODRASLE .................................................................................... 38 6.1 ELEMENTI USPEŠNE IN POENOTENE ORGANIZACIJE PRIREDITEV................................................................................... 38 6.2 PRISTOP DO IZVAJALCEV .................................................................................................................................... 38 6.3 PRISTOP DO IZVEDBE......................................................................................................................................... 38 6. 4 ORGANIZACIJA PRIREDITEV GLEDE NA VELIKOST IN VLOGO KNJIŽNICE .......................................................................... 39

6.3.1 Prireditve v krajevnih knjižnicah ................................................................................................................ 39 6.3.2 Prireditve v območnih knjižnicah ............................................................................................................... 39

6. 5 ORGANIZACIJA PRIREDITEV GLEDE NA VRSTO PRIREDITVE ......................................................................................... 39 7 FINANČNI VIDIK ......................................................................................................................................... 40 8 PROMOCIJA PRIREDITEV ZA ODRASLE ...................................................................................................... 41 8.1 PROMOCIJSKA ORODJA ZNOTRAJ MKL ................................................................................................................. 41 8.2 PROMOCIJSKA ORODJA ZUNAJ MKL ..................................................................................................................... 41 8.3 PROTOKOL PROMOCIJE...................................................................................................................................... 42 9 EVALVACIJA IN VKLJUČEVANJE UPORABNIKOV V NAČRTOVANJE PRIREDITEV ZA ODRASLE ................. 43 9.1 NAČINI EVALVACIJE........................................................................................................................................... 43 9.1.1. Poročilo prireditelja ................................................................................................................................ 43 9.1.2. Evalvacija s strani uporabnikov in vključevanje uporabnikov ....................................................................... 44 10 POLITIKA IN POSTOPKI REŠEVANJA PRITOŽB ......................................................................................... 47 11 CILJI SMERNIC ZA PRIREDITVE ZA ODRASLE IN UKREPI ZA NJIHOVO DOSEGO ..................................... 49 12 ZAKLJUČEK ............................................................................................................................................... 52 PRILOGA 1 ......................................................................................................................................................... 55 USTANOVE MOL ................................................................................................................................................... 55 PRILOGA 2 ......................................................................................................................................................... 72 PRIMER EKO KARTE ................................................................................................................................................ 72 PRILOGA 3 ......................................................................................................................................................... 73 PRIREDITVE ZA ODRASLE V SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNICAH ......................................................................................... 73 PRILOGA 4 ......................................................................................................................................................... 75 PREDLOG ANKETNEGA VPRAŠALNIKA PO PRIREDITVI ...................................................................................................... 75

1 UVOD Mestna knjižnica Ljubljana (MKL) ponuja širok in pester nabor prireditev za odrasle. V svojem desetletnem delovanju je postala prepoznavna po tem, da se v knjižnici ves čas vrstijo zanimivi in kakovostni dogodki. Ob združitvi petih ljubljanskih splošnih knjižnic in ene specialne v skupni zavod leta 2008 je MKL vzpostavila skupno službo za prireditve za odrasle, ki je pripravila koncept svojega delovanja, z oblikovanjem smernic pa bo začrtana pot za razvoj prireditvene dejavnosti, ki ji bodo lahko sledile vse knjižnice znotraj MKL.

1.1 Namen smernic S pričujočimi smernicami želimo poenotiti prireditveno dejavnost za odrasle za vse prebivalce MOL in občin pogodbenih partneric ter z načrtovanjem prireditev za različne ciljne skupine uporabnikov uresničiti strateške cilje MKL.1 Končni cilj smernic je oblikovanje podlage za knjižnični program, ki bo s premišljeno porabo finančnih sredstev in glede na razpoložljivo knjižnično osebje uresničeval knjižnične vloge2 MKL. V dokumentu upoštevamo pomen MKL kot splošne knjižnice glavnega mesta RS Slovenije in njeno razvejano mrežo knjižnic ter njihovo proaktivno vlogo v posameznih lokalnih skupnostih. Programska izhodišča za smernice predstavlja Strateški načrt MKL 2017−2021, s poudarkom na nadgradnji in uvajanju novih storitev kot rezultat spremljanja potreb uporabnikov, krepitvi sodelovanja z različnimi akterji na področju knjige in literature v okviru Unescovega mesta literature in pripravi vsebin za različne ciljne skupine uporabnikov (starostne skupine, ranljive skupine). Izvedeni programi in izkušnje bodo podlaga za naslednje strateško obdobje 2022–2026, ko bodo prireditve za odrasle sledile naslednjim usmeritvam:  Prireditve knjižnic MKL bodo odražale enako raven razvoja vseh knjižnic v mreži MKL.  Knjižnice v mreži MKL bodo prepoznavne po posameznem tipu prireditve ali po posamezni prireditvi oziroma ciklu prireditev, vsebinsko profiliranje knjižnic.  MKL bo s svojim programom prireditev dodala pomemben prispevek k morebitnemu nazivu Ljubljana – Evropska prestolnica kulture 2025.  S prireditvami v MKL bomo spodbujali javne razprave na aktualne teme in omogočali soočenja različnih mnenj.

Strateški načrt MKL (2017–2021, 2013–2016, 2010–2012). Dostopno na: https://www.mklj.si/onas/informacije-javnega-znacaja (s spleta pridobljeno: 14. 2. 2018). 2 Knjižnične vloge so po Strokovnih priporočilih in standardih za splošne knjižnice (2018−2028) »ciljno usmerjena področja dejavnosti knjižnice, ki opisujejo, kaj knjižnica dela ali zagotavlja z namenom zadovoljevanja opredeljene potrebe lokalne skupnosti« (7).

  

MKL bo razvijala orodja za merjenje vpliva prireditev za odrasle na udeležence prireditev, posamezne ciljne skupine ali lokalno skupnost. Knjižnica bo zagotavljala dovolj strokovno usposobljenega kadra za kakovostno izvajanje prireditev za odrasle. Knjižnica bo merila in evalvirala kakovost prireditev in izvajala uravnotežen program, kjer bo poudarek na kakovosti in ne na količini prireditev.

1.2 Vzroki za pripravo smernic Zunanji dejavniki3  Gospodarska nestabilnost narekuje zagotavljanje knjižničnih storitev za čim več prebivalcev, zlasti za ranljive skupine.  Permanentni Unescov naziv Ljubljana – mesto literature in dejavnosti, povezane s tem.  Zaradi staranja prebivalstva in višanja upokojitvene starosti se oblikujejo nove storitve za prebivalce nad 65. letom starosti.  Izposoja elektronskih knjig uporabnika ne veže več na fizično obiskovanje knjižnice zaradi izposoje gradiva, ampak se prostori knjižnice vedno bolj uporabljajo tudi za druge namene – knjižnica kot »tretji« prostor.  Hitra rast novih spoznanj in znanj ter številna alternativna znanja so za knjižnice izziv, kako jih predstaviti in selekcionirati.  Knjižnica se mora odzivati na pojave socialne razslojenosti in zagotavljati enako kakovostne storitve za vse skupine uporabnikov.  Velika ponudba kulturno-izobraževalnih vsebin v Ljubljani.  Prevladovanje vizualnih medijev (televizija, računalnik, pametni telefon). Notranji dejavniki  Veliko število prireditev v mreži MKL, po nekaterih ocenah je teh prireditev preveč.  Nepovezanost med prireditelji po območnih enotah.  Finančna sredstva.  Kadrovske omejitve.  Rezultati raziskave prireditev za odrasle v MKL projektne skupine za študij uporabniške izkušnje.4  Odsotnost koncepta prireditev za celotno MKL.  Nehoteno (nekontrolirano) ponavljanje izvajalcev.  Številne prošnje izvajalcev za uvrstitev v program knjižnice.  Število obiskovalcev prireditev.

V Strateškem načrtu MKL 2017−2021 so v poglavju Pregled dejavnikov v zunanjem okolju, ki bodo vplivali na delovanje MKL v strateškem obdobju 2017−2021, opredeljeni zunanji dejavniki, kot vpliv na delovanje različnih področij dela v knjižnici. V tem delu upoštevamo samo tiste, ki vplivajo na prireditve za odrasle. 4 Člani projektne skupine so strokovnjaki Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani ter zaposleni v MKL.

1.3 Podporni dokumenti Pri pripravi smernic smo izhajali iz veljavnih zakonskih podlag ter strokovnih priporočil in spoznanj. 1.3.1 Zakonske podlage in standardi za pripravo smernic  Zakon o knjižničarstvu. UL RS 87/01, 96/02 – ZUJIK in 92/15.  Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (2018-2028). Nacionalni svet za knjižnično dejavnost.  Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture. UL RS 77/07-UPB, 56/08, 4/10, 20/11 in 111/13.  Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. UL RS 73/03, 70/08, 80/12.  Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah. UL RS 88/03.  Uredba o osnovnih storitvah knjižnic. UL RS 29/03.  Strateški načrt MKL (2017–2021).  Neskončne poti splošnih knjižnic (Strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2013—2020). Združenje splošnih knjižnic.  Strategija razvoja kulture v MOL 2016–2019. Mestna občina Ljubljana.  Nacionalni program za kulturo 2014−2017. Ministrstvo za kulturo.  Pravilnik o posredovanju informacij medijem.  Zakon o javnih zbiranjih. UL RS, 64/11. 1.3.2 Strokovne podlage  Sikošek, Marijana (2010). Management prireditev, organizacija študentskih prireditev. Koper: Fakulteta za management. El. knjiga, dostopno na (URL) http://www.fm-kp.si/zalozba/isbn/978961-266-068-0.pdf  Shone, Anton, Parry Bryn (2006).: Successful Event Management. Australia, London: Thomson.  The Public library service: IFLA/UNESCO guidelines for development, München, Saur, 2001. Dostopno na: https://www.ifla.org/files/assets/hq/publications/archive/the-public-libraryservice/publ97.pdf (S spleta pridobljeno: 14. 2. 2018.)  Koontz, Christie, Gubbin, Barbara, ed. (2010). IFLA Public Library Service Guidelines. Berlin: De Gruyter Saur. Dostopno na: https://www.degruyter.com/viewbooktoc/product/43971 (S spleta pridobljeno: 14. 2. 2018.)

1.4 Razlaga pojmov         

Prireditev: nekaj, kar se zgodi in kar običajno poteka po vnaprej določenem programu. Sestavljena je iz dogodka ali niza dogodkov, za uresničitev katerih so potrebne različne aktivnosti. Dogodek: del prireditve, ki je lahko sestavljena tudi iz niza dogodkov.5 Odrasli: osebe, stare nad 20 let.6 Organizator prireditve: pravna ali fizična oseba, ki prevzame organizacijo in izvedbo prireditve. Prireditelj: kdor omogoči, da se prireditev začne, uresniči. Izvajalec: kdor je aktivno udeležen pri prireditvi. Lahko je notranji izvajalec (zaposleni v Mestni knjižnici Ljubljana) ali zunanji izvajalec (ni zaposlen v Mestni knjižnici Ljubljana). Gost: kdor je povabljen k sodelovanju na prireditvi. Obiskovalec: kdor je prisoten na prireditvi kot gledalec (npr. obiskovalec strokovnega predavanja, literarnega večera). Udeleženec: kdor je prisoten na prireditvi in skozi cel potek prireditve aktivno sodeluje (npr. udeleženec delavnice, tečaja).

1.5 Osnovna izhodišča za organizacijo prireditev za odrasle v splošni knjižnici Zakon o knjižničarstvu splošnim knjižnicam nalaga, da med drugim organizirajo dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture, da organizirajo posebne oblike dela za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami in da organizirajo kulturne prireditve, ki so povezane s knjižnično dejavnostjo (UL RS 92/15). Uredba o osnovnih storitvah knjižnic (UL RS 29/03) določa, da knjižnica organizira prireditve, s katerimi promovira svoje knjižnične zbirke in svoje storitve. V Strokovnih priporočilih in standardih za splošne knjižnice (2018−2028) je prireditvena dejavnost splošnih knjižnic zajeta v knjižničnih vlogah, ki uresničujejo program proaktivne knjižnice v lokalnem okolju. Knjižnične vloge so proces zbiranja, obdelave, hranjenja, vzdrževanja, predstavljanja in posredovanja knjižničnega gradiva ter informacij in so usmerjene k določenemu cilju delovanja knjižnice. Za področje prireditev za odrasle so pomembne naslednje knjižnične vloge:  bralna kultura in bralna pismenost odraslih,  pridobivanje znanja,  vključevanje v družbo,  domoznanska dejavnost,  informacijsko središče lokalne skupnosti,  seznanjanje z javnimi zadevami in spremljanje aktualnega dogajanja v družbi,  spodbujanje povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti.

SSKJ (1998) opredeljuje prireditev kot »javni dogodek, zlasti kulturni, športni, zabavni«. Izraz prireditev je v slovenskem jeziku potrebno pogledati v povezavi z besedo dogodek (ang. event), ki je po SSKJ nekaj »kar se zgodi«. TERMIS, Terminološka podatkovna zbirka odnosov z javnostmi (2013) pravi, da je prireditev »organiziran javni dogodek, ki se ga udeležijo udeleženci,« dogodek pa je »načrtovana in organizirana prireditev, ki ni rutinska in vsakodnevna«. M. Sikošek razlaga, da je »dogodek ali niz dogodkov del prireditve«, prireditev pa je celovit pojav, ki je seštevek različnih dogodkov, na njeno uresničitev pa vplivamo z različnimi aktivnostmi (Sikošek, 2010: 14). 6 Mejo 20 let smo postavili na podlagi dokumenta MKL Smernice za mlade (2016), ki določa, da se obdobje mladih konča pri 20. letih, ko se prične obdobje odraslih.

Poleg knjižničnih vlog aktualna priporočila in standardi določajo tudi načela odličnosti upravljanja splošne knjižnice, znotraj katerih je za razvoj knjižničnih storitev zelo pomembna knjižnična politika upravljanja partnerstev v knjižničnem sistemu in lokalnem okolju. Strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2013−2020 narekuje, da bodo splošne knjižnice zagotavljale storitve, ki bodo zadovoljevale kulturne, izobraževalne in socialne potrebe vseh uporabnikov splošnih knjižnic v Republiki Sloveniji (Združenje splošnih knjižnic, 1). MKL je v svojem Strateškem načrtu za obdobje 2017−2021 zapisala, da bo MKL v svojem lokalnem okolju uresničevala kulturno, informacijsko, izobraževalno in socialno vlogo. IFLA Public Library Service Guidelines navaja, da mora splošna knjižnica zagotoviti dostop do znanja, informacij, vseživljenjskega učenja in do umetnosti preko različnih virov in servisov, ki so dostopni vsem prebivalcem lokalne skupnosti ne glede na raso, narodnost, starost, spol, versko pripadnost, jezik, gibalne ali druge vrste oviranosti, ekonomski in zaposlitveni status ali stopnjo izobrazbe (Koontz in Gubbin 2010, 1). Vloga splošne knjižnice je, da spodbuja kulturni in umetniški razvoj lokalne skupnosti in pripomore h kulturni prepoznavnosti lokalnega okolja (8).

Program prireditev za odrasle mora biti zasnovan tako, da knjižnica izpolnjuje različne knjižnične vloge, promovira svojo knjižnično zbirko in storitve ter tako v svojem lokalnem okolju proaktivno uresničuje kulturno, informacijsko, izobraževalno in socialno vlogo, pri čemer ima izdelano knjižnično politiko sodelovanja s partnerji.

1.7 Posnetek stanja v MKL V pričujočem poglavju bomo najprej predstavili organiziranost mreže MKL ter prostorske in kadrovske danosti ter tehnično opremljenost knjižnic v mreži MKL, v nadaljevanju pa sledi prikaz rezultatov analiz, opravljenih o prireditvah za odrasle v MKL. 1.7.1 Organiziranost mreže knjižnic MKL in izvajanje prireditev Za razumevanje organizacije prireditev v MKL je potrebno predstaviti njeno mrežo knjižnic in določene posebnosti posameznih knjižnic glede na funkcijo, velikost, opremljenost in vlogo v lokalni skupnosti.  Mreža MKL sestavlja knjižnična mreža, v katero je vključenih:  5 območnih knjižnic (Knjižnica Bežigrad, Knjižnica Jožeta Mazovca, Knjižnica Otona Župančiča, Knjižnica Prežihov Voranc, Knjižnica Šiška),  28 krajevnih knjižnic, od tega se jih 15 nahaja v Mestni občini Ljubljana, 13 pa v sedmih občinah pogodbenih partnericah (Občina Brezovica, Občina Dobrova - Polhov Gradec, Občina Horjul, Občina Ig, Občina Škofljica, Občina Velike Lašče, Občina Vodice),  specialna knjižnica (Slovanska knjižnica),  hiša literature (Trubarjeva hiša literature) ter  bibliobus s 47 postajališči Potujoče knjižnice.

 Prostor Knjižnice razen redkih izjem nimajo primernih prostorov za izvajanje prireditev. Te se pogosto odvijajo v prostorih, ki služijo drugemu namenu (čitalnice, igralnice), zato se morajo prireditve prilagoditi odprtosti knjižnice ali pa se morajo uporabniki umakniti iz čitalnic, igralnic in prostor odstopiti prireditvi.  Dobre pogoje za izvajanje prireditev ima največja območna enota Knjižnica Otona Župančiča, ki ima namensko dvorano, v kateri se lahko odvijajo predavanja (potopisna, strokovna, okrogle mize), filmske projekcije, pogovorni večeri. Poleg tega ima prostor za koncerte in manjše skupine obiskovalcev (mediateka). Ima možnost za organiziranje umetniških razstav, vendar ti prostori niso optimalni.  Namensko dvorano za prireditve ima tudi Knjižnica Bežigrad, ki jo za svoje dogodke uporablja tudi Slovanska knjižnica, obe knjižnici imata tudi prostor za razstave.  Namenski prostor za prireditve je prav tako v Knjižnici Prežihov Voranc in ta nudi tudi razmeroma dobre pogoje za razstavno dejavnost.  Knjižnica Šiška in Knjižnica Jožeta Mazovca nimata namenskih prireditvenih prostorov. Prav tako znotraj knjižnic namenskega prireditvenega prostora nimajo krajevne knjižnice, nekatere imajo možnost souporabe dvoran.  Predvsem prireditvam je namenjena Trubarjeva hiša literature, ki lahko organizira različne prireditve z manjšo udeležbo in ima tudi možnosti za razstave.  Tehnična opremljenost prostorov Tehnična opremljenost (IKT oprema, ozvočenje, razsvetljava ipd.) prireditvenih prostorov pogosto ne zadostuje potrebam izvajanja prireditev. Najpogostejše slabosti so:  slaba postavitev projekcijskega platna,  neustrezna resolucija projektorjev,  ni ozvočenja,  ni prezračevanja,  ni ustrezne razsvetljave za različne vrste prireditev,  opreme ni na enotah, ampak jo je potrebno seliti med enotami. Naštete slabosti ne veljajo za vse knjižnice, boljše pogoje imajo območne enote in pa nove ali prenovljene knjižnice.  Knjižnično osebje Razpoložljivost knjižničnega osebja za organizacijo prireditev v knjižnični mreži MKL ni enakovredna. Vsaka območna enota, Trubarjeva hiša literature in Slovanska knjižnica imajo po enega prireditelja, ki ima v knjižnici različne naloge:  Največja območna enota Knjižnica Otona Župančiča in Trubarjeva hiša literature imata vsaka po enega prireditelja, ki sta zadolžena samo za izvajanje prireditev za odrasle.  Ostale območne enote imajo po enega prireditelja, ki poleg organizacije prireditev dela tudi v izposoji.  Slovanska knjižnica ima predvideno eno delovno mesto za prireditelja, vendar ta opravlja tudi druge naloge, ki niso povezane s prireditvami (pokriva delo na izposoji, piše prispevke za domoznansko revijo). 12



V krajevnih knjižnicah prireditve večinoma organizirajo vodje krajevnih knjižnic, v nekaterih primerih si delo razdelijo z drugimi zaposlenimi, v nekaterih knjižnicah vodji krajevne knjižnice pomaga prireditelj, ki dela v območni enoti. V nekaterih območnih enotah se z organizacijo prireditev ukvarja več zaposlenih, poleg prireditelja, ki organizira večino prireditev in je tudi koordinator, so posamezni zaposleni zadolženi za organizacijo ene vrste prireditev za več krajevnih knjižnic (npr. organizacija potopisnih predavanj). Dva prireditelja sta zaposlena tudi v Službi za delo z uporabniki (vodja kulturnih programov in organizator kulturnih programov). Njuna naloga je zlasti koordinacija večjih skupnih projektov MKL (npr. Svet med nami, Mesto bere, Dan MKL), priprava poročil, programov, Napovednika prireditev MKL.

1.7.2 Analize prireditvene dejavnosti v MKL MKL zbira kvalitativne in kvantitativne podatke, ki prikazujejo stanje na področju izvajanja prireditev za odrasle. Redno zbira statistične podatke, s katerimi meri število prireditev glede na vrsto prireditve (literarne prireditve, strokovna predavanja, potopisna predavanja, razstave, glasbene, filmske in gledališke predstave, ustvarjalne delavnice, natečaji, tekmovanja in drugo), obisk prireditev in stroške prireditev. Obdobno izvaja Anketo o ugotavljanju zadovoljstva uporabnikov in Anketo o navadah uporabnikov, ki vsebujeta tudi vprašanja o prireditvah za odrasle. Ena najpodrobnejših analiz prireditev za odrasle v MKL je bila opravljena z raziskavo Obiskovalci prireditev za odrasle in njihova izkušnja,7 ki je nastala v okviru projektne skupine Študij uporabniške izkušnje v knjižnici. V okviru te projektne skupine je nastala tudi raziskava Analiza prireditev – marec, april, maj 2016 (Pristolič, Pisanski 2017, 130−140) intervjuji z udeleženci prireditev po prireditvi in intervjuji s prireditelji v knjižnicah MKL, ki jih je opravila projektna skupina za uporabniški vidik. Februarja 2017 so bili objavljeni tudi rezultati ankete, ki jo je izvajala agencija Ninamedia in je raziskovala stanje na področju kulturnih vsebin v Mestni občini Ljubljana in primestnih občinah z naslovom Odnos do aktualnih tem s področja kulture – poznavanje kulturnih ustanov, obiskanost prireditev in zadovoljstvo s kulturnimi vsebinami.8 Sledi prikaz analiz stanja na področju prireditev MKL, tako statističnih kot vsebinskih. Prikazali bomo naslednje izsledke:  Petletni pregled statističnih podatkov na podlagi Letnega poročila MKL in Letnega programa dela MKL (obdobje 2013−2017)  Analiza prireditev – marec, april, maj 2016  Intervjuji z obiskovalci prireditev v MKL  Obiskovalci prireditev za odrasle in njihova izkušnja  Raziskava Ninamedie

Dostopno na https://www.mklj.si/o-nas/informacije-javnega-znacaja (4. 2. 2019). Interni dokumenti MKL, pridobljeno s skupnih dokumentov MKL 4. 4. 2017 S:\_MKL Organi\kolegij\Kolegiji 2017\11_seja_300317. 8

 Petletni pregled statističnih podatkov na podlagi Letnega poročila MKL in Letnega programa dela MKL (obdobje 2013−2017) Tabela1: Število prireditev 2013−2017 v MKL 2.000 2013

1.500

2013 2014 2015 2016 2017

2014

1.000

2015 500

2016

2017

1.160 1.258 1.365 1.456 1.339

Število prireditev je do leta 2016 naraščalo, leta 2017 pa je njihovo število upadlo, kar je verjetno tudi posledica politike MKL, ki je začela načrtno zmanjševati naraščanje števila prireditev. V letu 2017 je bilo v MKL povprečno 33 prireditev na teden, pri čemer smo upoštevali, da julija in avgusta prireditev ne organiziramo (za izračun smo vzeli 40 tednov). Na dan se je v letu 2017 v MKL zvrstilo povprečno nekaj več kot 5 prireditev, če upoštevamo 260 prireditvenih dni. Pri tem je potrebno poudariti, da se največ prireditev zvrsti ob torkih, sredah in četrtkih, manj jih je ob ponedeljkih, ob petkih jih skoraj ni. To pomeni, da je večina prireditev zgoščenih v tri dni in se na dan zvrsti še več kot 5 prireditev. Tabela 2: Primerjava med številom planiranih in številom izvedenih prireditev 2013−2017 v MKL 2.000 1.500 1.000

PLAN IZVEDBA

500

2013 2014 2015 2016 2017

PLAN IZVEDBA 1.047 1.160 1.239 1.258 1.268 1.365 1.304 1.456 1.320 1.339

MKL načrtuje število prireditev v Letnem programu dela, podatki pa kažejo, da je število izvedenih prireditev vedno preseglo plan. Največjemu približku načrtovanemu številu prireditev smo priča v letu 2014 in 2017, slednje že kot posledica načrtnega zmanjševanja prireditev.

Tabela 3: Število obiskovalcev prireditev 2013−2017 v MKL 40.000 2013

30.000

2014 20.000

2015

10.000

2016

2017

2013 2014 2015 2016 2017

26.151 27.143 31.085 33.072 31.288

Največ obiskovalcev prireditev za odrasle je MKL zabeležila leta 2016, ko se je zvrstilo tudi največ prireditev. Tabela 4: Število obiskovalcev na posamezno prireditev v obdobju 2013−2017 v MKL9 24,00 23,50 23,00 22,50 22,00 21,50 21,00 20,50

2013 2014 2015 2016

2013 2014 2015 2016 2017

22,54 21,58 22,77 22,71 23,37

na prireditev na prireditev na prireditev na prireditev na prireditev

2017 1

Podatki kažejo, da je bilo največ obiskovalcev na posamezni prireditvi v letu 2017, ko je MKL pričela načrtno zmanjševati število prireditev, hkrati pa je že izvajala ukrepe za enotnejšo politiko organiziranja prireditev za celo MKL. Tabela 5: Porabljena sredstva za prireditve v obdobju 2013–2017 v MKL 50000 40000 30000

2013 2014 2015

20000 10000

2016

2013 2014 2015 2016 2017

33185 43246 45934 35381 36875

48,9 eur/prireditev 56,5 eur/prireditev 54,2 eur/prireditev 39,8 eur/prireditev 46,4 eur/prireditev

2017

V okviru območnih enot in njihovih krajevnih knjižnic je povprečna poraba od 23 do 57 eur na prireditev. Zanimivo je leto 2016, ko smo zaradi varčevanja znižali povprečni znesek za prireditve, kljub temu da se število prireditev ni zmanjšalo.

Med prireditve za odrasle štejemo tudi razstave, nekatere izmed njih so brez odprtja, kar pomeni, da obiskovalcev take prireditve ne štejemo. Brez upoštevanja razstav brez odprtja je povprečno število obiskovalcev na prireditev višje, v letih 2013−2017 jih je bilo od 27,1 (leta 2013) do 23,9 leta 2015 in 2016.

Tabela 6: Število prireditev na mesec10 v posameznih knjižnicah v letu 2017 Število Povprečno število prireditev/mesec prireditev/mesec območne enote Knjižnica Otona Župančiča 19−36 29,9 Knjižnica Šiška 6−15 9,6 Knjižnica Bežigrad 4−16 9,7 Knjižnica Prežihov Voranc 1−11 7,2 Knjižnica Jožeta Mazovca 1−12 4,5 Trubarjeva hiša literature 15−52 33,3 Slovanska knjižnica 1−6 3 krajevne knjižnice Fužine 2−9 5,1 Rudnik, Škofljica 1−5 Grba, Brezovica, Zalog, Šentvid, Ig 2−4 Črnuče, France Škerl, Glinškova, Savsko, Jarše, 0-1 Polje, Nove Poljane, Zadvor, Dobrova,Gameljne, Vodice, Horjul, Frana Levstika, Podpeč

Podatki kažejo, da se v enem mesecu največ prireditev odvije v Trubarjevi hiši literaturi (povprečno 33,3), na drugem mestu pa je Knjižnica Otona Župančiča (povprečno 29,9). Glede na to, da je v enem mesecu približno 20 delovnih dni, lahko iz podatkov razberemo, da se v teh dveh knjižnicah nekajkrat mesečno zgodi več kot ena prireditev na dan. Visoko število prireditev v teh dveh knjižnicah lahko razložimo s tem, da je Knjižnica Otona Župančiča največja območna enota, ki se nahaja v centru mesta, naloga Trubarjeve hiše literature pa je prav prirejanje kulturnih prireditev. Center vseživljenjskega učenja MKL, kamor sodijo Borza dela, Borza znanja, Točka vseživljenjskega učenja in Središče za samostojno učenje, večino svoje dejavnosti izvaja v prostorih Knjižnice Otona Župančiča, zato se njihove dejavnosti štejejo pod prireditve te knjižnice. V letu 2017 se je iz tega naslova v Knjižnici Otona Župančiča zvrstilo skoraj 60 razstav in ustvarjalnih delavnic. V Knjižnici Otona Župančiča je v letu 2017 delovalo 6 bralnih skupin, ki imajo stalna mesečna srečanja, kar prav tako znaša 60 prireditev letno. V ostalih območnih enotah se zgodi od 1 do 16 prireditev mesečno, to je od 1 do 3 na teden. Med krajevnimi knjižnicami se razlike v številu prireditev kažejo glede na velikost knjižnic in razpoložljivost prireditvenega prostora: največ prireditev na mesec organizirajo v Knjižnici Fužine (do 9 mesečno), sledita Knjižnica Rudnik in Knjižnica Škofljica, kjer se zvrsti do 5 prireditev mesečno, sledijo knjižnice z do 4 prireditvami za odrasle na mesec in pa tiste, ki organizirajo 1 ali pa tudi nobene prireditve za odrasle na mesec.

Meseca julij in avgust nista upoštevana, saj takrat predvidoma ni dogodkov.

 Analiza prireditev – marec, april, maj 2016 Tabela 7: Število prireditev glede na vrsto prireditve Literarne prireditve 135 Strokovna predavanja 112 Potopisna predavanja 32 Razstave, glasba, film, gledališče 21 Ustvarjalne delavnice 11

Analiza je pokazala, da je bilo v trimesečnem obdobju največ literarnih prireditev, sledila so strokovna predavanja, potopisna predavanja, ostale kulturne prireditve in pa ustvarjalne delavnice. Največ prireditev se je zvrstilo ob torkih (104), 95 ob sredah, 72 ob četrtkih, 58 ob ponedeljkih in 27 ob petkih, nekaj prireditev je bilo tudi ob sobotah. Pri tem so se istovrstne prireditve v 23 primerih prekrivale, torej so se zvrstile na isti dan. Analiza tudi pokaže, da ni načrtovanega vzorca prireditev, ni tipičnih dni, tudi znotraj posamezne knjižnice ne izstopajo predvidljivi vzorci glede na vrsto prireditev. Konsistentnost je moč opaziti le pri bralnih skupinah in cikličnih predavanjih. Analiza je pokazala še, da prireditve največkrat niso namenjene določenim ciljnim skupinam, največkrat so namenjene kar najširši skupini uporabnikov (npr. mladina, odrasli, starejši).  Intervjuji z obiskovalci prireditev v MKL Na podlagi intervjujev po udeležbi na prireditvah MKL11 je projektna skupina za študij uporabniške izkušnje glede na identifikacijo podobnosti in razlik med obiskovalci izdelala persone oziroma tipične obiskovalce prireditev za odrasle. Persone so lahko orodje za analizo obstoječih prireditev (kakšen delež obiskovalcev predstavlja posamezna persona, delež person na posameznih prireditvah po enotah) in orodje za načrtovanje prireditev (katere tipe obiskovalcev bi želeli pritegniti v večjem številu).

Interni dokumenti MKL.

Slika 1: Shema tipičnih obiskovalcev prireditev v MKL oziroma person  Obiskovalci prireditev za odrasle in njihova izkušnja Glavni izsledki ankete o uporabniški izkušnji obiskovalcev prireditev v MKL, opravljeni leta 2017, so:  Obiskovalci prireditev so izkazali visoko mero zadovoljstva in pozitivno izkušnjo s prireditvami, kar je delno povezano tudi s tem, da so prireditve brezplačne in do ponudbe ne želijo biti kritični.  V knjižnico prihaja manj mladih, ki so tudi bolj kritični.  Velik je delež rednih obiskovalcev, polovica anketirancev obišče prireditve vsaj enkrat mesečno.  Na prireditvah je manj moških kot žensk, ti pogrešajo tehnične in poljudnoznanstvene vsebine.  Glede na trenutno ponudbo si obiskovalci želijo več tem s področja filozofije, zgodovine, astronomije/vesolja, športa, politike, družbeno aktualnih vsebin, računalništva, vzgoje otrok, naravoslovja, umetnosti, družboslovja, prava, gospodarstva, literature, arheologije, gora, narave, glasbe, praktičnih vsebin, fizioterapije, metafizike, meditacije, joge, duhovnosti.  Najmanjši je obisk literarnih prireditev, obiskovalci imajo z njimi tudi nekoliko slabše izkušnje.  Kljub temu, da se petina anketiranih udeležuje le prireditev v eni enoti, je mobilnost prebivalcev velika, raziskava prinaša tudi podatke, katere enote obiskujejo isti obiskovalci.  Novi obiskovalci za prireditve izvejo od prijateljev, ne iz drugih načinov obveščanja.  Na izkušnjo udeležencev prireditev najbolj vpliva predavatelj, njegova osebnost in način podajanja vsebine, tehnična oprema pa tudi okolje in izvedba prireditve.

 Raziskava Ninamedie Raziskava obiskovanja kulturnih prireditev, med katere sodijo tudi tiste, ki jih organizirajo splošne knjižnice, v konkretni raziskavi gre za knjižnice v MOL in primestnih občinah, prinaša zanimive podatke, ki so pomembni tudi za načrtovanje prireditev. Zanimivo je še, da se izsledki raziskave ujemajo z anketo, ki jo je opravila MKL. Nekaj podatkov:  Glavni razlogi za obisk kulturnih prireditev so: dobra in zanimiva ponudba kulturnih vsebin, druženje s prijatelji, splošna razgledanost.  Po drugi strani so razlogi za neobiskovanje kulturnih dogodkov: pomanjkanje časa, ni potrebe, nezanimiva vsebina, odročnost.  Razlika med deležem anketirancev, ki poznajo kulturne ustanove, in deležem tistih, ki jih tudi obiskujejo, je zelo velika, saj kulturne ustanove pozna med 48 in 98 % anketirancev, redno ali občasno pa jih obiskuje med 3 in 22 % vprašanih.  V MKL si knjige izposoja polovica anketirancev, med njimi je 29,2 % takšnih, ki to storijo enkrat mesečno. Prireditve, ki jih organizira MKL, pozna 71,7 % anketirancev, slaba četrtina prireditve tudi obiskuje, med temi je rednih obiskovalcev 4 %. Zanimivost prireditev za otroke in odrasle je ocenjena s povprečno oceno 4,07, pri čemer 69,1 % obiskovalcev prireditve ocenjuje z zanimivo in zelo zanimivo. Višje so prireditve ocenili ženske, upokojenci in prebivalci MOL.  Med nepoznavalci prireditev je največ moških v starostnem razredu med 31 in 45 let. Posnetek trenutnega stanja prireditev za odrasle v MKL, kot ga kažejo rezultati različnih raziskav, nudi možnosti za nove izzive na področju organiziranja prireditev za odrasle. Na eni strani je potrebno ohraniti obstoječe udeležence prireditev, ki prireditve ocenjujejo kot zelo zanimive, po drugi strani pa je prireditve potrebno preoblikovati do te mere, da bodo uresničile tudi pričakovanja manj prisotnih udeležencev prireditev in neudeležencev. Možnosti se ponujajo znotraj vsebine oziroma tematike prireditev, boljšega terminskega načrtovanja prireditev in prireditev, načrtovanih za ciljne skupine uporabnikov, ki jih lahko oblikujemo s pomočjo person, posebno pozornost pa je potrebno nameniti tudi ranljivim skupinam uporabnikov. Ustrezno stopnjo zadovoljstva uporabnikov s prireditvami bomo dosegli tudi, če bomo pri načrtovanju upoštevali prostorske zmogljivosti in tehnično opremljenost prostorov, posebno pozornost pa bo potrebno nameniti tudi načinom obveščanja, zlasti neudeležencev prireditev.

1.8 Primeri drugih splošnih knjižnic Za potrebe priprave dokumenta smo pregledali program prireditev za odrasle splošnih knjižnic po naslednjih skupinah:  slovenske knjižnice;  sosednje države: Avstrija, Italija, Hrvaška;  druge evropske države: Francija, Danska, Švedska, Češka;  neevropske države: Turčija, ZDA. Do podatkov smo dostopali zgolj preko objav na spletnih straneh knjižnic. Ugotovili smo, da so po knjižnicah med posameznimi državami nekatere razlike, vendar pa je v vseh opazno, da dajejo prireditvam za odrasle velik poudarek:  Najbolj razširjena vrsta prireditev v slovenskih splošnih knjižnicah so literarne prireditve, številčno pa je največ organiziranih strokovnih predavanj. (Več podatkov je zbranih v Prilogi 4.) 19



  

Izpostavljamo prireditve za odrasle v Knjižnici Kranj, kjer je poleg ponudbe zanimiva tudi domiselna razdelitev prireditev po tematskih področjih (npr. Družba in umetnost, na zdravje!) in pregledna promocija prireditev tako na tiskanem kot spletnem nosilcu. Kljub temu, da se v dokumentu ne ukvarjamo s prireditvami za otroke, se nam zdi pomembno izpostaviti program graške splošne knjižnice, Stadtbibliothek Graz, ki ima izjemno pester in po starostih zelo razdelan program dejavnosti in prireditev za otroke. Zdi se, da jih na ta način že zgodaj vzgajajo za vseživljenjske uporabnike knjižnice. Tudi za odrasle je večina prireditev ciljno naravnanih na posamezno starostno ali interesno skupino. V knjižnicah Danske in Švedske posebno pozornost namenjajo prireditvam za migrante in priseljence, ki prihajajo iz drugih govornih področij. Tudi knjižnice v ZDA so usmerjene v organiziranje programov za neangleško govoreče prebivalce, opazno je tudi, da se več prireditev dogaja tudi v dopoldanskem času. Hrvaško knjižnico, Knjižnice grada Zagreba, in pa New York Public Library smo si vzeli kot primera dobrih praks.

 Knjižnice grada Zagreba – KGZ12 KGZ združuje 14 večjih knjižnic, izmed katerih sta dve glavni koordinatorki: Gradska knjižnica in Knjižnica Božidara Adžije. Enote knjižnic imajo na 42 lokacijah ter dva bibliobusa z 78 postajališči. Na skupni spletni strani Knjižnice grada Zagreba so najavljene vse prireditve iz vseh enot knjižnic, najti jih je mogoče pod »Naši programi – koledar dogajanja«. V koledarju je mogoče iskati po datumu, mestu knjižnice in vrsti prireditve. Tudi njim se dogaja, da imajo prireditve po posameznih knjižnicah na isti dan in uro. Ure prireditev so najpogosteje med 17.00 in 19.00. Skupnega tiskanega mesečnika ali napovednika za vse prireditve nimajo. Na spletni strani se pod zavihkom »Naši programi« nahaja pet razdelkov: koledar dogodkov (hrv. kalendar događanja), projekti, tribune (hrv. tribine), bralne skupine (hrv. čitateljski klubovi) in mesec hrvaške knjige (hrv. mjesec hrvatske knjige). Pod temi razdelki se nahajajo naslednje rubrike: - »Kalendar događanja«: naštete so vse vrste prireditev (npr. razstave, delavnice, predstavitve knjig, tribune, projekti). Po koledarju lahko brskate tako, da vtipkate datum, vrsto iskane prireditve ipd. - »Tribine«: to so javne tribune in pogovori, ki imajo datume poenotene in razporejene ciklično – po različnih dnevih v tednu, ter tvorijo jedro prireditev. Večina tribun je literarne narave:  »Književni petak« – enkrat mesečno, najstarejša tradicionalna tribina, ki se odvija v Gradski knjižnici. Ima dva voditelja, svoj blog, ogledati pa se jih je mogoče tudi na YouTubu.  »Kulturni četvrtak« – vsak drugi četrtek, že petnajsto leto zapored, v Knjižnici Sasvete.  »Eppur si muove« – enkrat mesečno, Gradska Knjižnica, od leta 2014, namenjena popularizaciji bogate zbirke knjig s področja naravoslovja, gostje tribine so eminentni strokovnjaki s področja fizike, astronomije, robotike itd.  »Tribine Knjižnice i čitaonice Bogdana Ogrizovića«.  »Nedjeljni talk show Kava i kolači« – ob nedeljah, voditelj gosti hrvaške pesnike in pisatelje.  »Paralelni svjetovi« – enkrat mesečno, tema je družbena stvarnost v odnosu do filozofije, teologije, sociologije.  »Tribina Trećeg programa Hrvatskog radija« – organizira in financira jo tretji program Hrvaškega radia, petkrat letno, aktualne teme z eminentnimi hrvaškimi gosti s področja kulture ter tudi mednarodnimi gosti.

http://www.kgz.hr/hr

    

»Novozagrebački pisci – Novom Zagrebu« – zadnji četrtek v mesecu, Knjižnica Vjekoslava Majerja; moderatorka je pisateljica in novinarka Maja Hrgović. »Budi mi lik« – štirikrat letno, Knjižnica Marije Jurić Zagorke, dva moderatorja, tema pogovorov je povezava med likovno umetnostjo in književnostjo. »Čitateljski klubovi«: tu so zbrane in opisane vse bralne skupine, ki jih je mogoče obiskovati v Knjižnicah grada Zagreba. »Projekti«: tu so našteti in opisani vsi projekti, ki jih knjižnica izvaja. »Mjesec hrvatske knjige«: rubrika je posvečena dogodkom v mesecu hrvaške knjige, ki traja od 10. oktobra do 10. novembra.

Zakaj so Knjižnice grada Zagreba lahko primer dobre prakse?  Prirejajo odmevne prireditve z dolgoletno tradicijo, na katerih sodelujejo eminentni gostje, dogodki so poznani na nacionalni ravni.  Stalnost in cikličnost prireditev.  Izvirna poimenovanja prireditev in projektov.  Pokrivajo humanistične in naravoslovne teme.  Posamezne knjižnice so prepoznavne po stalni prireditvi.  Dobra organiziranost razstavne dejavnosti. Za nekatere prostore morajo kandidati za razstave kandidirati na natečaju, komisija izbere razstavljavce za naslednje leto, program razstav kandidira za mestno in državno subvencijo (Galerija VN).  Po drugi strani prirejajo razstave posameznih, manj uveljavljenih razstavljavcev in spodbujajo ustvarjalnost.  Knjižnice grada Zagreba imajo podobno mrežo knjižnic kot Mestna knjižnica Ljubljana, vendar je s stalnimi dnevi in stalnimi prireditvami manjša prekrivnost istovrstnih prireditev v različnih knjižnicah na isti dan.  New York Public Library – NYPL13 NYLP ima knjižnice na 92 lokacijah, knjižnica vključuje štiri raziskovalne centre, ki se osredotočajo na humanistične in družboslovne vede, uprizoritvene umetnosti, črnsko zgodovino in kulturo ter podjetja in industrijo ter mrežo sosedskih knjižnic v Bronxu, na Manhattanu in Staten Islandu. Vsaka knjižnica organizira na tisoče razstav in javnih programov, vključno z izobraževanjem s področja tehnologij, pismenosti, raziskovanja in angleščine za govornike drugih jezikov. Zakaj je NYLP primer dobre prakse?  Knjižnica je pomembna ustanova v mestu, zaradi zgodovine in svojih monumentalnih stavb.  Raziskovalni centri povečujejo njeno prepoznavnost, saj se v njih vrstijo določene vrste prireditev (npr. s področja uprizoritvene umetnosti, glasbeni dogodki).  Knjižnice odražajo profiliranost.  Knjižnica organizira srečanja z vrhunskimi in uveljavljenimi literati, umetniškimi ustvarjalci, znanstveniki, intelektualci.  Program knjižnice odraža odzivnost na aktualne teme, soočenja mnenj, aktualne vsebine.

https://www.nypl.org/

2 ZUNANJE OKOLJE KOT IZHODIŠČE ZA NAČRTOVANJE PRIREDITEV ZA ODRASLE Za načrtovanje in izvajanje prireditev potrebuje knjižnica sprotne podatke o zunanjem okolju, tj. lokalni skupnosti in samih uporabnikih knjižnice. Raziskavo mora knjižnica izdelati ob pripravi strateških načrtov in ne sme biti starejša od petih let. Pomembno je, da ima knjižnica vnaprej izdelano metodologijo raziskave zunanjega okolja, ki jo lahko obdobno ponavlja. V nadaljevanju si bomo ogledali dve aktualni metodologiji, ki sta uporabni za načrtovanje prireditev za odrasle:  metodo analize lokalne skupnosti, kot jo navajajo veljavna Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (2018−2028),  metodo raziskave zunanjega okolja in segmentiranje uporabnikov, kot jih priporoča Raziskava zunanjega okolja in segmentiranje uporabnikov MKL (2010).

2.1 Metodologija raziskave zunanjega okolja 2.1.1 Metoda analize lokalne skupnosti glede na strokovna priporočila in standarde Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (2018−2028) priporočajo, da analiza lokalne skupnosti poteka v dveh korakih, z zbiranjem podatkov in ovrednotenjem zbranih informacij. Podatke zajema s šestih različnih področij (58−59):  Profil delovanja knjižnice (trenutno stanje knjižnice, dostopnost knjižnice glede na lokacijo in odprtost, primernost prostorov, knjižnične vloge, storitve, osebje, partnerji knjižnice, doseganje dejavnikov uspešnosti).  Mnenja uporabnikov knjižnice in prebivalcev (mnenja uporabnikov o zadovoljevanju njihovih potreb, ki so pridobljena na različne načine, npr. z opazovanjem, anketo o točno določenem vprašanju, fokusnimi skupinami, javnimi sestanki in diskusijami).  Profil lokalne skupnosti (socialni in ekonomski dejavniki, življenjski slog in interesi, formalne in neformalne skupine, agencije, uradi in službe, spremembe v lokalni skupnosti, opis dobrin skupnosti).  Usmeritve in prioritete lokalne skupnosti (poznavanje vizije in usmeritve lokalne skupnosti).  Pregled zunanjega okolja (dogajanje in trendi na sociokulturnem področju, tehnološkem področju, ekonomskem področju, političnem področju, področju knjižnic, področju neprofitnega sektorja).  Povezovanje skupnega razumevanja poslanstva knjižnice in organizacijskih vrednot, za katere se knjižnica zavzema. Vrednotenje podatkov povzamemo glede na štiri vidike:  Dejavnosti, ki jih knjižnica izvaja dobro, in tiste, ki bi jih lahko izboljšala.  Značilnosti skupnosti, ki jih knjižnica podpira, in tiste, ki bi se jim lahko še bolj posvetila.  Dejavniki v zunanjem okolju, ki podpirajo oziroma zavirajo knjižnico za izpolnjevanje poslanstva.  Spremembe v okolju, ki jih knjižnica želi izkoristiti, in neželene spremembe v okolju.

Na podlagi zbranih podatkov knjižnica izdela načrt, kako lahko s svojo dejavnostjo pripomore k dobrobiti in razvoju posameznikov, lokalne skupnosti in države. 2.1.2 Metoda raziskave zunanjega okolja po priporočilih MKL MKL ima izdelana priporočila za poenoteno raziskovanje zunanjega okolja in so navedena v internem dokumentu MKL Raziskava zunanjega okolja in segmentiranje uporabnikov MKL (2010).14 Raziskava zunanjega okolja zajema sedem različnih področij z značilnimi podatki:  Geografsko: površina, število in gostota prebivalcev po občinah oziroma četrtnih skupnostih.  Demografsko: starost in delež starostnih skupin, delež po spolih, etnične skupine po občinah oziroma četrtnih skupnostih.  Gospodarsko: socialni status prebivalcev, število brezposelnih, migracije in dnevne migracije po občinah ter struktura gospodarskih dejavnosti po občinah in četrtnih skupnostih.  Družbeno-kulturno: vzgojno-izobraževalne, kulturne, športne, socialne organizacije in kulturna dediščina po občinah in četrtnih skupnostih.  Tehnološko: odstotek gospodinjstev z dostopom do širokopasovnih internetnih povezav, brezžičnega interneta, kabelske televizije idr.  Naravno: naravne znamenitosti in naravna dediščina po občinah.  Politično-pravno okolje: ureditev na državnem nivoju in razmere v lokalnem okolju. Segmentiranje uporabnikov zajema vse prebivalce, ki živijo na področju, kjer knjižnica deluje. Uporabnike lahko segmentiramo na treh različnih osnovah:  Demografskih osnovah (starost, spol).  Vedenjskih osnovah (osebnostne značilnosti uporabnikov, navade uporabnikov, življenjski slog uporabnikov, ciljne skupine uporabnikov, aktivnosti skupin uporabnikov, interesi uporabnikov, mnenja uporabnikov, izobrazba).  Na osnovi uporabe knjižničnih storitev (članstvo, obisk).

2.2 Vpliv dejavnikov v zunanjem okolju na delovanje knjižnice Za opredelitev zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na delovanje knjižnice, potrebujemo:  popis ustanov na področju delovanja knjižnice (v občini oziroma četrtni skupnosti),  eko karto – shematski pregled sodelovanja s partnerji v lokalnem okolju. Primer popisa ustanov na področju delovanja knjižnice je v Prilogi 1. Metodologija izdelave eko karte je v Prilogi 2. 2.2.1 Interakcija med dejavniki v zunanjem okolju in knjižnico Interakcijo razumemo kot medsebojno vplivanje in sodelovanje med dejavniki v zunanjem okolju in knjižnico. Na eni strani lahko zunanje okolje, ki ga predstavljajo udeleženci, za knjižnico pomeni potencialna partnerstva, na drugi strani knjižnica za zunanje okolje lahko pomeni dobrobit in razvoj. Primer interakcije MKL z udeleženci v zunanjem okolju: - Projekt Svet med nami nudi možnosti širokih sodelovanj z veleposlaništvi, ki so prejemniki znatnih sredstev s strani ministrstev za kulturo svojih držav, namenjenih promociji svoje kulture in njihove države v našem okolju. Za potencialne skupne projekte običajno zaprosi

Interni dokument MKL.

veleposlaništvo samo, ki prejema namenska sredstva od svojih financerjev, ministrstev za kulturo itd. Sodelovanje je v obojestranskem interesu in se običajno ohranja dolgoročno. Ob pridobitvi naziva Ljubljana, Zelena prestolnica Evrope je MKL organizirala številna predavanja in razstave v sodelovanju z javnimi zavodi mesta Ljubljana, ki so na ta način predstavili del svoje dejavnosti ali zbirke, knjižnica pa je svojim obiskovalcem ponudila kakovosten in pester program.

2.2.2 Konkurenčnost dejavnikov v zunanjem okolju Udeleženci v zunanjem okolju lahko za knjižnico pomenijo tudi konkurenco. Konkurenčne dejavnike v zunanjem okolju je potrebno prepoznati in upoštevati. Konkurenčnega udeleženca lahko knjižnica povabi k sodelovanju in s tem pridobi morebitne nove uporabnike, lahko pa se v program prireditev knjižnice ne uvršča konkurenčnih vsebin ob istem terminu. Primer konkurenčnega dejavnika v MKL: - V neposredni bližini knjižnice je dnevni center aktivnosti za starejše. Pri načrtovanju prireditev za starejše upoštevamo, da v program ne vključimo prireditev za starejše v času, ko so podobne aktivnosti tudi v dnevnem centru.

Izhodišče za načrtovanje prireditev je raziskava zunanjega okolja, ki jo knjižnica izdela na podlagi enotne metodologije za knjižnice v posameznih lokalnih okoljih. Na tej osnovi knjižnica pripravi tudi knjižnične vloge, ki jih bo posamezna knjižnica prioritetno uresničevala.

3 NOTRANJE OKOLJE Pri analizi notranjega okolja je potrebno upoštevati različne dejavnike, ki vplivajo na vsebino, organizacijo, potek in število prireditev za odrasle. Poznati je potrebno organiziranost knjižnične mreže, prioritetne knjižnične vloge posamezne knjižnice, prostorske danosti posamezne knjižnice in organizacijo knjižničnega osebja. Rezultati analize notranjega okolja vplivajo na:  število prireditev v posamezni knjižnici,  vsebino prireditev v posamezni knjižnici,  organizacijo prireditev za posamezne ciljne skupine.

3.1 Raziskave notranjega okolja Pri raziskavi notranjega okolja knjižnice nas zanimajo:  prireditvene zmogljivosti,  sprotna analiza prireditev za odrasle. 3.1.1 Prireditvene zmogljivosti Na organizacijo prireditev vplivajo prostorske danosti posamezne knjižnice in knjižnično osebje, pri čemer je pomembna tako organizacija knjižničnega osebja znotraj območne enote kot kompetence posameznika, ki je vključen v izvajanje prireditvene dejavnosti. Pri načrtovanju prireditev je potrebno izhajati iz analize notranjega okolja z upoštevanjem naštetih vidikov po prikazani metodologiji. Tabela 7: Prikaz analize prireditvenih zmogljivosti knjižnic Knjižnica Knjižnično Prostor osebje Prireditelj – število ur/teden za prireditve

Obseg prireditev za odrasle/mesec

Število sedežev IKT podpora Ozvočenje Oder Možnost razstav

Območna enota Krajevna knjižnica znotraj MOL Krajevna knjižnica v primestni občini Specialna knjižnica Hiša literature

Tabela 8: Primer prireditvenih zmogljivosti za območno enoto Knjižnica Knjižnično osebje Prostor

Prireditelj – povprečno število ur/ teden za prireditve

Knjižnica Prežihov Voranc

8 ur

Število sedežev IKT podpora Ozvočenje Oder Možnost razstav Sedeži: 60 IKT podpora: stacionarna Ozvočenje: da, mobilno Oder: ne Možnost razstav: da, ocena 4

Obseg prireditev za odrasle/mesec

4−12

3.1.2 Sprotna analiza prireditev za odrasle Tudi pri analizi programa prireditev za odrasle je potrebno izdelati enotno metodologijo, ki jo je možno obdobno ponavljati. Na podlagi strokovne literature in izkušenj, ki si jih je MKL pridobila s sodelovanjem v projektni skupini Študij uporabniške izkušnje, lahko v prihodnje analize prireditev izvaja na naslednje načine:  z analizo statističnih podatkov, primerjava med knjižnicami znotraj MKL,  z anketami s karticami odzivov,  z intervjuji z udeleženci prireditev,  s fokusnimi skupinami. Priporočljivo je tudi zbiranje informacij od neudeležencev prireditev, zlasti v smeri, katere prireditve bi se jim zdele zanimive. Zbirati jih je možno na več načinov, npr. nabiralnik za oddajo predlogov, mnenj, anketiranje uporabnikov znotraj knjižnice in neobiskovalcev knjižnice. Knjižnica izvaja prireditve za odrasle na podlagi svojih prireditvenih zmogljivosti, tj. glede na razpoložljivost in kompetence knjižničnega osebja ter prostorske zmogljivosti (velikost prostora, namenskost, opremljenost). Prireditve sproti analizira, za kar izbere eno ali več metodologij, ki jih lahko obdobno ponavlja in med seboj primerja.

4 VSEBINSKI VIDIK PRIREDITEV ZA ODRASLE Kulturni program knjižnice je ena od vodilnih programskih vsebin knjižnice in hkrati sporočilo o vrednotah, ki jih knjižnica zastopa. Program MKL bo temeljil na vrednotah svobode izražanja, solidarnosti, strpnosti, spoštovanja različnosti ter na spodbujanju socialne vključenosti, medgeneracijskega in medkulturnega sodelovanja. S prireditvami ne bomo samo zasledovali osnovnega poslanstva knjižnice, to je promocija knjige in branja, temveč se bomo skušali odzivati tudi na problematiko okolja oziroma na aktualne tokove sodobne kulture in družbe ter seveda slediti zanimivim vprašanjem o vseh vidikih človekovega delovanja. Svojo proaktivno vlogo bo knjižnica uresničevala tako, da se bo odzivala na aktualna družbena vprašanja, odpirala prostor diskurzu, soočenju mnenj in različnih stališč o najrazličnejših temah aktualne družbene stvarnosti ter skozi vzgojo za demokracijo pripomogla h krepitvi vrednot za odgovorno državljanstvo. Prav tako bo prepoznavala potrebe lokalnega okolja in z ustreznimi prireditvami uresničevala svoje poslanstvo. Izpostaviti je potrebno aktivnejši pristop k izbiri in iskanju vsebin, povezanih z našim poslanstvom in mestom Ljubljana ter drugimi lokalnimi skupnostmi. Izpostaviti je potrebno različne vidike promocije branja, znanja, kritične misli, ustvarjalnosti in kulture v mestu. S prireditvami za odrasle bomo uporabnike še naprej spodbujali k prehodu iz pasivnih v aktivne udeležence prireditev, npr. z ustvarjalnimi delavnicami, delavnicami kreativnega pisanja in z različnimi natečaji. S prireditvami se bomo tudi redno navezovali na posebna obeležja na področju kulture, npr. na kulturni praznik 8. februar, dan poezije, svetovni dan knjige, dan slovenskih splošnih knjižnic, Ta veseli dan kulture; prav tako na obeležja obletnic pomembnih literarnih ustvarjalcev in vidnih osebnosti ter obletnic pomembnih dogodkov, obletnic ustanov, društev … Spodbujali bomo mrežno sodelovanje v lokalnem okolju z vključevanjem novih soizvajalcev, ki delujejo na področju razvijanja bralne kulture, knjige in znanja ter s širšega strokovnega področja humanizma in družboslovja oziroma sorodnih področij. Pri pripravi kulturnega programa se je potrebno zavedati, da ima knjižnica poleg informativne in izobraževalne tudi močno socialno vlogo. S kulturnim programom bomo razvijali participativno kulturo, saj je knjižnica »neelitna« ustanova, dostopna vsem, ter tako uživa naklonjenost prebivalstva in zaupanje vanjo, in tako spodbujali neposredno sodelovanje pri kulturnih dogodkih, medsebojno razumevanje med obiskovalci in njihov občutek pripadnosti knjižnici. Knjižnica ima profesionalno avtonomijo pri oblikovanju programa prireditev v korist obiskovalcem, nekatere so vsebinsko namenjene širokemu krogu obiskovalcev, druge pa lahko vsebinsko oziroma strokovno nagovarjajo le zelo določeno skupino (npr. starejše, ranljive skupine …).

Knjižnica izoblikuje program prireditev razvojno in tako, da ohranja odprt prostor za inovativnost in edinstvenost pri uresničevanju v konkretnem knjižničnem programu, ter odgovorno glede na razpoložljive zmožnosti, ki jih ima na voljo za uresničevanje programa javne službe. Pri oblikovanju programa prireditev je potrebno paziti na njegovo vsebinsko uravnoteženost in raznolikost ter celovitost.

4.1 Vrste prireditev V Mestni knjižnici Ljubljana kot tipični splošni knjižnici se srečujemo z različnimi vrstami prireditev. Glede na različne vidike ločimo naslednje vrste prireditev:  Prireditve glede na vsebino:  literarne prireditve (pogovor s pisateljem ali prevajalcem, predstavitev knjige, bralna skupina),  strokovna predavanja (predavanje, okrogla miza, debatni večer),  potopisna predavanja,  razstave (kiparske, slikarske, fotografske, domoznanske),  glasbene prireditve (spremljava dogodka, koncert),  filmske predstave,  gledališke predstave (monodrame, improvizacijske predstave, gledališke predstave),  ustvarjalne delavnice,  natečaji in tekmovanja,  drugo (npr. literarni sprehod, prireditve na prostem, merjenje sladkorja v krvi).  Prireditve glede na velikost:  velike prireditve (od 80 do 200 pričakovanih obiskovalcev),  srednje prireditve (od 40 do 80 pričakovanih obiskovalcev),  male prireditve (od 5 do 20 pričakovanih obiskovalcev).  Prireditve glede na uporabnika:  prireditve za različne ciljne skupine (odrasli, starejši, posamezne ranljive skupine, npr. priseljenci, posamezniki, ki so zaradi posebnih potreb izpostavljeni tveganjem),  prireditve za skupine tipičnih predstavnikov obiskovalcev – person,  prireditve glede na povpraševanje uporabnikov.  Prireditve glede na dogajalni prostor:  prireditve v knjižnici: o območna enota, o krajevna knjižnica, o specialna knjižnica, o hiša literature;  prireditve na prostem.

 Prireditve glede na organizatorja:  en organizator (notranji, tj. knjižnica, ali zunanji),  več organizatorjev.

4.1.2 Prireditve in knjižnične vloge Z uvrstitvijo katere koli vrste prireditve v program MKL bo morala prireditev uresničiti vsaj eno izmed knjižničnih vlog. Pred uvrstitvijo prireditve v program MKL je potrebno preveriti, ali s prireditvijo izpolnjujemo katero izmed knjižničnih vlog in na kakšen način. Kot primer preverjanja knjižnične vloge prireditve za MKL navajamo: Vrsta prireditve: literarna prireditev bralna skupina Knjižnične vloga: bralna kultura in bralna pismenost odraslih Namen:  spodbujanje branja kot estetske, etične, spoznavne, terapevtske in sprostitvene izkušnje in kakovostno preživljanje časa posameznika,  promocija pozitivnega odnosa do branja,  razvoj bralnih interesov,  razvoj bralne pismenosti,  izmenjava bralne izkušnje,  spodbujanje kritičnega mišljenja,  vključenost v sodobne kulturne tokove in neodvisna promocija kakovostnih novosti,  spodbujanje medkulturnega dialoga in medgeneracijsko povezovanje v lokalni skupnosti, vključevanje prebivalcev v družbeno življenje za doseganje enakosti. Opis:  knjižnica spodbuja in omogoča različne oblike izmenjave bralne izkušnje, seznanjanje z literarnimi tokovi,  knjižnica promovira pomen branja za razvoj posameznika in družbe,  knjižnica sama ali v sodelovanju z drugimi razvija bralno pismenost, organizira skupinske oblike aktivnosti za vzajemno podporo in motivacijo. Pridobitev (korist) za posameznika, lokalno skupnost, družbo in državo:  kakovostnejše preživljanje prostega časa, napredek v osebnem razvoju, kulturnem razvoju lokalne skupnosti, višja raven bralne pismenosti, večja vključenost prebivalcev v življenje lokalne skupnosti;  višja raven bralne pismenosti, boljše obvladovanje zahtev vsakdanjega življenja, večja vključenost prebivalcev v življenje lokalne skupnosti. Ciljne skupine: odrasli, odrasli prebivalci z nižjo ravnijo bralne pismenosti. Pravice uporabnikov:  pravica do vključenosti v sodobne kulturne tokove,  pravica do pomoči pri razvoju bralne pismenosti. Možni kazalci uspešnosti:  rezultati dela (število enot izposojenega gradiva, število usposabljanj);  uporabniki (število prebivalcev, ki so izjavili, da uporabljajo knjižnico kot ponudnika branja), percepcija uporabnikov (število uporabnikov, ki so izjavili, da so zadovoljni z usposabljanji, ki jih izvaja knjižnica); 29



vpliv na uporabnike (število uporabnikov, ki so zadovoljni z delom prej nepoznanega avtorja in nepoznano tematiko, število uporabnikov, ki so izjavili, da lažje izpolnjujejo zahteve vsakdanjega življenja). Možne oblike dela:  promocijski motivacijski dogodek za namen razvoja bralnih interesov, za krepitev statusa branja. Pravila poslovanja:  pravila zagotavljanja opreme in prostorov. Knjižnično osebje in kompetenčni model:  poznavanje tekoče založniške produkcije, poznavanje potreb bralca, poznavanje dela z uporabniki s posebnimi potrebami in ranljivimi skupinami, poznavanje potreb slabše pismenih oseb, poznavanje andragoških metod. Knjižnična zbirka:  knjižnično gradivo, ki je ustrezno za razvoj bralne pismenosti. Prostor in oprema:  prostor za dogodke. Potencialni partnerji in načini sodelovanja:  prostovoljci, nevladne organizacije.

4.2 Kriteriji prireditev za odrasle Knjižnica mora izdelati kriterije, po katerih poteka izbor, organizacija in število prireditev. Osnova kriterijev so zakonski akti in strokovne podlage ter priporočila, ki splošni knjižnici nalagajo izvajanje prireditev, vlogo ter namen prireditev. Poleg naštetih kvalitativnih kriterijev so za dobro organizacijo prireditev v mreži knjižnic potrebni tudi kvantitativni kriteriji. Ločimo več kriterijev:  splošne kriterije,  vsebinske kriterije,  kriterij števila prireditev,  kriterije za omejitev uvrstitve prireditve v program knjižnice. 4.2.1 Splošni kriteriji Na splošne kriterije vplivata dve izhodišči:  knjižnične vloge knjižnice,  število prebivalcev lokalnih okolij, kjer deluje knjižnica. Glede na različne velikosti lokalnih okolij, v katerih delujejo območne enote in krajevne knjižnice MKL, je smiselno izdelati analizo potreb lokalne skupnosti ter prebivalstvene strukture za posamezno krajevno knjižnico ter le-tej prilagoditi vsebino, prioritete in obsežnost programa prireditev. Ostali splošni kriteriji so:  kakovost vsebine (vsebine, ki omogočajo globlje poznavanje in odgovoren odnos do svoje in drugih kultur, do sebe in drugih ljudi, do svojega zdravja, do naravnega in družbenega okolja, do prihodnjih generacij), 30

        

     

načrtna usmerjenost v razvijanje bralne kulture, načrtnost, kontinuiteta in sistematičnost uveljavljanja slovenske literature in humanistike, gojenje zavesti o pomenu umetnosti in znanstvenih dosežkov, načrtna vzgoja za demokracijo, ustreznost vsebinske zasnove prireditve glede na ciljno občinstvo, izkazovanje ciljev, ki presegajo lokalne interese, in predvidena prepoznavnost v slovenskem kulturnem prostoru in/ali mednarodni javnosti, raznovrstnost vsebin, predvidena dostopnost (število obiskovalcev, udeležencev), stopnja izvedljivosti: o finančno realno ovrednotena in uravnotežena prireditev, o ustrezna pojavna oblika (fizične lastnosti, število izvajalcev ipd.), doseganje širšega občinstva oz. različnih ciljnih skupin, tudi na širšem območju Slovenije, izboljšanje pogojev za dostopnost prireditev predvsem ranljivim skupinam, socialna vključenost in povezovanje lokalne skupnosti, ustreznost vsebine glede na prebivalstveno strukturo okolja, v katerem je knjižnica, krepitev medgeneracijskega sodelovanja in družbene kohezije, prilagajanje programa starostnim oziroma razvojnim skupinam odraslih, pri čemer moramo upoštevati uporabnike s posebnimi potrebami (jezikovne in kulturne manjšine …).

4.2.2 Vsebinski kriteriji a. Literarni dogodki Pri pripravi programa literarnih dogodkov bomo sledili poudarkom:  reference avtorja,  kakovost, izvirnost, celovitost in umeščenost avtorjevega dela v slovenskem kulturnem prostoru,  uveljavljenost avtorja v strokovni javnosti (npr.: državne, mednarodne, strokovne in stanovske nagrade, poglobljene refleksije o avtorjevem delu v strokovni literaturi),  prepoznavnost avtorja v javnosti (medijski odzivi in kritike),  reference prevajalca,  uveljavljenost in ugled založnika,  izdaja izvirnega slovenskega leposlovja in humanistike oz. prevodov klasičnih del leposlovja in humanistike,  širina generacijskega spektra avtorjev. b. Strokovna predavanja Pri pripravi programa strokovnih predavanj bomo sledili poudarkom:  strokovna usposobljenost predavatelja ali več udeležencev,  primernost programa glede na splošna izhodišča strategije prireditvene dejavnosti MKL,  povezanost programa z osnovnimi dejavnostmi knjižnice in njenimi zbirkami,  pomen programa z vidika vpliva na razvoj družbe oz. lokalnega okolja,  soočenje različnih stališč o aktualnih vsebinah,  poudarek na izčrpnosti posredovanja enovitega znanja o posameznem vsebinskem področju (cikli predavanj), 31

 

novost oziroma aktualnost vsebine, ciljna javnost, ki jo vsebina predavanja nagovarja, logičnost predstavitve posamezne teme.

c. Potopisna predavanja Pri pripravi programa potopisnih predavanj bomo sledili poudarkom:  predavatelj dobro pozna snov, ki jo predava,  predavatelj objavlja članke v monografijah, revijah in časopisih s področja potovanj, geografije, zgodovine ipd.,  predavatelj je suveren in zanimiv govorec,  predavatelj je sposoben predavanje prilagoditi ciljni skupini (npr. starejšim, izkušenim popotnikom)  predavanje prinaša nova znanja: geografska, zgodovinska, antropološka, etnološka,  avdio-vizualni materiali (fotografije, filmi) so visoke kakovosti. d. Razstave Pri pripravi programa razstavne dejavnosti bomo sledili poudarkom:  izkazovanje izvirne zasnove in ustvarjalnosti v pristopu in izvedbi razstave,  stopnja celovitosti in zaokroženosti razstave,  tehtnost vsebinske obrazložitve,  razvijanje občutljivosti za estetsko izkušnjo,  nudenje pogojev razstavljanja neuveljavljenim umetnikom,  ustreznost konceptualne zasnove razstave glede na razstavne pogoje posamezne knjižnice. e. Glasbene prireditve Pri pripravi programa glasbenih prireditev bomo sledili poudarkom:  kakovost in izvirnost izvajalcev,  reference z večjih javnih nastopov,  primerno število izvajalcev glede na prostorske zmogljivosti prireditvenega prostora,  bogatitev kulturne ponudbe knjižnice,  omogočiti uporabnikom knjižnice spoznavanje različnih glasbenih vsebin,  predstavitve neuveljavljenih perspektivnih glasbenih izvajalcev. a. Filmske predstave Pri pripravi programa filmskih predstav bomo sledili poudarkom:  kakovost filma z dobrimi recenzijami in kritiškimi ocenami ter nagradami,  izvirnost,  predstavitev filmov kot zaokrožene celote (cikli),  možnost pridobitve avtorskih pravic,  podnaslovljenost. b. Gledališke predstave Pri pripravi programa gledaliških predstav bomo sledili poudarkom:  kakovost besedila in izvajalca,  ohranjanje kakovosti izvedbe glede na dane prostorske pogoje, 32

 

omogočiti uporabnikom knjižnice doživetje gledališke umetnosti, kulturno opismenjevanje.

h. Ustvarjalne delavnice Pri pripravi programa ustvarjalnih delavnic bomo sledili poudarkom:  strokovna usposobljenost izvajalca delavnice,  primernost programa glede na splošna izhodišča strategije prireditvene dejavnosti MKL,  povezanost programa z osnovnimi dejavnostmi knjižnice in njenimi zbirkami,  poudarek na razvijanju lastne ustvarjalnosti udeležencev,  razvijanje estetskega občutka udeležencev,  poudarek na pridobivanju novih spretnosti in znanj,  krepitev socialne vključenosti. i. Natečaji in tekmovanja Pri pripravi programa natečajev in tekmovanj bomo sledili poudarkom:  spodbujanje lastne ustvarjalnosti udeležencev,  spodbujanje socialne vključenosti različnih ciljnih skupin,  razvijanje občutka za kakovost pri udeležencih.

4.2.3 Število prireditev Število prireditev mora knjižnica regulirati. Določiti je potrebno:  Najvišje priporočljivo število prireditev na letni ravni.  Zaradi uravnoteženosti programa skozi celo leto je priporočljivo izdelati tudi tedensko in mesečno količino prireditev. Na tej ravni lahko prihaja do odstopanj od normativov, vendar to ne sme biti razlog, da se poveča ali drastično zmanjša število prireditev na letni ravni. Primeri možnih odstopanj: o Tedenske količine prireditev se lahko povečajo zaradi projektov, ki so skoncentrirani v en teden (npr. Svet med nami). o Mesečne količine prireditev niso enako razporejene skozi vse leto: julija in avgusta praviloma ne organiziramo prireditev, manj prireditev je junija in septembra.  Število prireditev je glede na njihovo vsebino usklajeno s splošnimi in vsebinskimi kriteriji, ki določajo, da prireditve uresničujejo knjižnične vloge, izkazujejo raznovrstno ponudbo in pestrost vsebin.  Pri letnem načrtovanju knjižnica določi tudi število prireditev glede na vsebino, pri čemer upošteva svojo knjižnično vlogo (npr. število literarnih prireditev, strokovnih predavanj itd.) Na podlagi analize števila prireditev v MKL smo izdelali priporočljivo število prireditev za posamezne knjižnice po velikosti pa tudi funkciji. Vrednosti zajemajo tipične mesece, med katere ne sodita julij in avgust, ko praviloma ne organiziramo prireditev za odrasle. a. Največja območna enota (Knjižnica Otona Župančiča)  Število prireditev: 5−8 na teden, skupaj 20−32 na mesec oziroma do 300 na leto  Vrste prireditev po vsebini: vse vrste prireditev z upoštevanjem prostorskih kapacitet in prioritetnih knjižničnih vlog 33

b. Ostale območne enote (Knjižnica Bežigrad, Knjižnica Jožeta Mazovca, Knjižnica Prežihov Voranc, Knjižnica Šiška)  Število prireditev: 1−3 na teden, skupaj 4−10 na mesec oziroma do 100 na leto  Vrste prireditev po vsebini: vse vrste prireditev z upoštevanjem prireditvenih zmogljivosti in prioritetnih knjižničnih vlog c. Večje krajevne knjižnice (nad 10.000 prebivalcev območja)  Število prireditev: 1−2 na teden, skupaj 4−5 na mesec oziroma do 40 na leto  Vrste prireditev po vsebini: vse vrste prireditev z upoštevanjem prireditvenih zmogljivosti in prioritetnih knjižničnih vlog d. Manjše krajevne knjižnice (pod 10.000 prebivalcev območja)  Število prireditev: 0−1 na teden, skupaj 0−2 na mesec oziroma do 10 na leto  Vrste prireditev po vsebini: vse vrste prireditev z upoštevanjem prireditvenih zmogljivosti in prioritetnih knjižničnih vlog e. Slovanska knjižnica  Število prireditev: 1−3 na teden, skupaj 3−5 na mesec oziroma do 30 na leto  Vrste prireditev po vsebini: vse vrste prireditev z upoštevanjem prireditvenih zmogljivosti in prioritetnih knjižničnih vlog f. Trubarjeva hiša literature  Število prireditev: 5−10 na teden, skupaj 20−30 na mesec oziroma do 300 na leto  Vrste prireditev po vsebini: vse vrste prireditev z upoštevanjem prireditvenih zmogljivosti in prioritetnih knjižničnih vlog

4.3 Omejitve pri organizaciji prireditev Splošna knjižnica je javni prostor, ki omogoča svojim uporabnikom dostop do znanja in informacij. Pri vsebinah, ki jih knjižnica vključuje v svoj program, se ravna po načelih, ki jih prinašajo naslednji knjižnični dokumenti:  Unescov manifest o splošnoizobraževalnih knjižnicah, Pariz, 1994,  Etični kodeks slovenskih knjižničarjev, Bled, 1995,  IFLA – Etični kodeks za knjižničarje in druge informacijske delavce, 2012, ter drugi sorodni dokumenti:  Splošna deklaracija o človekovih pravicah, 1948,  Ustava Republike Slovenije, 1991. V program prireditev MKL ne bomo vključevali:  vsebin, ki kakorkoli enostransko, diskriminatorno in nedemokratično manifestirajo verska in politična prepričanja ali kakršna koli ideološka prepričanja, žalijo človekovo osnovno identiteto ter dostojanstvo in ne upoštevajo pravice do pluralnosti mnenj,  prireditev, ki ne ustrezajo splošnim ali vsebinskim kriterijem prireditev MKL,  prireditev, ki povzročijo preseganje določene količine prireditev glede na letni načrt.

5 NAČRTOVANJE PRIREDITEV Dobro načrtovanje prireditev je osnova za uspešno prireditev. V knjižnici organiziramo številne prireditve, zato govorimo o načrtovanju prireditev na več nivojih: - strateško načrtovanje prireditev, - letno načrtovanje prireditev, - mesečno načrtovanje prireditev. Pred načrtovanjem prireditev naredimo analizo stanja s pridobivanjem ustreznih informacij, ki bodo vplivale na pripravo načrta prireditev. Pomembne informacije so analize zunanjega in notranjega okolja, lastne pretekle izkušnje, izkušnje drugih prirediteljev, povratne informacije obiskovalcev preteklih prireditev (ankete, intervjuji, odzivi, knjige pohval/pritožb …), raziskave in pa tuji javno dostopni viri, ki nam lahko koristijo pri načrtovanju prireditev (npr. tudi po metodi zgledovanja, ang. benchmarking). Na podlagi pridobljenih informacij začnemo iskati odgovore na ključna vprašanja: zakaj, kdo, kdaj, kje, kaj, kako. Vedno je ključno na začetku odgovoriti na vprašanje zakaj.

6.1 Letno načrtovanje prireditev     

Prireditelj v posamezni OE pripravi načrt v skladu z aktualnim strateškim planom. Načrt pripravi tako, da odgovori na vprašanja zakaj, kdaj, kje, (kdo?). Načrt uskladi z vodjo OE in vodjo kulturnih programov MKL. Načrt je z vodjo kulturnih programov MKL usklajen septembra, ob oddaji načrta dela za naslednje leto. Vodja kulturnih programov MKL je zadolžen tudi za načrtovanje skupnih prireditev, ki se določijo septembra. Določi se tudi, kdaj in kje se bodo dogodki izvajali.

6.2 Mesečno načrtovanje prireditev   

Vodja prireditev v OE naredi natančen načrt do sredine meseca za naslednji mesec. Uskladi se z ostalimi prireditelji in vodjem kulturnih programov MKL. Odgovori na vsa vprašanja zakaj, kdo, kdaj, kje, kaj, kako.

6.3 Naloge vodje kulturnih programov pri načrtovanju prireditev  

     

Pozna in upošteva aktualni strateški plan in strateške cilje. Na letni ravni pripravi tematske sklope prireditev na ravni MKL, izpostavi pomembnejše obletnice pomembnih literarnih ustvarjalcev in vidnejših osebnosti, izdela vsebinski letni načrt prireditev in ga uskladi s prireditelji. Usmerja, koordinira in povezuje program posameznih knjižnic v mreži MKL. Preverja ustreznost prireditev glede na kriterije MKL. Vzpostavlja partnerstva in sodelovanja z udeleženci v zunanjem okolju. Pripravlja načrte evalvacije prireditev, spremlja rezultate in predlaga ustrezne ukrepe. Koordinira in organizira večje projekte MKL. Pripravlja poročila, načrte dela, promocijska besedila.

6.4 Naloge prireditelja pri načrtovanju prireditev        

Pozna in upošteva aktualni strateški plan in strateške cilje. Seznanjen je s tematskimi sklopi prireditev na ravni MKL, pomembnejšimi obletnicami pomembnih literarnih ustvarjalcev in vidnejših osebnosti. Predlaga vsebino prireditev in upošteva skupni program MKL. Program prireditev svoje knjižnice uskladi z ostalimi prireditvami MKL. Organizira prireditve v skladu s kriteriji MKL. Vzpostavlja partnerstva in sodelovanja z udeleženci v zunanjem okolju. Izvaja evalvacijo prireditev, spremlja rezultate in izvaja ustrezne ukrepe. Sodeluje pri izvajanju večjih projektov MKL.

6.5 Načrtovanje prireditev znotraj posamezne knjižnice Vsaka knjižnica izdela terminski načrt izvajanja prireditev, ki zajema:  stalne dneve prireditev,  stalne dneve po nekaterih vrstah prireditev (potopisna predavanja ipd.),  uro prireditev in trajanje. a. Stalni dnevi prireditev  Knjižnica na podlagi analize okolja določi najbolj ugodne dneve za prireditve. Uskladi jih s prireditvenimi zmogljivostmi (kader, razpoložljivost prostora), npr.: prireditve so vsak torek, cikli so ob četrtkih enkrat mesečno.  Prireditelj skrbi, da le izjemoma odstopa od stalnih dni.  Učinki: o prireditve bo obiskalo več obiskovalcev, saj bo zanje ugoden termin, o prireditelj bo lahko prisoten na prireditvi, ne da bi se porušila organizacija dela v izposoji, o prireditelj ne dodaja prireditev nenačrtovano izven stalnih dni in s tem ne odstopa od načrtovanja, o obiskovalci prireditev pričakujejo prireditve na določen dan in si lahko rezervirajo čas. b. Stalni dnevi za posamezno vrsto prireditev  Knjižnica določi stalne dneve za posamezno vrsto prireditev in jo po možnosti uskladi s prireditvami v mreži MKL (npr. potopisna predavanja vsak tretji četrtek, bralne skupine vsako drugo sredo).  Učinki: o obiskovalci prireditev pričakujejo določeno prireditev na določen dan in si lahko rezervirajo čas, o neprekrivnost istovrstnih prireditev v mreži MKL. c. Ure prireditev in trajanje  Knjižnica načrtuje pričetek prireditev, priporočljivo je, da se začnejo vedno ob isti uri.  Knjižnica pripravi načrt terminov za posamezno prireditev glede na vsebino in uporabnika: o prireditve za splošno odraslo populacijo se načrtuje v večernih urah,

 

prireditve za posamezne ciljne skupine se načrtuje glede na potrebe in navade posamezne ciljne oziroma interesne skupine: - npr. za starejše in za starše na porodniškem dopustu se prireditve lahko odvijajo v dopoldanskem času, - za starše z otroki se načrtuje prireditve v zgodnejših večernih urah. Trajanje prireditve mora biti prilagojeno zahtevnosti vsebine in uporabnikom. Učinki: o večji obisk prireditev, o zadovoljstvo uporabnikov prireditev.

Tabela 9: Primer načrtovanja potopisnih predavanj glede na stalne dneve v MKL knjižnica Knjižnica Bežigrad Knjižnica dr. France Škerl Knjižnica Črnuče Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Knjižnica Polje Knjižnica Zalog Knjižnica Jarše Knjižnica Zadvor Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Poljane Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Grba Knjižnica Rudnik Knjižnica Brezovica Knjižnica Dobrova Knjižnica Ig Knjižnica Horjul Knjižnica Frana Levstika Knjižnica Škofljica Knjižnica Podpeč Knjižnica Šiška Knjižnica Gameljne Knjižnica Šentvid Knjižnica Vodice

potopisno predavanje tretji četrtek prvi torek / tretji torek druga sreda manj kot enkrat na mesec (ne vsak mesec, občasno) manj kot enkrat na mesec (ne vsak mesec, občasno) manj kot enkrat na mesec (ne vsak mesec, občasno) manj kot enkrat na mesec (ne vsak mesec, občasno) tretja sreda / drugi torek tretji torek tretji četrtek manj kot enkrat na mesec (ne vsak mesec, občasno) enkrat do dvakrat na leto manj kot enkrat na mesec (ne vsak mesec, občasno) manj kot enkrat na mesec (ne vsak mesec, občasno) manj kot enkrat na mesec (ne vsak mesec, občasno) dvakrat na leto manj kot enkrat na mesec (ne vsak mesec, občasno) druga sreda tretji četrtek (edini mogoč termin; dvorana v lasti ČS) sreda (zelo občasno) tretji ali četrti torek (ne vsak mesec)

6 ORGANIZACIJSKI VIDIK PRIREDITEV ZA ODRASLE 6.1 Elementi uspešne in poenotene organizacije prireditev 

       

Usklajeno načrtovanje prireditev. Usklajevanje mora potekati na horizontalni ravni (prireditelji med sabo)in vertikalni ravni (vodja programov pregleduje in opozarja na neusklajenosti, sklicujejo se mesečni sestanki s predstavitvijo načrta za naslednje obdobje). Pregleden sistem načrtovanja prireditev (v skupni rabi celotne mreže). Koordiniranje posamezne vrste prireditve za celo mrežo MKL. Skrb za večjo prepoznavnost MKL kot celote in prepoznavnost posameznih enot znotraj mreže (profiliranje knjižnic). Načrtno zaposlovanje kadra za organizacijo prireditev. Razvijanje uporabnikov in ne potrošnikov. Izpolnjevanje njihovih potreb in ne želja. Usmeritev k stalnim udeležencem prireditev, ki bodo postali vedno zahtevnejši uporabniki. Seznanjanje s sorodnimi ponudniki prireditev v lokalni skupnosti. Prireditve za ranljive skupine. Sodelovanje in partnerstvo.

6.2 Pristop do izvajalcev  

Izvajalec in vsebina morata zadostiti kriterijem prireditev MKL. Knjižnica mora imeti izdelan protokol pristopa do izvajalcev, ki opredeljuje: o zaposlenega, ki odgovarja na ponudbe za prireditve v MKL, se dogovarja za enoten honorar za eno prireditev v več enotah, o poenoteno izplačilo honorarja, o protokol zavrnitve ponudbe, o protokol iskanja izvajalca, o protokol odpovedi prireditve.

6.3 Pristop do izvedbe 



Knjižnica mora imeti izdelan protokol izvedbe prireditve, ki zajema:15 o komunikacijska orodja (promocija prireditve), o načrt izvedbenih aktivnosti pred prireditvijo, med njo in po njej (prostor, dekoracija, namestitev sodelujočih, prisotnost zaposlenih, trajanje, pospravljanje po prireditvi, poročanje), o načrt človeških virov (število zaposlenih, ki sodelujejo pri prireditvi, znanja, reference), o finančni načrt, o časovni načrt (načrt aktivnosti pred prireditvijo, časovni načrt za trajanje same prireditve), o koordinacijski načrt (shema programskega in časovnega načrta, načrta človeških virov ipd.).

Po Sikošek, Marijana, Management prireditev, organizacija študentskih prireditev. Koper: Fakulteta za management, 2010, str. 40−43. 38

6. 4 Organizacija prireditev glede na velikost in vlogo knjižnice Glede na obstoječo prakso organizacije prireditev v MKL ter njihovo obiskanost se prireditve v MKL organizirajo na treh nivojih:  Knjižnica Otona Župančiča in Trubarjeva hiša literature z največ prireditvami,  območne enote in Slovanska knjižnica,  krajevne knjižnice. 6.3.1 Prireditve v krajevnih knjižnicah  Vodja knjižnice je tudi organizator prireditev.  Pomembno je povezovanje z lokalnim okoljem (npr. odprtost knjižnic ob občinskih praznikih, sodelovanje z občino pri organizaciji kulturnih prireditev, prostor za lokalne prireditve).  Izkoristiti potencial zaposlenih, ki v teh enotah delajo (pomembno: stalnost zaposlenih).  Organizacija prireditev, ki privabijo nove uporabnike.  Vključevanje knjižnice v projekte celotne mreže. 6.3.2 Prireditve v območnih knjižnicah  Uskladitev dogodkov na lokalni ravni.  Sodelovanje v skupnih projektih.  Dogodki, projekti, ki dvignejo prepoznavnost posamezne enote znotraj mreže.  Izkoristiti kompetence knjižničnega osebja, osebne interese, zanimanja.

6. 5 Organizacija prireditev glede na vrsto prireditve Organizacija prireditev se razlikuje glede na vrsto prireditve, upoštevaje vse vidike prireditev (vsebino, velikost, uporabniški vidik, prostor, organizatorja). Knjižnica mora imeti izdelan protokol organizacije prireditev glede na vse naštete vidike.

Primer dobrih praks organizacije s področja organizacije razstav:  Knjižnice grada Zagreba: razpis natečaja za razstave v Galeriji prozori Knjižnica razpiše natečaj za razstave v naslednjem letu, določi pogoje, komisija izbere med prispelimi prošnjami in rezultate objavi na spletni strani. V naprej dobro planiran celoleten projekt, ki omogoča dobro promocijo in organizacijo kakovostnih razstav v galerijskem prostoru.  New York Public Library ponuja tri glavne razstave v prezentativnih prostorih in veliko manjših razstav na manj izpostavljenih lokacijah. Razstave, ki ustrezajo navedenim kriterijem, odobri in sprejme posebna komisija, manjše razstave imajo manj zahtevne kriterije. Na svoji spletni strani pripravljajo tudi online razstave.

7 FINANČNI VIDIK Uredba o osnovnih storitvah knjižnic (Uradni list RS, št. 29/03) določa:  da so dejavnosti in prireditve brezplačna osnovna storitev knjižnic,  da knjižnica organizira prireditve, s katerimi promovira svoje knjižnične zbirke in storitve,  da uporabnikom omogoča prost vstop na prireditev. 7.1 Viri financiranja prireditev  Večina sredstev, namenjenih za izplačilo honorarjev izvajalcem prireditev, so lastna sredstva knjižnice.  Knjižnica lahko pridobi finančna sredstva tudi v okviru projektov in razpisov. 7.2 Financiranje prireditev  S stališča, da ima knjižnica značaj neprofitnega javnega zavoda, ki spodbuja promocijo kulturno-umetniškega dela in ga uporabnikom omogoča brezplačno, se v čim večji meri dogovarja za brezplačna sodelovanja pri izvedbi prireditev in izobraževanj. 

Pri organizaciji prireditev, ki so pomembne za lokalno skupnost, v kateri deluje knjižnica, ima knjižnica številne možnosti organizacije brezplačnih prireditev, ki so plod vzpostavitev partnerstev in sodelovanj z udeleženci v lokalni skupnosti.



Pri izboru zunanjih izvajalcev dogodkov se spoštuje kriterije kulturnega, izobraževalnega in vzgojnega poslanstva dejavnosti same ter se v skladu s tem odloča o primernosti financiranja posameznega dogodka oz. o skladnosti dodeljevanja višine avtorskega honorarja izvajalcem.



Knjižnica lahko izvajalcem izplača avtorski honorar ter s tem vrača davkoplačevalski denar in podpira razvoj lokalne skupnosti. V skladu s transparentno porabo finančnih sredstev knjižnica (organizator prireditve) določa višino izplačanega avtorskega honorarja zunanjim izvajalcem in odločitev o tem sklepa na podlagi internega sklepa o avtorskih tarifah MKL.



Knjižnica kot dober gospodar skuša vzpostaviti čim več sodelovanj in partnerstev ter se na ta način dogovoriti tudi za brezplačne prireditve. Na drugi strani pa je knjižnica prostor, kjer se lahko izvedejo edinstveni dogodki tako na lokalni kot državni ravni. Knjižnica lahko npr. gosti pomembne kulturne ustvarjalce iz Slovenije ali tujine in jih predstavi občinstvu. V takih primerih je običajno potrebno izplačati višje avtorske honorarje, zato je priporočljivo, da je knjižnica za take primere prilagodljiva.

8 PROMOCIJA PRIREDITEV ZA ODRASLE Prireditve za odrasle so za predstavitev širše dejavnosti MKL zelo pomembne. V interesu MKL je, da posamezne dogodke obišče čim več ljudi (glede na prostorske danosti posameznih enot), trenutnih in potencialnih uporabnikov knjižnice. Želimo si, da bi nas javnost opazila in preko različnih dogodkov spoznala, sprejela in uporabljala tudi naše vsakodnevne storitve. Prireditve veliko pripomorejo tudi k ustvarjanju pozitivne podobe knjižnice v javnosti. Da bi to dosegli in ohranjali, moramo tudi pri promociji dogodkov dobro načrtovati in oblikovati promocijska orodja. V MKL izvajamo promocijo svojih prireditev za odrasle na različne načine in se pri tem povezujemo z različnimi deležniki v lokalni skupnosti. Osnovna delitev promocijskih sredstev pa je delitev na notranja in zunanja promocijska orodja.

8.1 Promocijska orodja znotraj MKL MKL razpolaga z različnimi promocijskimi orodji:  mesečni Napovednik (v tiskani in e-obliki),  objave na spletni strani MKL (Aktualno, Prireditve, Zgodilo se je),  Facebook MKL  Facebook profili posameznih območnih enot (Knjižnica Prežihov Voranc, Knjižnica Šiška, Knjižnica Bežigrad, Knjižnica Jožeta Mazovca,  Facebook Trubarjeve hiše literature  Facebook Slovanska knjižnica  Facebook Potujoča knjižnica  Twitter MKL  Instagram MKL  You Tube - Multimedijski center MKL  info terminali v posameznih enotah,  promocijski material (plakati, zgibanke, letaki …),  e-obveščanje za naročnike na spletni strani MKL (na vsakih 7 ali 14 dni),  e-obveščanje potencialno zainteresiranih uporabnikov (posameznikov, društev, organizacij) glede na konkretno vsebino dogodka.

8.2 Promocijska orodja zunaj MKL Za promocijo zunaj MKL imamo na voljo:  tiskane in e-medije (nacionalni in lokalni),  radijske in TV postaje,  e-napovedniki prireditev in dogodkov (Napovednik.si, Ljubljana.si, Kulturnik.si, Kamra.si),  spletne strani ali družbena omrežja društev, izvajalcev dogodkov  občinske spletne strani  Zaradi zasičenosti okolja s kulturno ponudbo v Ljubljani je pomembno, da informacije o prireditvah in dogodkih v enotah MKL dosežejo ciljne skupine potencialnih obiskovalcev. Zaradi številčnosti prireditev, ki jih v vseh enotah MKL priredimo na mesec (okrog 100), je potreben načrten in premišljen mesečni izbor najpomebnejših prireditev (10 na mesec). Z vzpostavljenim enotnim oglaševanjem in promocijo svojih prireditev preko celostne grafične podobe se MKL v okolju tako usklajeno promovira in bo kot taka tudi prepoznana.

8.3 Protokol promocije V MKL obstaja Pravilnik o posredovanju informacij za medije in več navodil za objavljanje prireditev. Predvsem je pomembna pravočasna objava ter točnost informacij o dogodku ter spremljanje objav. Vse informacije o načinih obveščanja in navodila za posredovanje vsebin za objavo ter ustrezni obrazci so dostopni v naslednjih dokumentih:  Pravilnik o načinu posredovanja informacij za medije in pa Navodila za pripravo tekstov za medije http://intranet.mklj.si/images/documents/dokumentacija/navodila/navodila_za_pripravo_tek stov_za_medije.pdf  Navodila za pripravo in objavo vsebin na spletnih straneh MKL http://intranet.mklj.si/images/documents/navodila/Navodila_za_pripravo_in_objavo_vsebin_ na_spletnih_straneh_mkl.pdf  Navodila za objave na družbenih omrežjih so dostopna na intranetu v dokumentu Upravljanje družbenih omrežij Mestne knjižnice Ljubljana http://intranet.mklj.si/images/documents/dokumentacija/drugo_gradivo/upravljanje%20druz benih%20omrezij%20mkl-mar-2019.pdf  Navodila za pripravljanje vsebin za mesečnik prireditev

9 EVALVACIJA IN VKLJUČEVANJE UPORABNIKOV V NAČRTOVANJE PRIREDITEV ZA ODRASLE Ko odide zadnji obiskovalec, za organizatorja dogodek še ni zaključen, saj je potrebno prireditev tudi ovrednotiti. Vse dogodke, ki se odvijejo v knjižnici, je potrebno spremljati, evalvirati in nato tudi analizirati. Tako lahko pridobimo informacije o kakovosti in učinkovitosti prireditev. Dobra evalvacija prepozna in osvetli tako močna kot tudi šibka področja. Vsekakor pa evalvacija ne sme biti orodje za iskanje napak zaposlenih, ki bodo sankcionirane, temveč orodje za prepoznanje močnih področji, ki jih je potrebno poudariti, in šibkih točk, za katere je potrebno najti ustrezno rešitev. Evalvacija je postopek, ki organizatorju dogodka omogoča, da s svojimi lastnimi viri in na svojo lastno pobudo od znotraj izboljša kakovost svojega dela.

9.1 Načini evalvacije Za objektivno ovrednotenje je v evalvacijo potrebno vključiti različne akterje – tako prireditelje kot uporabnike in obiskovalce. Prireditelji lahko svojo oceno podajo v poročilu, za uporabnike in obiskovalce pa lahko izberemo več metod evalvacije: evalvacijski vprašalnik, intervju, opazovanje, metodo fokusne skupine. 9.1.1. Poročilo prireditelja Prireditelj oziroma oseba (skupina), ki je v knjižnici zadolžena za organizacijo in izpeljavo prireditve, lahko svoja opažanja o izbranem dogodku zapiše v poročilu, iz katerega je razvidno:  ocena izvajalca (predavatelja/povezovalca/izvajalca izobraževalne delavnice); način podajanja vsebine, suverenost nastopa, sodelovanje z obiskovalci,  ocena gosta (sodelujočega v pogovoru, na okrogli mizi itd.),  ocena vsebine in kakovosti predavanja/pogovora/izobraževalne delavnice,  ocena tehnične podpore (delovanje ozvočenja, računalnika, projektorja),  ocena zadovoljstva/nezadovoljstva obiskovalcev,  odziv obiskovalcev,  število obiskovalcev,  ali je prireditev sledila načrtovanim vsebinskim ciljem,  ali je prireditev sledila finančnim ciljem. 9.1.1.1 Splošna ocena uspešnosti prireditve glede na pričakovanja Prireditev se ocenjuje tudi glede na to, kaj smo od nje pričakovali. Določene prireditve lahko ocenimo za uspešne, čeprav ne privabijo velikega števila prebivalcev, saj z njimi dosežemo namen: npr. prireditve se udeleži ciljna skupina, za katero je bila prireditev namenjena. Na uspešnost oziroma neuspešnost prireditve vplivajo tudi drugi dejavniki. Predlagamo, da prireditelj pripravi oceno realizacije posameznih dejavnikov, ki vplivajo na prireditev, in jo primerja s pričakovanji. Za pojasnilo služi prikaz v Tabeli 10.

Tabela 10: Predlog priprave splošne ocene prireditve glede na pričakovanja izvajalec gost vsebina in kakovost prireditve tehnična podpora odziv obiskovalcev število obiskovalcev odziv ciljne skupine

finance

pričakovanja suveren, komunikativen srednje poznavanje problematike aktualna vsebina, ožje področje, visoka kakovost brezhibno veliko vprašanj do 15 polovica obiskovalcev je predstavnikov želene ciljne skupine izplačilo honorarja predavatelju

realizacija nejasno podajanje vsebine, zadržan izjemno veliko znanja aktualna vsebina, široko področje, visoka kakovost ni delovalo ozvočenje ni bilo vprašanj 14 slaba tretjina obiskovalcev je predstavnikov želene ciljne skupine predavatelj se je odpovedal honorarju

9.1.1.2 Poročanje o prireditvi po prireditvi Po odmevnejšem dogodku je potrebno pripraviti tudi medijsko objavo. Novico o dogodku, podkrepljeno z dobro fotogalerijo ali video posnetkom, lahko objavimo na domači spletni strani ali FB strani. Kadar organiziramo večji dogodek, pri katerem z donacijami sodelujejo sponzorji, je potrebno pripraviti tudi poročilo za sponzorje. Zastavljeno mora biti objektivno, podkrepljeno s fotografijami, estetsko oblikovano, iz njega pa mora biti razvidno, ali je oglaševanje doseglo obiskovalce, kolikšno je bilo njihovo število ter kje vse je bilo sponzorstvo vidno in omenjeno. Z dobrim poročilom in primerno zahvalo si lahko zagotovimo sponzorje tudi za prihodnje dogodke. Po zaključenem dogodku ne smemo pozabiti poslati tudi pisne zahvale tako izvajalcem kot povabljenim gostom ter sodelujočim pri organizaciji dogodka. 9.1.2. Evalvacija s strani uporabnikov in vključevanje uporabnikov Namen organiziranja prireditev je, da jih v skladu z vsebinsko politiko prireditev v MKL izvajamo za določeno publiko. Pri tem potrebujemo povratne informacije, zato je odločilnega pomena, da sledimo odzivu uporabnikov. Uporabnike lahko vključimo v izvajanje prireditev z njihovimi mnenji o že izvedenih prireditvah in sugestijami o programu v prihodnosti. Obstaja več načinov, kako priti do mnenja in sugestij uporabnikov. Uporabnike moramo sistematično spodbujati, da se odzovejo. Pri njih moramo ustvariti vtis, da so njihove pripombe za nas dragocene pri ustvarjanju programa, da pa ne moremo upoštevati vsake posamezne želje. Odziv na pripombe in sugestije uporabnikov je mogoč vsaj na dveh ravneh:  

osnovni, ko skušamo v konkretnih sugestijah intuitivno najti ideje za nadaljnje delo, višji, kjer je potrebno dodati še sistematično, analitično obdelavo odzivov in sugestij uporabnikov.

Zdi se, da v MKL za zdaj pretežno delujemo na prvi, intuitivni, več ali manj naključni ravni. Drugo raven pa bi morali šele vzpostaviti. Pri tem bi morali najprej najti ustrezen analitični model, ki bi v odzivih uporabnikov lahko zaznal neke stalnice oziroma vzorce potreb. Tako bi bilo lažje ločiti osebne 44

preference posameznih uporabnikov od potreb širše skupine uporabnikov. Presegli bi tudi subjektiven odnos posameznih prirediteljev pri obravnavi sugestij. Ne glede na metodologijo sodelovanja z uporabniki je programska politika v prvi vrsti odgovornost za to pristojnega strokovnega osebja. Predloge je potrebno obravnavati s senzibilnostjo, oceniti, koliko so v skladu s programsko politiko, koliko odražajo splošnejše potrebe uporabnikov. Vključevanje uporabnikov v ustvarjanje programa ne more nadomestiti strokovne presoje in odgovornosti osebja. Strokovno osebje pa se mora zavedati, da je kakovost programa odvisna od interakcije z uporabniki oziroma od tega, koliko so le-ti zadovoljni s programom. a. Evalvacijski vprašalnik Če želimo pridobiti mnenje o prireditvi, kot jo vidijo uporabniki in obiskovalci, lahko izberemo najpogosteje uporabljeno metodo evalvacije − vprašalnik, ki ga po zaključku prireditve razdelimo med prisotne. Za izvedbo tovrstne evalvacije se lahko odloči posamezni prireditelj, če oceni, da bi mu rezultati lahko pomagali pri načrtovanju in izvedbi nadaljnjih prireditev. Pred samo izvedbo pa je potrebno odgovoriti na sledeča vprašanja:  zakaj se odločamo za evalvacijo,  kaj bo zajela evalvacija, katere podatke bomo zbirali,  koga bo zajela,  kdo jo bo izvajal,  kako jo bomo izvajali in kako dolgo,  kam naprej po opravljeni evalvacijski raziskavi. Vprašalnik je najbolj preprosta oblika evalvacije, zato se ga različne organizacije pri svojem delu največ poslužujejo. Vanj je mogoče vključiti vprašanja zaprtega ali odprtega tipa. Bolj so vprašanja zaprta, lažja je kasnejša obdelava. Včasih je najboljša rešitev priprava sredinskega vprašalnika, ki zajema oba tipa vprašanj. Tak vprašalnik ponuja nekoliko manj svobode, je pa kljub temu individualiziran. V vprašalniku navadno zastavimo demografska in vsebinska vprašanja. S prvimi posameznika uvrstimo v starostne, izobrazbene, dohodkovne in druge razrede, z vsebinskimi vprašanji pa se lotimo njihovega odnosa do dogodka oziroma učinkov, ki jih je pustil na njih. Ko odgovorimo na zgoraj zastavljena vprašanja, lahko sledimo sledečim fazam:  postavitev ciljev, opredelitev namena,  načrtovanje,  zbiranje in obdelava podatkov,  interpretacija podatkov,  predstavitev rezultatov,  načrtovanje ukrepov,  spremljanje rezultatov ukrepov. Kot primer dobre prakse je v Prilogi 4 dodan vprašalnik, ki ga za ocenjevanje svojih programov uporabljajo v Učnem centru MKL. b. Intervju Intervju je neke vrste ustna anketa:  izpraševalec in intervjuvanec sta v neposrednem pogovornem stiku;  vsak pogovor je intervju, a se znanstveni intervju razlikuje po temeljiti pripravi, ki temelji na natančni opredelitvi cilja, namena in smisla pogovora;  osnovni pogoji za uspešnost intervjuja so: o strokovno razgledan in usposobljen raziskovalec, o temeljita priprava, 45

 

o poglobljeno znanje o raziskovalni problematiki; podatke navadno pridobimo z vrsto individualnih intervjujev; vprašamo lahko tudi stvari, ki jih ni mogoče opazovati: kdo, kaj, kje, kdaj, kako, zakaj (Klemen 2019).

Analiza rezultatov, dobljenih z intervjuji:  takoj po vsaki skupini/intervjuju,  transkripcija teksta,  sistematična analiza,  validiranje (preverjanje ustreznosti) analize,  iskanje smisla v gori podatkov,  poteka med in po zaključku zbiranja podatkov,  med raziskavo: preliminarna analiza, kodiranje,  po zaključku: podrobna analiza,  več ponovitev,  analiza vsebine (content analysis): o kategorizacija podatkov, o iskanje vzorcev.  Fokusne skupine:  skupine po 8 do 12 sodelujočih, ki jih vodi moderator;  namen je razprava o omejenem številu tem, da pridobimo razpon mnenj in idej, način delovanja in razmišljanja skupine: o razlike med sodelujočimi ne smejo ovirati komunikacije, o predhodno preverjanje primernosti, o večje število skupin (štiri do dvanajst);  moderator spodbuja in usmerja: o predstavi 3–4 teme in skrbi za to, da razprava ostane osredotočena na te teme, o njegovo vključevanje v razpravo je omejeno na minimum, da se razvijejo naravne interakcije, o zahtevane lastnosti: sposobnost koncentracije, dober spomin, hitro učenje, močna osebnost, hitro reagiranje in prilagajanje;  nadzorovano okolje: o ugodni pogoji, opazovanje, snemanje; računalniška podpora vodenju in analizam; možnosti multimedije in interneta. Primeri uporabe:  globinsko odkrivanje slabo poznanega področja,  ugotavljanje konceptov in percepcij udeležencev glede raziskovalnih vprašanj,  pridobivanje splošnih/temeljnih informacij,  ustvarjanje raziskovalne hipoteze,  interpretacija ugotovitev kvantitativnega raziskovanja,  stimuliranje novih idej, konceptov,  ugotavljanje potencialnih problemov (Klemen 2019).

9.2 Dosedanje zbiranje informacij o obiskovanju in kakovosti prireditev Mestna knjižnica Ljubljana (na obdobje pet let) že izvaja dve anketi, ki z nekaterimi vprašanji zbirajo tudi informacije o obiskovanju, udeležbi in poznavanju prireditev ter zadovoljstvu uporabnikov s kakovostjo dogodkov znotraj knjižnične mreže MKL (Anketa o zadovoljstvu uporabnikov; Anketa o navadah uporabnikov). V letu 2016 je bila izvedena tudi anketa Obiskovalci prireditev za odrasle in njihova izkušnja, ki je nastala v okviru projektne skupine študij uporabniške izkušnje v knjižnici. 46

10 POLITIKA IN POSTOPKI REŠEVANJA PRITOŽB Pritožbe lahko razdelimo na: 1. Pritožbe obiskovalcev na: a. prostorske in tehnične pogoje, b. odnos prireditvenega osebja do obiskovalcev, c. profesionalnost prireditvenega osebja, d. program (kaj uvrstiti, kaj od uvrščenega se jim zdi neprimerno), termine prireditev. 2. Pritožbe izvajalcev in ponudnikov prireditev na: a. prostorske in tehnične pogoje, b. odnos prireditvenega osebja do izvajalcev, c. profesionalnost prireditvenega osebja, d. neuvrstitev v spored, pritožbe na neugoden termin. Kategorije pritožb lahko razdelimo na tiste, ki se dotikajo: I. prostorskih pogojev (1. a, 2. a), II. človeškega odnosa osebja na prireditvah (1. b, 2. b), III. profesionalnega odnosa osebja na prireditvah (1. c, 2. c), IV. vsebinsko strokovne narave prireditev (1. d, 2. d).

Pritožbe pod II. se nanašajo na etiko dela zaposlenih z uporabniki, ki je opredeljena v Pravilniku o poslovanju Mestne knjižnice Ljubljana z uporabniki (2. člen, Etika dela z uporabniki), ki zavezuje MKL, da pri svojem poslovanju upošteva načela Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev in Etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev. Pritožbe pod I., II. b rešujemo po utečenem postopku reševanja pritožb v MKL, ki so v pristojnosti vodje OE in direktorja/-ice MKL. Pritožbe pod III. in IV., ki so vsebinske in specifično prireditveno-profesionalne narave, pa rešujemo znotraj prireditvene strukture. Pritožb obiskovalcev na program in termine (1. d) ne obravnavamo kot pritožbe temveč kot predloge, dragocene nasvete, orientacijo za delo itd. Takšne pritožbe obravnavamo v okviru vključevanja uporabnikov v prireditve. Pritožbe izvajalcev na njihovo (ne)uvrstitev v program pod 2. d predlagamo v ponovno obravnavo znotraj prireditvene strukture z upoštevanjem kriterijev za uvrstitev prireditve v program in spoštovanjem načela o profesionalni avtonomiji knjižnice pri oblikovanju svojega programa. Znotraj trenutne organiziranosti prireditvene strukture oba tipa pritožb (III. in IV.) rešujemo po stopnjah: (1.) prireditelj v območni enoti, (2.) vodja prireditev MKL, (3.) direktor/-ica MKL. V prihodnje bi bilo potrebno ustanoviti programski organ, ki bi reševal relevantne predloge uporabnikov in pritožbe ponudnikov. Tak organ bi prispeval k še večji transparentnosti in profesionalni legitimnosti naših strokovnih odločitev. Možna sestava takšnega organa bi bila: prireditelji iz območnih enot in kulturnih programov v MKL ter vodja Službe za delo uporabniki in

posebne zbirke. Možno je vključiti tudi zunanje člane, priznane strokovnjake za posamezna umetniška in strokovna področja.

11 CILJI SMERNIC ZA PRIREDITVE ZA ODRASLE IN UKREPI ZA NJIHOVO DOSEGO  Cilj 1: Prireditve za odrasle pripomorejo k dobrobiti in razvoju posameznikov in lokalne skupnosti. Predlagani ukrepi  MKL za potrebe prireditev opravi analizo zunanjih dejavnikov, kot to priporočajo veljavna Strokovna priporočila in standardi.  Zbrane podatke knjižnica ovrednoti in pripravi nabor dejavnosti, s katerimi lahko pripomore k dobrobiti in razvoju posameznikov, lokalne skupnosti in države.

 Cilj 2: Pri izvedbi prireditev za odrasle knjižnica išče partnerje in vzpostavlja sodelovanja. Predlagani ukrepi  MKL opravi raziskavo zunanjega okolja po metodi Raziskava zunanjega okolja in segmentiranje uporabnikov MKL. Na podlagi rezultatov pripravi eko-karte za celo MKL in posamezne knjižnice.  MKL ohrani obstoječa partnerstva in povezave ter išče nova.  Cilj 3: Pri izvedbi prireditev knjižnica upošteva notranje okolje. Predlagani ukrepi  MKL opravi analizo prireditvenih zmogljivosti knjižnice, ki so podlaga za načrtovanje prireditev.  MKL pripravi metodologijo sprotne analize prireditev za odrasle, ki so podlaga za nadaljnje načrtovanje in organizacijo prireditev.  MKL analize obdobno ponavlja in primerja med seboj.

 Cilj 4: Knjižnica uresničuje proaktivno vlogo v lokalni skupnosti. Predlagani ukrepi  MKL prireja prireditve v skladu s svojimi prioritetnimi knjižničnimi vlogami.  MKL prireja prireditve za ciljne skupine uporabnikov.  MKL se s prireditvami odziva na aktualno družbeno problematiko.  MKL s prireditvami vzgaja družbeno odgovornega državljana.

 Cilj 5: Knjižnica organizira prireditve v skladu s kriteriji prireditev za odrasle. Predlagani ukrepi  MKL bo aktivno iskala vsebine prireditev, ki ne bodo odziv na trenutno ponudbo, ampak rezultat skrbno načrtovanega strateškega in letnega načrtovanja.  MKL upošteva splošne in vsebinske kriterije, sprejete v Smernicah za prireditve za odrasle.  MKL upošteva omejitve pri organizaciji prireditev.

 Cilj 6: Knjižnica v aktualnem strateškem obdobju (2017–2021) zmanjša število prireditev na letni ravni za vsaj 10 %. Predlagani ukrepi  MKL upošteva kriterij števila prireditev, sprejetih v Smernicah za prireditve za odrasle, tako da na podlagi kriterijev regulira število prireditev, zmanjša njihovo količino in zviša njihovo kakovost. 49



  

Knjižnica regulira oziroma zmanjša prireditve z naslednjimi ukrepi: o Knjižnica določi prireditvene dneve za posamezno enoto. o Knjižnice načrtujejo posamezno vrsto prireditev na stalne dneve, npr. vsaka druga sreda v mesecu potopis v KOŽ-u, vsak drugi torek v mesecu bralna skupina v KB. o Prireditve potekajo v ciklih ali vsebinskih sklopih. Jasno izdelan vsebinski sklop ne dopušča dodatnih prireditev. o Natančno načrtovanje prireditev in koordinacija prireditev na prireditvene dneve. o Jasno izdelana stališča glede uvrščanja ponudnikov prireditev v program knjižnice. Pred oddajo načrtov dela za leto 2020 se spremeni metodologija zbiranja podatkov prireditev za odrasle. DS skupaj s CVŽU pripravi nov predlog za zajemanje podatkov. S kriteriji o številu prireditev morajo biti seznanjeni vsi zaposleni, ki pri svojem delu organizirajo prireditve, ne samo prireditelji. Organizacijo prireditev, ki med letom povzroči povečanje števila prireditve glede na letni plan, mora potrditi kolegij.

 Cilj 7: Iz programa knjižnice je razvidno, da ima knjižnica izdelano politiko načrtovanja prireditev. Predlagani ukrepi  Knjižnica upošteva smernice o načrtovanju prireditev, navedene v tem dokumentu.

 Cilj 8: Knjižnica ima poenoteno politiko organizacije prireditev. Predlagani ukrepi  MKL izdela protokol pristopa do izvajalcev.  MKL izdela protokol pristopa do izvedbe prireditev.

 Cilj 9: Odobritev izrednih avtorskih honorarjev.  

Oblikovanje obrazca za vlogo za odobritve višjega zneska avtorskega honorarja. Preoblikovanje Sklepa o avtorskih honorarjih MKL tako, da se določi aneks o tem, kako postopati v primeru dogodkov, ki zahtevajo višja finančna sredstva – jubilejni dogodki, gostovanje tujih avtorjev.

 Cilj 10: Knjižnica je bolj prepoznavna v javnosti. Predlagani ukrepi  Prireditelji v sodelovanju s Službo za odnose z javnostmi pripravijo mesečni izbor prireditev, ki je deležen močnejše promocije. Teh prireditev ne sme biti več kot 10 .  Anketa o navadah uporabnikov je pokazala, da 58 % sodelujočih informacijo o prireditvi pridobi na spletni strani knjižnice in družbenih omrežjih, 46 % v knjižnici, 33 % pa od zaposlenih v knjižnici. Zelo pomembno je neposredno obveščanje o prireditvah ob obisku knjižnice, saj predvsem starejši še vedno dajejo prednost osebnim stikom. Knjižnica lahko, predvsem starejše uporabnike, obvešča tudi po navadni pošti.  MKL ima na voljo tudi kamero za snemanje dogodkov. Število posnetkov pomembnih in zanimivih prireditev je glede na število izvedenih prireditev premajhno, zato je priporočljivo, da se koordinatorji za prireditve bolj pogosto odločajo za snemanje izvedenih dogodkov. Tovrstni posnetki za knjižnico predstavljajo nepogrešljiv promocijski material. MKL ima že izdelana navodila za snemanje dogodkov, ki so dostopna med skupnimi dokumenti.  Potreben je tudi razmislek o obstoječih možnostih in oblikah promocije dogodkov, ki bi še bolj sledile geslu »povsod v mestu«, pa tudi redno spremljanje novih trendov in novih priložnosti, ki se za promocijo naših prireditev še ponujajo.  Potreben je spremenjen koncept napovedi prireditev na spletni strani MKL.

 Cilj 11: Knjižnica evalvira uspešnost izvedene prireditve. Predlagani ukrepi  Prireditelj po končani prireditvi pripravi poročilo o prireditvi, v katero vključi oceno o uspešnosti prireditve glede na pričakovanja.  Tabelam za vodenje statistike prireditev lahko poleg vpisa števila obiskovalcev dodamo še opombe, v katere zapišemo kratko oceno izvajalca, in tako ostalim prirediteljem podamo informacijo o smiselnosti nadaljnjega sodelovanja.  Uspešnejšim prireditvam je potrebno nameniti več prostora tudi po samem dogodku. V ta namen predlagamo: o Rubriko Zgodilo se je na spletni strani MKL prestavimo na vidnejše mesto in ji tako damo večjo veljavo. o Vsaj en odmeven dogodek na mesec se lahko predstavi tudi v tiskanem napovedniku prireditev.

 Cilj 12: Knjižnica v evalvacijo prireditev vključuje uporabnike. Predlagani ukrepi  Na spletni strani bi lahko poleg splošnega obrazca za pripombe in pohvale dodali še obrazec za prireditve, kjer bi uporabnike spodbujali, da nam pošiljajo svoja mnenja in predloge.  Knjižnica izdela načrt evalvacije prireditev s strani uporabnika in določi, katero metodo bo uporabila za določen namen.

 Cilj 13: Knjižnica ima izdelano politiko reševanja pritožb.  Predlagani ukrepi  Na podlagi predlogov v pričujočem dokumentu MKL izdela protokol reševanja pritožb.

12 ZAKLJUČEK S Smernicami za prireditve za odrasle v MKL smo želeli pripraviti dokument, ki bo znotraj zakonskih okvirov in z upoštevanjem aktualnih strokovnih priporočil in standardov prinašal usmeritve, kako se v MKL odzvati na potrebe lokalne skupnosti in kako naj knjižnice v mreži MKL s prireditvami za odrasle odigrajo proaktivno vlogo v lokalnem okolju. Za samo snovanje dokumenta so bili izjemno dragocene vse analize s področja prireditvene dejavnosti MKL; nekatere so bile opravljene znotraj rednega evalviranja delovanja MKL, nekatere so nastale znotraj projektne skupine za študij uporabniške izkušnje, upoštevali smo tudi analize zunanjih izvajalcev in pa izsledke, ki smo jih opravili v okviru delovne skupine za prireditve za potrebe pričujočega dokumenta. Posnetek stanja je predstavljal izhodišče za nadaljnje raziskovanje področja prireditev za odrasle v splošni knjižnici. S Smernicami smo skušali postaviti predvsem osnovo za načrtovanje in izvajane prireditev v prihodnje, zato smo si zastavili nekaj ciljev in predlagali tudi ukrepe za njihovo uresničevanje, kar bo naslednji logični korak, ki bo sledil izidu tega dokumenta.

VIRI IN LITERATURA : Bubnič, E. (2009). Dogodek od A do Ž : priročnik za organizacijo in vodenje dogodkov. Ljubljana: Planet GV. Klemen, Aleš (2019). Pravila znanstvenega pisanja [interni dokument MKL]. Gradivo na izobraževanju Izobraževanje mentorjev za pripravo na bibliotekarski izpit, 20.2.2019. Koontz, Christie, Gubbin, Barbara, ed. (2010). IFLA Public Library Service Guidelines. Berlin: De Gruyter Saur. Pridobljeno 14. 2. 2018 s spletne strani: https://www.degruyter.com/viewbooktoc/product/43971. Musek Lešnik, K. (2001). Samoevalvacija v vzgojno-izobraževalnih organizacijah. Ljubljana : Inštitut za psihologijo osebnosti. Merčun, T. idr. (2018). Obiskovalci prireditev za odrasle in njihova izkušnja: analiza anket. Ljubljana: Mestna knjižnica Ljubljana. Pridobljeno 10. 10. 2018 s spletne strani: https://www.mklj.si/onas/informacije-javnega-znacaja. Mestna knjižnica Ljubljana. (2016). Smernice za mlade v MKL: z mladimi ustvarjalno in izobraževalno povezana MKL. (2016). Ljubljana: Mestna knjižnica Ljubljana. Pridobljeno 15. 1. 2018 s spletne strani: https://www.mklj.si/o-nas/informacije-javnega-znacaja.

Novljan, S. (2008). Kam? Na prireditev! Kam na prireditev? Pridobljeno 14. 2. 2018 s spletne strani: http://www.old.zbds-zveza.si/splosne_2008.asp. Odnos do aktualnih tem s področja kulture – poznavanje kulturnih ustanov, obiskanost prireditev in zadovoljstvo s kulturnimi vsebinami [interni dokument MKL]. (2017). Ljubljana: Agencija Ninamedia. Pridobljeno 30. 3. 2017 s skupnih dokumentov MKL S:\_MKL Organi\kolegij\Kolegiji 2017\11_seja_300317. Pisanski, J., Švab, K. (2018). The curious case of travel-related events in public libraries. Pridobljeno s 2. 3. 2019 spletne strani https://scholar.google.si/citations?user=KqX2uVAAAAAJ&hl=sl. Pristolič, T., Pisanski., J. (2017). Literarne prireditve v knjižnici med teorijo in prakso : analiza in načrtovanje. V Bešter, T., Vovk, D., Fras Popovič, S. (ur.), Povezovanje, sodelovanje, skupnosti : ustvarimo državo bralcev : zbornik referatov. Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. The Public library service: IFLA/UNESCO guidelines for development (2001). München: K. G. Saur. Pridobljeno 14. 2. 2018 s spletne strani: https://www.ifla.org/files/assets/hq/publications/archive/the-public-library-service/publ97.pdf. Raziskava zunanjega okolja in segmentiranje uporabnikov v MKL [interni dokument]. (2010). Ljubljana: Mestna knjižnica Ljubljana. Pridobljeno 14. 2. 2018 s skupnih dokumentov MKL S:\_MKL Razno\Mreža MKL\zunanje okolje.

Resman, S. (2016). Smernice za oblikovanje storitev za starejše. Ljubljana: Mestna knjižnica Ljubljana. Pridobljeno 15. 1. 2018 s spletne strani: https://www.mklj.si/o-nas/informacije-javnega-znacaja. Sikošek, M. (2010). Management prireditev, organizacija študentskih prireditev. Koper: Fakulteta za management. El. knjiga, pridobljeno 15. 1. 2018 s spletne strani http://www.fm-kp.si/zalozba/isbn/978-961-266-068-0.pdf. Shone, A., Parry B. (2006).: Successful Event Management. Australia, London: Thomson. Štrajn, D. (2000). Evalvacija. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

PRILOGA 1 Ustanove MOL VRTCI Vrtci Vrtec Ciciban Vrtec Črnuče Vrtec dr. France Prešeren Vrtec Galjevica Vrtec H. C. Andersen Vrtec Jarše Vrtec Jelka Vrtec Kolezija Vrtec Ledina Vrtec Miškolin Vrtec Mladi rod Vrtec Mojca Vrtec Najdihojca Vrtec Oton Župančič Vrtec Pedenjped Vrtec Pod gradom Vrtec Šentvid Vrtec Trnovo Vrtec Viški gaj Vrtec Vodmat Vrtec Vrhovci Vrtec Zelena jama Vrtec Viški vrtci

Naslov Šarhova ulica 29, 1113 Ljubljana Dunajska cesta 400, Dunajska cesta 390, 1231 Ljubljana Črnuče Erjavčeva cesta 29, 1000 Ljubljana Galjevica 35, 1000 Ljubljana Rašiška ulica 7, 1000 Ljubljana Rožičeva ulica 10, 1000 Ljubljana Glavarjeva ulica 18a, 1000 Ljubljana Rezijanska ulica 22, 1000 Ljubljana Čufarjeva ulica 14, 1000 Ljubljana Novo Polje, cesta VI 1, 1260 Ljubljana - Polje Črtomirova ulica 14, 1000 Ljubljana Levičnikova ulica 11, 1000 Ljubljana Gorazdova ulica 6, 1000 Ljubljana Parmska cesta 41, 1000 Ljubljana Cerutova ulica 5, 1000 Ljubljana Praprotnikova ulica 2, 1000 Ljubljana Ulica pregnancev 6, 1210 Ljubljana - Šentvid Kolezijska ulica 11, 1000 Ljubljana Reška ulica 31, 1000 Ljubljana Korytkova ulica 24, 1000 Ljubljana Vrhovci, cesta XIX 10, 1000 Ljubljana Zvezna ulica 24, 1000 Ljubljana Jamova cesta 23, 1000 Ljubljana

Telefon 01 565 72 20

e-mail vrtec.ciciban@guest.arnes.si

01 589 74 19 01 241 26 20 01 42 04 705 01 507 53 63 01 586 21 40 01 580 91 80 01 420 46 00 01 230 82 40 01 52 85 131 01 437 51 81 01 513 34 10 01 505 72 75 01 520 97 52 01 549 26 14 01 241 26 00 01 513 03 50 01 420 46 56 01 244 52 12 01 520 71 00 01 244 52 52 01 520 67 10 01 244 51 40

vrtec-crnuce@guest.arnes.si vrtec-erjavceva@guest.arnes.si orlova@guest.arnes.si vrtec.andersen@guest.arnes.si vrtec.jarse@guest.arnes.si vrtec.jelka@guest.arnes.si vrtec.kolezija@guest.arnes.si vrtec-ledina@guest.arnes.si vrtec.miskolin@guest.arnes.si vrtec.mladi-rod@guest.arnes.si vrtec.mojca@guest.arnes.si vrtec.najdihojca-lj@guest.arnes.si vrtec-o.zupancic@guesr.arnes.si vrtec.pedenjped@guest.arnes.si vrtec-pod-gradom@guest.arnes.si vrtec.sentvid@guest.arnes.si vrtec.trnovo@guest.arnes.si vrtec.viski-gaj@guest.arnes.si vrtec-vodmat @guest.arnes.si vrtec.vrhovci@guest.arnes.si vrtec.zelena-jama@guest.arnes.si viski.vrtci@guest.arnes.si

OSNOVNE ŠOLE Šole Osnovna šola Savsko naselje Osnovna šola Bežigrad Osnovna šola Danile Kumar Ljubljana Osnovna šola dr. Vita Kraigherja Ljubljana Osnovna šola Franceta Bevka Ljubljana Osnovna šola Mirana Jarca Ljubljana Osnovna šola n. h. Maksa Pečarja Ljubljana Črnuče Osnovna šola Milana Šuštaršiča Ljubljana Osnovna šola Vodmat Osnovna šola Ledina Osnovna šola Majde Vrhovnik Ljubljana Osnovna šola Prežihovega Voranca Ljubljana Osnovna šola Poljane Ljubljana Osnovna šola Prule Osnovna šola Toneta Čufarja Ljubljana Osnovna šola Dragomelj Osnovna šola Zalog Osnovna šola Jožeta Moškriča Ljubljana Osnovna šola Nove Jarše Osnovna šola Karla Destovnika Kajuha Ljubljana Osnovna šola Božidarja Jakca Ljubljana Osnovna šola Ketteja in Murna Ljubljana Osnovna šola Polje Osnovna šola Zadobrova Osnovna šola Sostro Osnovna šola Vide Pregarc Ljubljana Osnovna šola Martina Krpana Ljubljana Osnovna šola Nove Fužine Osnovna šola Šentvid

Naslov Matjaževa ulica 4, 1000 Ljubljana Črtomirova ulica 12, 1113 Ljubljana Godeževa ulica 11 p.p. 3248, 1131 Ljubljana Trg 9. maja 1, 1000 Ljubljana Ulica pohorskega bataljona 1, 1113 Ljubljana Ipavčeva ulica 1, 1000 Ljubljana

Telefon 01 300 01 70 01 280 75 50 01 563 68 20 01 231 09 24 01 568 70 10 01 280 61 00

e-mail tajnistvo.ljossn@guest.arnes.si tajnistvo.osljbe@guest.arnes.si tajnistvo.osljdk@guest.arnes.si osv.kraigher@guest.arnes.si o-fb.lj@guest.arnes.si o-mj.lj@guest.arnes.si

Črnuška cesta 9, 1231 Ljubljana - Črnuče Štembalova ulica 2/a, 1113 Ljubljana Potrčeva ulica 1, 1000 Ljubljana Komenskega ulica 19, 1000 Ljubljana Gregorčičeva ulica 16, 1000 Ljubljana Prežihova ulica 8, 1000 Ljubljana Zemljemerska ulica 7, 1000 Ljubljana Prule 13, 1000 Ljubljana Čufarjeva ulica 11, 1000 Ljubljana Osnovna šola Dragomelj Cerutova ulica 7, 1260 Ljubljana – Zalog Jarška cesta 34, 1000 Ljubljana Clevelandska ulica 11, 1000 Ljubljana Jakčeva ulica 42, 1000 Ljubljana Nusdorferjeva ulica 10, 1000 Ljubljana Koširjeva ulica 2, 1110 Ljubljana Polje 358, 1260 Ljubljana - Polje Zadobrovška cesta 35, 1260 Ljubljana – Polje Cesta II. grupe odredov 47, 1261 Ljubljana Dobrunje Bazoviška ulica 1, 1110 Ljubljana Gašperšičeva ulica 10, 1110 Ljubljana Preglov trg 8, 1000 Ljubljana Prušnikova ulica 98, 1210 Ljubljana – Šentvid

01 589 63 12 01 534 99 59 01 520 38 50 01 230 76 50 01 470 04 11 01 244 32 53 01 230 84 30 01 251 84 68 01 230 87 30 01 589 08 10 01 547 32 30 01 541 61 65 01 520 35 22 01 520 84 80 01 520 66 50 01 520 65 71 01 520 86 00 01 528 25 91

zlatka-vlasta.zgonc@guest.arnes.si posta.osms-lj@guest.arnes.si zdenka.pucelj@guest.arnes.si info@o-ledina.si os.majdevrhovnik@guest.arnes.si tajnistvo@o-pv.lj.edus.si o-poljane.lj@guest.arnes.si o-prule.lj@guest.arnes.si tajnistvo@tonecufar.com tajnistvo@dragomelj.si oslj-zalog@guest.arnes.si os-jozemoskric.lj@guest.arnes.si projekt4.osljnjar@guest.arnes.si osljkdk@guest.arnes.si tajnistvo@os-bozidarjajakca.si o-kim.lj@guest.arnes.si o-polje.lj@guest.arnes.si os-zadobrova.lj@guest.arnes.si

01 527 25 10 01 524 44 18 01 520 86 40 01 547 15 00 01 500 03 20

mojca.pajnic@guest.arnes.si os-vp.lj@guest.arnes.si o-makrp.lj@guest.arnes.si damjana.korosec@guest.arnes.si sentvid2@email.si

Osnovna šola Šmartno pod Šmarno goro Osnovna šola Franca Rozmana Staneta Ljubljana Osnovna šola Koseze Osnovna šola Hinka Smrekarja Ljubljana Osnovna šola Vižmarje Brod Osnovna šola Dravlje Osnovna šola Riharda Jakopiča Ljubljana Osnovna šola Valentina Vodnika Ljubljana Osnovna šola Spodnja Šiška Osnovna šola Miška Kranjca Ljubljana Osnovna šola Bičevje Osnovna šola Vič Osnovna šola Oskarja Kovačiča Ljubljana Osnovna šola Trnovo Osnovna šola Kolezija Osnovna šola Vrhovci Osnovna šola Livada Ljubljana

Cesta v Gameljne 7, 1211 Ljubljana - Šmartno Prušnikova ulica 85, 1210 Ljubljana – Šentvid Ledarska ulica 23, 1117 Ljubljana Gorazdova ulica 16, 1000 Ljubljana Na Gaju 2, 1210 Ljubljana Klopčičeva ulica 1, 1117 Ljubljana Derčeva ulica 1, 1000 Ljubljana Adamičeva ulica 16, 1000 Ljubljana Gasilska cesta 17, 1000 Ljubljana Kamnogoriška cesta 35, 1117 Ljubljana Splitska ulica 13, 1111 Ljubljana Abramova ulica 26, 1111 Ljubljana Ob dolenjski železnici 48, 1108 Ljubljana Karunova ulica 14/a, 1000 Ljubljana Cesta V Mestni log 46, 1000 Ljubljana Cesta na Bokalce 1, 1111 Ljubljana Ulica Dušana Kraigherja 2, 1000 Ljubljana

01 511 06 18 01 512 16 81 01 500 75 00 01 500 81 70 01 583 92 00 01 507 26 00 01 500 46 46 01 500 71 50 01 505 74 47 01 518 80 10 01 283 30 13 01 256 61 61 01 280 91 00 01 283 35 64 01 283 22 59 01 423 03 70 01 420 19 60

os-smartno.lj@guest.arnes.si osljfrs2s@guest.arnes.si group1.osljkoseze@guest.arnes.si group1.osljhism@guest.arnes.si tajnistvo-osljbr@PRIguest.arnes.si tajnistvo-os.dravlje@guest.arnes.si tatjana.slavicic@guest.arnes.si tajnistvo@o-vvodnika.lj.edus.si o-spsiska.lj@guest.arnes.si group1.osljmikra@guest.arnes.si o-bicevje.lj@guest.arnes.si os.vic@guest.arnes.si os-oskar.kovacic@guest.arnes.si irena.kokovnik@guest.arnes.si o-kolezija.lj@guest.arnes.si o-vrhovci.lj@guest.arnes.si group1.osljli@guest.arnes.si

Zavod za usposabljanje Janeza Levca Delovna enota OŠPP Delovna enota OŠPP Delovna enota OVI Jarše Delovna enota Dom - internat

Karlovška 18, 1000 Ljubljana Dečkova ul. 1b Levstikov trg 1 Šmartinska 96

01 24-18-100 01 43 42 180 01 24 18 140 01 54 71 160 01 24 18 106

zavod.zujlevec@guest.arnes.si janja.seles@guest.arnes.si oslevstik.lj@guest.arnes.si zbornica.zjl@guest.arnes.si irena.nose@guest.arnes.si

SREDNJE ŠOLE

Šole Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, gimnazija in veterinarska šola Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, živilska šola Ekonomska šola Ljubljana Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana Gimnazija Bežigrad, Gimnazija Gimnazija Bežigrad, Mednarodna šola Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana Gimnazija Ledina Gimnazija Moste Gimnazija Poljane Gimnazija Šentvid Gimnazija Šiška Gimnazija Vič Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Srednja glasbena in baletna šola Srednja ekonomska šola Ljubljana Srednja frizerska šola Ljubljana Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola Ljubljana, Srednja poklicna šola Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola Ljubljana Srednja medijska in grafična šola Ljubljana Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad-Ljubljana Srednja šola tehniških strok Šiška Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo Srednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana Srednja trgovska šola Ljubljana

Naziv gimnazija srednja šola gimnazija srednja šola gimnazija gimnazija gimnazija gimnazija gimnazija gimnazija gimnazija gimnazija gimnazija srednja šola srednja šola srednja šola srednja šola srednja šola srednja šola srednja šola srednja šola srednja šola srednja šola srednja šola srednja šola

Naslov Cesta v Mestni log 47, 1000 Ljubljana Ižanska cesta 10, 1000 Ljubljana Prešernova cesta 6, 1000 Ljubljana Vegova ulica 4, 1000 Ljubljana Peričeva ulica 4, 1000 Ljubljana Peričeva ulica 4, 1000 Ljubljana Šubičeva ulica 1, 1000 Ljubljana Resljeva cesta 12, 1000 Ljubljana Zaloška cesta 49, 1000 Ljubljana Strossmayerjeva ulica 1, 1000 Ljubljana Prušnikova ulica 98, 1210 Ljubljana - Še Aljaževa ulica 32, 1000 Ljubljana Tržaška cesta 72, 1000 Ljubljana Ižanska cesta 12, 1000 Ljubljana Roška cesta 2, 1000 Ljubljana Litostrojska cesta 53, 1000 Ljubljana Dunajska cesta 102,1000 Ljubljana Dunajska cesta 102,1000 Ljubljana Pokopališka ulica 33, 1000 Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana Litostrojska cesta 51, 1000 Ljubljana Zdravstvena pot 1, 1000 Ljubljana Preglov trg 9, 1000 Ljubljana Gosposka ulica 18, 1000 Ljubljana Poljanska cesta 28 A, 1000 Ljubljana

Srednja upravno - administrativna šola Ljubljana Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana Srednja zdravstvena šola Ljubljana Šolski center Ljubljana, Gimnazija Antona Aškerca Šolski center Ljubljana, Srednja lesarska šola Šolski center Ljubljana, Srednja strojna in kemijska šola Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana

srednja šola srednja šola + gimnazija srednja šola gimnazija srednja šola srednja šola srednja šola

Zdravstvena pot 10, 1000 Ljubljana Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana Poljanska cesta 61, 1000 Ljubljana Aškerčeva cesta 1, 1000 Ljubljana Aškerčeva cesta 1, 1000 Ljubljana Aškerčeva cesta 1, 1000 Ljubljana Celjska ulica 16, 1000 Ljubljana

DIJAŠKI DOMOVI Domovi Dijaški dom Bežigrad Ljubljana Dijaški dom Ivana Cankarja Ljubljana Dijaški dom Poljane Dijaški dom Tabor Dijaški dom Vič Gimnazija Šiška Zavod sv. Stanislava, Jegličev dijaški dom

Naslov Kardeljeva ploščad 28, 1000 Ljubljana Poljanska cesta 26, 1000 Ljubljana Potočnikova ulica 3, 1000 Ljubljana Vidovdanska cesta 7, 1000 Ljubljana Gerbičeva ulica 51 A, 1000 Ljubljana Aljaževa ulica 32, 1000 Ljubljana Štula 23, 1210 Ljubljana - Šentvid

Telefon 01 534 28 67 01 474 86 15 01 300 31 32 01 234 88 40 01 479 01 11 01 500 78 00 01 582 22 55

GLASBENE ŠOLE Šole Glasbena šola Ljubljana Vič-Rudnik Glasbena šola Ljubljana Moste-Polje enota Ljubljana-Moste enota Ljubljana-Polje Zavod sv. Stanislava, glasbena šola Zavod Salesianum, OE Glasbena šola Rakovnik Waldorfska šola, enota glasbena šola Glasbeni center E. Willems zasebni zavod za glasbeno vzgojo in izobraževanje

Naslov Gradaška 24, 1000 Ljubljana

Telefon 01 252 14 74

Ob Ljubljanici 36, 1000 Ljubljana Polje 21, 1260 Ljubljana-Polje Štula 23, 1210 Ljubljana - Šentvid Rakovniška ulica 6, 1000 Ljubljana Streliška ulica 12, 1000 Ljubljana Ilirska ulica 12 A, 1000 Ljubljana

01 542 18 20 01 528 23 63 01 582 22 41 01 427 63 46

e-mail http://www.g-vic-rudnik.lj.edus.si/ gs.moste-polje@guest.arnes.si

041 851 622

Glasbeni atelje Tartini - zasebna glasbena šola d.o.o. Glasbena šola Franca Šturma, Ljubljana Podružnica Bežigrad Podružnica Brinje Podružnica Črnuče Podružnica Šentvid Podružnica Zg.Šiška

Smoletova ulica 16, 1000 Ljubljana Celovška cesta 98, 1000 Ljubljana Reboljeva ulica 18 Zupanova ulica 10 Dunajska cesta 398, 1231 Ljubljana - Črnuče Prušnikova ulica 100, 1210 Ljubljana - Šentvid Drenikova ulica 22

01 280 08 71 01 500-1562 01 568 66 74 01 534 23 61 01 537 34 07 01 512 45 71 01 515 42 00

http://www.gsfrancasturma.si/

UNIVERZA V LJUBLJANI Akademije AG - Akademija za glasbo AGRFT - Akademija za gledališče, radio, film in televizijo ALUO - Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

Naslov Stari trg 34, 1000 Ljubljana Nazorjeva ul. 3, 1000 Ljubljana Erjavčeva ul. 23, 1000 Ljubljana

Telefon 01 242 73 01 01 251 04 12 01 251 27 26

e-mail www.ag.uni-lj.si www.agrft.uni-lj.si www.alu.uni-lj.si

Fakultete BF - Biotehniška fakulteta EF - Ekonomska fakulteta FA - Fakulteta za arhitekturo FDV - Fakulteta za družbene vede FE - Fakulteta za elektrotehniko FFA - Fakulteta za farmacijo FGG - Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo FMF - Fakulteta za matematiko in fiziko FRI - Fakulteta za računalništvo in informatiko FSD - Fakulteta za socialno delo FS - Fakulteta za strojništvo FŠ - Fakulteta za šport FU - Fakulteta za upravo FF - Filozofska fakulteta MF - Medicinska fakulteta

Jamnikarjeva ul. 101, 1000 Ljubljana Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana Zoisova 12, 1000 Ljubljana Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Aškerčeva c. 7, 1000 Ljubljana Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana Aškerčeva c. 5, 1000 Ljubljana Jadranska ul. 19, 1000 Ljubljana Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Topniška ul. 31, 1000 Ljubljana Aškerčeva c. 6, 1000 Ljubljana Gortanova ul. 22, 1000 Ljubljana Gosarjeva ul. 5, 1000 Ljubljana Aškerčeva c. 2, 1000 Ljubljana Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana

01 423-11-61 01 589-24-00 01 426-43-19 01 580-51-00 01 476-84-11 01 476-95-00 01 476-85-08 01 241-91-00 01 476-65-00 01 476-84-11 01 280-92-40 01 477-11-43 01 520-77-00 01 580-55-00 01 241-10-00 01 543-77-02

www.bf.uni-lj.si www.ef.uni-lj.si www.fa.uni-lj.si www.fdv.uni-lj.si www.fe.uni-lj.si www.ffa.uni-lj.si www.fgg.uni-lj.si www.fkkt.uni-lj.si www.fmf.uni-lj.si www.fri.uni-lj.si www.fsd.uni-lj.si www.fs.uni-lj.si www.fsp.uni-lj.si www.fu.uni-lj.si www.ff.uni-lj.si www.mf.uni-lj.si

NTF - Naravoslovnotehniška fakulteta PEF - Pedagoška fakulteta PF - Pravna fakulteta TEOF - Teološka fakulteta VF - Veterinarska fakulteta ZF - Zdravstvena fakulteta

Aškerčeva c. 12, 1000 Ljubljana Kardeljeva pl. 16, 1000 Ljubljana Poljanski nasip 2, 1000 Ljubljana Poljanska c. 4, 1000 Ljubljana Gerbičeva ul. 60, 1000 Ljubljana Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana

01 470-45-00 01 589-22-00 01 420-31-00 01 434 58 10 01 477-91-00 01 300-11-11

www.ntf.uni-lj.si www.pef.uni-lj.si www.pf.uni-lj.si www.teof.uni-lj.si www.vf.uni-lj.si www.zf.uni-lj.si

ŠOLSTVO - Visoko in višje Javne višje šole Biotehniški izobraževalni center Ljubljana Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije

Naziv Višja strokovna šola Višja baletna šola Višja strokovna šola

Višja policijska šola, Ljubljana

Telefon 01 280 76 01 252 19 01 234 24

Višja šola

Naslov Ižanska cesta 10, 1000 Ljubljana Ižanska cesta 12, 1000 Ljubljana Celjska ulica 16, 1000 Ljubljana Rocenska ulica 56, 1211 LjubljanaŠmartno

Zasebne višje šole s koncesijo Inštitut in akademija za multimedije

Naziv Višja strokovna šola

Naslov Leskoškova cesta 12, 1000 Ljubljana

Telefon 01 524 0

Zasebne višje šole brez koncesije B2 d.o.o. Center za poslovno usposabljanje Emona Efekta, izobraževanje in svetovanje d.o.o.

Naziv Višja strokovna šola Višja strokovna šola Višja strokovna šola

Naslov Tržaška cesta 42, 1000 Ljubljana Kardeljeva ploščad 27a, 1000 Ljubljana Stegne 21c, 1000 Ljubljana

Telefon 01 244 42 01 589 76 01 500 03

01 510 70

Euro šola Ljubljana Gea College, Družba za višješolsko izobraževanje INTER-ES d.o.o. Izobraževalni center energetskega sistema Izobraževalni zavod Hera IZRAZ Ljubljana Leila d.o.o. MUCH d.o.o. Skaldens, zasebni zdravstveni zavod Zaris, Zavod za razvoj, izobraževanje in svetovanje Zavod IRC

Višja strokovna šola Center višjih šol Višja strokovna šola Višja strokovna šola Višja strokovna šola Višja strokovna šola Višja strokovna šola Višja strokovna šola OE Višja strokovna šola za ustne higienike Višja strokovna šola Višja strokovna šola

Litostrojska cesta 40, 1000 Ljubljana Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana Cesta na Brdo 85, 1000 Ljubljana Hajdrihova ulica 2, 1000 Ljubljana Kržičeva ulica 7, 1000 Ljubljana Cesta na Brdo 69, 1000 Ljubljana Mencingerjeva ulica 7, 1000 Ljubljana Koprska ulica 94, 1000 Ljubljana Ulica bratov Jančar 25, 1000 Ljubljana Litostrojska cesta 40, 1000 Ljubljana Litostrojska cesta 40, 1000 Ljubljana

ŠTUDENTSKI DOMOVI V LJUBLJANI

Domovi na Viču Cesta v Mestni log 70 Cesta v Mestni log 72 Gerbičeva 59

ŠD 03 ŠD 04 Dom stara Gerbičeva

Domovi v Rožni Cesta 27.aprila 31 Bičevje 1

Dom I - XIV Bičevje

Domovi za Bežigradom Kardeljeva ploščad 12-15 Kardeljeva ploščad 5 Vilharjeva 13 Topniška 31 Hacquetova 3 in 6

Dom A, Dom B, Dom C, Dom D Dom FDV Akademski kolegij Dom Topniška Hacquetova

Domovi v Centru Ilirska 2

Dom Ilirska

01 515 27 01 588 13 01 200 02 01 474 26 01 230 01 01 252 81 040 561 8 01 423 78 041 606 5 01 500 86 01 548 37

Zdravstvena pot 3 Poljanska cesta 59 Rimska cesta 7A

Dom VŠZ Dom na Poljanski cesti Rimska 7A

Dom v Šiški Litostrojska cesta 55

Dom na Litostrojski cesti

MLADINSKI CENTRI V LJUBLJANI Centri Center za kakovostno preživljanje prostega časa otrok in mladih Četrtni mladinski center Bežigrad Četrtni mladinski center Zalog Četrtni mladinski center Šiška Četrtni mladinski center Črnuče

Naslov Reslejva 18 Vojkova 73, 1000 Ljubljana

Telefon 01 306 40 64 051 659 025

e-mail mladi.zmaji@l mladina@ljubl

Zavod mladinska mreža MaMa Kulturno umetniško društvo Mreža Ljubljana Društvo ŠKUC Ljubljana Kulturno umetniško društvo France Prešeren Ljubljana Mladinsko informacijski center Ljubljana Mladinski center Menza pri koritu Mestna občina Ljubljana, Urad za mladino Oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje Škratova čitalnica, kud anarhiv Združenje DrogArt Mladinski svet Ljubljane Atelje 2050 Društvo za nenasilno komunikacijo Center za pomoč mladim Ljubljana Študentska organizacija Univerze v Ljubljani IZIDA, zavod in Društvo IZIDA

Kersnikova 4, 1000 Ljubljana Masarykova 24, 1000 Ljubljana Stari trg 21, 1000 Ljubljana Karunova 14, 1000 Ljubljana Ulica Stare pravde 11, 1000 Ljubljana Masarykova 24, 1000 Ljubljana Resljeva 18, 1000 Ljubljana

07 499 00 70 01 434 03 45 01 432 73 68 01 283 22 88 01 439 97 90 01 434 0345 01 306 40 42

www.mreza-m www.kudmrez www.skuc.org www.kud-fp.si www.mic.si mladamenza@ mladina@ljubl

Metelkova 6, 1000 ljubljana Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana Komenskega ulica 2, 1000 Ljubljana Dolenjska cesta 83, 1000 Ljubljana Miklošičeva cesta 38, Ljubljana Kersnikova 4, 1000 Ljubljana Kersnikova ulica 4, 1000 Ljubljana Kotnikova 2, 1000 Ljubljana

01 434 03 45

anarhiv@mail.

01 4301262 01 42 66 005 01 4344 822 01 438 22 10 01 43 80 200 01 439 49 50

info@mslj.org kreativnasola@ info@drustvoinfo@sou-lj.si info@izida.si

Društvo mladih raziskovalcev Slovenije Zavod Radio Študent Stripburger

Jamova 39, 1000 Ljubljana Cesta 27. aprila 31, Ljubljana Metelkova 6, Ljubljana

dmrs@drustvo 01 4344094

DELAVSKE UNIVERZE Delavske univerze Center za dopisno izobraževanje Univerzum Izobraževalno središče Miklošič Zavod za tehnično izobraževanje Cene Štupar - Center za perm. izobraževanje

Naslov Grošljeva 4, 1000 Ljubljana Miklošičeva 26 Langusova 21 Vojkova 1

Telefon 01 583 92 70 01 230 76 08 01 211 62 00 01 234 44 21

info@cdi-univerzum info@ismiklosic.si ljzti@guest.arnes.s cene.stupar@siol.n

Andragoški center Republike Slovenije

Šmartinska 134a, Ljubljana

01 5842 560

http://www.acs.si

Bob, zavod za izobraževanje in kulturne dejavnosti

Kunaverjeva 9, 1000 Ljubljana Robbova 15, Ljubljana - Stara pošta (za Festivalno dvorano)

PROJEKTNO UČENJE ZA MLADE

info@zavod-bob.si

UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE

Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani

Poljanska cesta 6, 1000 Ljubljana

01 433 20 90

www.uni

Portali za starejše seniorji.info varna starost

http://ww http://ww

DNEVNI CENTRI ZA STAREJŠE Dnevni centri aktivnosti za starejše (DCA), Mestne zveze upokojencev Ljubljana DCA za starejše v Mostah DCA za starejše Bežigrad DCA za starejše Center DCA za starejše osebe z okvarami sluha Društva gluhih in naglušnih Ljubljana DCA za starejše Dom starejših občanov Ljubljana – Šiška (Dnevni center - dnevno varstvo) DCA za starejše Papilot – zavod za vzpodbujanje in razvijanje kvalitete življenja Ljubljana DCA za starejše Doma za starejše občane Fužine

Povšetova 20, Ljubljana Puhova 6, Ljubljana Gosposvetska 4, Ljubljana Cesta v prod 8, Ljubljana Kunaverjeva 15, Ljubljana Zakotnikova ulica 3, Ljubljana Nove Fužine 40, Ljubljana

Dnevno varstvo izvajajo Dom starejših občanov Ljubljana – Šiška (javna služba) Dom starejših občanov Ljubljana Moste – Polje (javna služba) Papilot – zavod za vzpodbujanje in razvijanje kvalitete življenja Ljubljana Dom starejših občanov Fužine

Kunaverjeva 15, Ljubljana Ob sotočju 9, Ljubljana Zakotnikova ulica 3, Ljubljana Nove Fužine 40, Ljubljana

dca@mz 01 430 51 52 01 534 40 26 01 232 24 21 01 528 44 93 01 513 16 40 01 542 15 82 01 587 46 00

dgn.ljublj

info@pa amg@ds

siska@s dsolmp@ info@pa www.dso

DOMOVI ZA STAREJŠE

Domovi Dom starejših občanov Ljubljana Bežigrad Dom upokojencev Center, Tabor-Poljane Enota Dom Poljane Dom starejših občanov Ljubljana Moste-Polje Dom starejših občanov Ljubljana-Šiška Dom starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik Enota Kolezija Dom starejših občanov Fužine

Naslov Komanova 1, 1000 Ljubljana Tabor 10, 1000 Ljubljana Zrinjskega 3, 1000 Ljubljana Ob sotočju 9, 1000 Ljubljana Kunaverjeva 15, 1000 Ljubljana Cesta na Bokalce 51, 1125 Ljubljana Kopališka 10, 1000 Ljubljana Nove Fužine 40, 1125 Ljubljana

Telefon 01 568 20 59 01 234 73 00 01 234 71 00 01 584 37 00 01 513 16 30 01 477 06 00 01 477 01 00 01 587 46 00

e-mail bezigrad@ssz-slo.si dom.tabor@siol.net dom.poljane@siol.net dsolmp@siol.net siska@ssz-slo.si Dom.Vic@dso.vic.si vili.dolenc@dso-vic.si tajnistvo@dso-fuzine.si

TURISTIČNE TOČKE V LJUBLJANI Turistični centri Turistično informacijski center Ljubljana Zavod za turizem Ljubljana Slovenski turistični informacijski center - STIC Turistična informacijska pisarna

Naslov Adamič Lundrovo nabrežje 2, 1000 Ljubljana Krekov trg 10, 1000 Ljubljana Krekov trg 10, 1000 Ljubljana Trg osvobodilne fronte 6, Ljubljana

Mestna turistična zveza Ljubljana Turistično društvo Barje Turistično društvo Dravlje Lipa Turistično društvo Moste Polje Turistično društvo Ljubljana - Šiška Turistično društvo Šmarna gora Turistično društvo zadvor Turistično društvo Zajčja Dobrava Turistično društvo Besnica - Janče Turistično društvo Koseze Turistično društvo Zelena jama

Radio Slovenija, Tavčarjeva 17, Ljubljana Ižanska 143, Ljubljana Draveljska 44, Ljubljana Litijska 307a, Ljubljana Milčinskega 1a, Ljubljana Pločanska 8, Ljubljana 13. julija 86, 1261 Ljubljana - Dobrunje Novo Polje c.III/27, 1260 Ljubljana Polje Besnica 20, 1129 Ljubljana Zalog Bratov učakar 6, Ljubljana Bezenškova 22, Ljubljana

Telefon 01 306 12 15 01 306 45 94 01 306 45 75 01 433 94 75

e-mail tic@visitljubljana.si info@ljubljana-tourism.si stic@visitljubljana.si ticzp@ljubljana-tourism.si

01 427 25 90

marjan.beltram@rtvslo.si karmen.koncan@guest.arnes.si info@td-dravlje.si

www.td-dravlje.si

srecko.birk@siol.net info@td-koseze.si zeleni.glas@amadej.si

www.td-koseze.si www.td-zelenajam

01 542 05 61 01 505 80 75 051 395 262 040 836 407 01 473 81 89 041 503 964 01 544 66 03

visitljubljana.si

http://www.visitljubl

Turistično društvo Ljubljanica Niko Jerman, turistično združenje Ljubljana Olepševalno društvo Rožna dolina Počitniško TD Crveni vrh Društvo turističnih vodnikov - EOL Kulturno turistično društvo Proga 13 Turistično društvo Savlje Turistično društvo Zalog Esperantsko turistično društvo Ljubljana

Prule 8, Ljubljana Vidmarjeva 8, Ljubljana Rožna dolina, Cesta VI/3, Ljubljana Medvedova 12, Ljubljana Aleševčeva 10, Ljubljana Pot do šole 2a, Ljubljana Savlje 87, Ljubljana Agrokombanatska 2, 1129 Ljubljana Zalog Glinškova ploščad 11, Ljubljana

01 256 50 09 01 423 20 21

01 561 33 41 040 863 401

dusan.levicnik@siol.net faniriznar@volja.net

MUZEJI V LJUBLJANI Muzeji Prirodoslovni muzej Slovenski etnografski muzej Narodni muzej Slovenije Muzej novejše zgodovine Tehniški muzej Slovenije Arhitekturni muzej Arhitekturni muzej Plečnikova zbirka Slovenski šolski muzej Železniški muzej Zemljepisni muzej Pivovarski muzej Tobačni muzej Farmacevtsko medicinska zbirka Buhoslava Muzej in galerije mesta Ljubljana - Mestni muzej Ljubljana Ivan Cankar (1875–1918), Spominska soba Ivana Cankarja Muzej športa Emonska hiša (Jakopičev vrt) Zgodnjekrščanski center

Naslov Muzejska 1, 1000 Ljubljana Metelkova 2, 1000 Ljubljana Muzejska 1, 1000 Ljubljana Celovška 23, 1000 Ljubljana Bistra pri Vrhniki Grad Fužine Pot na Fužine 2, 1000 Ljubljana Karunova 4, 1000 Ljubljana Plečnikov trg, 1000 Ljubljana Parmova 35, 1000 Ljubljana Trg francoske revolucije 7, 1000 Ljubljana Pivovarniška 2, 1000 Ljubljana Tobačna 5, 1000 Ljubljana Verovškova 57, 1000 Ljubljana Gosposka 15, 1000 Ljubljana Cankarjev vrh, Rožnik, Ljubljana Kopitarjeva ulica 4, 1000 Ljubljana Mirje 4, 1000 Ljubljana Erjavčeva cesta 18, 1000 Ljubljana

Telefon 01 241 09 40 01 450 97 98 01 241 44 00 01 300 96 10 01 750 66 70 01 540 97 98 01 280 16 00

e-mail

01 2412-500 01 24 12 506 01 431 83 40 01 241 25 06 01 241 25 06

info@mestnim info@mm-lj.s muzej.sporta@ info@mm-lj.s

Virtualni muzej Slovenski gledališki muzej Skupnost muzejev Slovenije Mednarodni muzejski svet, Slovenski odbor Slovensko muzejsko društvo

Grajska planota 1, 1000 Ljubljana Mestni trg 17, 1000 Ljubljana Skupnost muzejev Slovenije Metelkova 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Trg francoske revolucije 7, 1000 Ljubljana

01 232 99 94 01 241 58 00

virtualni.muze

01 300 87 00

smd-drustvo@

GALERIJE V LJUBLJANI Galerije Muzej in galerije mesta Ljubljana - Mestna galerija Ljubljana Mestna 1 Mestna 2 Bežigrajska 1 Bežigrajska 2

Naslov

Telefon

e-mail

Mestni trg 5, Ljubljana Cankarjevo nabrežje 11/I, Ljubljana Dunajska 31, Ljubljana Vodovodna 3, Ljubljana

01 2411 770 01 2411 790 01 4366 957 01 4364 057

mestna.galerija-lj@siol.net mestna.galerija-lj@siol.net mestna.galerija-lj@siol.net mestna.galerija-lj@siol.net

Mednarodni grafični likovni center Grad Tivoli Moderna galerija Narodna galerija Uprava Razstavišče

Pod turnom 3, 1000 Ljubljana Tomšičeva 14, 1000 Ljubljana

01 241 3800 01 2416 800

info@mg-lj.si

Puharjeva 9, 1000 Ljubljana Prešernova 24, 1000 Ljubljana

01 24 15 434 01 24 15 418

Društvo restavratorjev Slovenije

Poljanska c. 40, Ljubljana

Galerija Equrna Galerija Cankarjev dom Arhitekturna galerija Dessa Galerija Alkatraz, Metelkova mesto Galerija Fotografija Galerija Hest & Hest 35

Gregorčičeva 3, 1000 Ljubljana Prešernova 10, 1000 Ljubljana Židovska steza 4, 1000 Ljubljana Masarykova cesta 24, 1000 Ljubljana Mestni trg 11, 1000 Ljubljana Židovska ulica 8, 1000 Ljubljana

01 252 71 23 01 241 71 00 01 251 60 10 01 434 03 45 01 251 15 29 01 422 00 00

info@ng-slo.si

kud.mreza@guest.arnes.si info@galerijafotografija.si galerijahest@siol.net

Galerija Idrijske čipke Galerija Kresija Galerija Loterije Slovenije Galerija Luwigana Galerija Staneta Kregarja Galerija Škuc Galerija TR3 Galerija Zala Galerija ZDSLU Jakopičeva galerija Mala galerija Visconti Fine Art (Galerija Lazar Vujič) Galerija Feniks Galerija Ganes Pratt Galerija Ars Galerija Lala Galerija Kralj Galerija Gregor Podnar Galerija Glesia Rdeča galerija Ateljeja 2050 Galerija Furlan Galerija 22 Galerija Amata Visconti Fine Art Pasaža Galerija Schwarz Galerija Isis Finžgarjeva galerija Galerija Photon - center za sodobno fotografijo Center in Galerija P74 Galerija Avla NLB Kapsula

Mestni trg 17, 1000 Ljubljana Stritarjeva ulica 6, 1000 Ljubljana Trubarjeva cesta 79, 1000 Ljubljana Gornji trg 19, 1000 Ljubljana Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid Stari trg 21, 1000 Ljubljana Trg republike 3, 1000 Ljubljana Gosposka ulica 7, 1000 Ljubljana Komenskega ulica 8, 1000 Ljubljana Slovenska cesta 9, 1000 Ljubljana Slovenska cesta 35, 1000 Ljubljana Mestni trg 18, 1000 Ljubljana Kongresni trg 5, 1000 Ljubljana Gregorčičeva ulica 3, 1000 Ljubljana Jurčičev trg 2, 1000 Ljubljana Židovska ulica 5, 1000 Ljubljana Križevniška ulica 4, 1000 Ljubljana Kolodvorska ulica 6, 1000 Ljubljana Prečna ulica 6, 1000 Ljubljana Breg 12, 1000 Ljubljana Cesta 24. junija 60 , 1231 LjubljanaČrnuče Breg 22, 1000 Ljubljana Petkovškovo nabrežje 67, 1000 Ljubljana Štefanova ulica 2, 1000 Ljubljana Koprska cesta 106/d, 1000 Ljubljana Slovenska cesta 17, 1000 Ljubljana Kolezijska ulica 1, 1000 Ljubljana Križevniška ulica 10, 1000 Ljubljana Prušnikova ulica 74, 1000 Ljubljana Trg republike 2, 1000 Ljubljana Ajdovščina 1, 1000 Ljubljana

01 425 00 51 01 433 53 21 01 252 73 69 01 582 22 00 01 421 31 40

voncina.irma@siol.net

01 251 35 66 01 433 04 64 01 24 12 500 01 241 17 70 01 426 61 11 01 426 05 46 01 251 16 33 01 241 47 60

galerija.skuc@guest.arnes.si galerija.tr3@gmail.com galerija.zala@siol.net zdslu@zveza-dslu.si info@mestnimuzej.si info@mg-lj.si visconti@siol.net feniks.galerija@volja.net info@ganes.si mkars@mk-trgovina.si

01 251 93 66 01 430 49 29 01 431 52 46 01 426 60 05

ljubljana@gregorpodnar.com tanja@tanjapak.com rdecagalerija@atelje2050.si

01 563 14 66 01 242 22 22 01 433 80 55 031 663 000 031 28 65 28 01 425 22 15 041 725 550 031 354 843 01 516 15 81 01 476 50 44 01 232 2969

galerija.furlan@siol.net info@interakcija.si amata@amata.si visconti@siol.net galerija.schwarz@gmail.com galerija@isis.si galerija.finzgar@email.si info@photon.si p74info@volja.net

ARHIVI V LJUBLJANI Arhivi Zgodovinski arhiv Ljubljana

Naslov Mestni trg 27, Ljubljana

Telefon 01 306 13 07

e-mail zal@zal-lj.si

Arhiv Republike Slovenije Nadškofijski arhiv KULTURNE USTANOVE

Zvezdarska 1, 1127 Ljubljana Krekov trg 1, 1000 Ljubljana

01 2414200 01 23-47-570

ars@gov.si arhiv.lj@rkc.si

Gledališča Kavarna Union (v Grand hotelu Union) Lutkovno gledališče Ljubljana - Dramski oder za mlade (DOM) Lutkovno gledališče Ljubljana Mestno gledališče ljubljansko Mini teater Ljubljana Slovensko mladinsko gledališče

Naslov Miklošičeva cesta 1, 1000 Ljubljana

Telefon 01 308 17 63

e-mail

Zaloška cesta 61, 1000 Ljubljana Krekov trg 2, 1000 Ljubljana Čopova ulica 14, 1000 Ljubljana Grajska planota 1, 1000 Ljubljana Vilharjeva cesta 11, 1000 Ljubljana

01 548 45 40 01 300 09 70 01 251 08 52 01 434 36 20 01 425 33 12

info@goml.si info@lgl.si blagajna@mgl.si info@mini-teater.si

Šentjakobsko gledališče SiTi Teater BTC Hiša otrok in umetnosti SNG Drama Ljubljana Stara elektrarna - Elektro Ljubljana Fani Teater Lutkovno gledališče Ljubljana - Kulturnica Plesni teater Ljubljana Gledališče Glej Španski borci

Krekov trg 2, 1000 Ljubljana Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana Cankarjeva cesta 9, 1000 Ljubljana Erjavčeva cesta 1, 1000 Ljubljana Slomškova ulica 18, 1000 Ljubljana Cesta ob Sori 13, 1215 Medvode Židovska steza 1, 1000 Ljubljana Prijateljeva ulica 2, 1000 Ljubljana Gregorčičeva ulica 3, 1000 Ljubljana Zaloška cesta 61, 1000 Ljubljana

01 231 28 60 070 940 940 041 663 904 01 252 15 11 01 231 44 92 01 300 09 82 01 430 83 44 01 251 66 79

info@sentjakobskogledalisce.si info@sititeater.si info@hisaotrok.si info@drama.si bunker@siol.net info@faniteater.com info@lgl.si info@ptl.si info@glej.si

Cankarjev dom SNG Opera in balet Ljubljana Gospodarsko razstavišče

Prešernova cesta 10, 1000 Ljubljana Župančičeva ulica 1, 1000 Ljubljana Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana

01 241 72 99 01 241 17 40 01 300 26 00

cankarjev.dom@cdcc.si info@opera.si info@gr-sejem.si

Center urbane kulture Kino Šiška Kulturni center Španski borci, Zavod EN-KNAP

Trg prekomorskih brigad 3, 1000 Ljubljana Metelkova 6, 1000 Ljubljana

030 310 110 01 620 87 84

http://www.kinosiska.si/ office@en-knap.com

PRILOGA 2 Primer eko karte

PRILOGA 3 Prireditve za odrasle v slovenskih splošnih knjižnicah

Podatki so zbrani po spisku knjižnic v katalogu OPAC/splošne knjižnice, brez zamejskih. Za zbiranje podatkov so uporabljeni podatki s spletnih strani knjižnic, upoštevane so le prireditve v glavni enoti v mesecu aprilu 2017. Podatki za MKL so sešteti iz mesečnika za april, za OE brez Trubarjeve hiše literature. V štirih knjižnicah (od 57) ni bilo nobene prireditve. Povprečno število prireditev je 5 na knjižnico, v MKL 18. KNJIŽNICE Z NAJVEČ PRIREDITVAMI 1 Knjižnica Mirana Jarca NM 2 Knjižnica Litija 3 Knjižnice Izola, Kranj, Velenje 4

26 12 11

Knjižnica Vrhnika

Knjižnice so organizirale 285 dogodkov različnih vrst.

LITERARNE PRIREDITVE 120 100

STROKOVNA PREDAVANJA

103

POTOPISNA PREDAVANJA

USTVARJALNE DELAVNICE

60 40 20

IZOBRAŽEVALNE DELAVNICE 23

23 7

26 12

GLASBENE PRIREDITVE 6

0 VSOTA VSEH PRIREDITEV = 285

RAZSTAVE FILMSKE PRIREDITVE GLEDALIŠKE PREDSTAVE

V enakem obdobju je bilo v MKL organiziranih 92 prireditev.

120 100

103 83

80 SLOVENSKE KNJIŽNICE

MKL

40 20

23 3

7 4

11 2

2 0

0 1

Število knjižnic, ki so organizirale posamezno vrsto prireditev: 6

OD SKUPNO 57 KNJIŽNIC SO BILE:

v 41 LITERARNE PRIREDITVE v 37 STROKOVNA PREDAVANJA v 18 POTOPISI v 6 USTVARJALNE DELAVNICE v 10 IZOBRAŽEVALNE DELAVNICE v 10 GLASBENE PRIREDITVE v 20 RAZSTAVE v 6 FILMSKE PROJEKCIJE v 2 GLEDALIŠKE PREDSTAVE

10 10 6 18 37 41 57 0

V večini knjižnic imajo prireditve tudi v krajevnih knjižnicah. Ravno tako imajo praktično v vseh prireditve za otroke, predvsem pravljice, dosti je tudi ustvarjalnih delavnic, bralnih značk in bralnih uric. V večjih knjižnicah imajo tudi eno od oblik bralne značke za odrasle in bralne skupine. Literarne prireditve so podobne, predstavitve knjig so aktualne po izidu in po branosti (več zaradi noč knjige). Strokovna predavanja so podobna, veliko je predstavitev strokovnih knjig, psiholoških in zdravstvenih predavanj, tudi duhovnih in ezoteričnih. Potopisi so podobni, tudi avtorji, dosti je lokalnih avtorjev. Ustvarjalne delavnice v aprilu so predvsem na račun praznikov (velika noč). Izobraževanja so večinoma jezikovna. Spletne strani so zelo raznolike, na nekaterih je težko najti prireditve, ni zavihka prireditve ali dogodki ali pa je zakrit.

PRILOGA 4 Predlog anketnega vprašalnika po prireditvi Datum: ____________ Udeležil/-a sem se delavnice: ________________________________________ S kakšnim namenom ste se udeležili delavnice? _________________________________________________________ ___________________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________________ Ocenite vaše zadovoljstvo z današnjo delavnico od 1 do 5 (1 je najnižja ocena, 5 pa najvišja): 1

Ali v svojem vsakodnevnem življenju že uporabljate kaj od tega, kar ste slišali na delavnici? DA

Ali boste usvojeno znanje lahko koristno uporabljali v praksi oziroma v vsakdanjem življenju?

NIMAM OBČUTKA

Kaj vam je bilo na delavnici/izobraževanju všeč in bi želeli pohvaliti? _______________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________________ Imate kakšno sporočilo za izvajalca in organizatorja (izboljšal/-a, predlagal/-a bi)? _________________________________________________________________________________