SLOVANSKA KNJIŽNICA NAJSTAREJŠA LJUBLJANSKA MESTNA KNJIŽNICA Zgodovinski pregled je pripravila Maša Šipič
Pomembni mejniki Slovanske knjižnice: 1901: Župan Ivan Hribar na
1937: Arhiv in knjižnica se
pobudo arhivarja Antona Aškerca dovoli, da se na magistratu uredi magistratna knjižnica. Deluje v okviru Mestnega arhiva.
formalno ločita. 23. 11. ustanovijo Javno mestno knjižnico.
1935: Selitev arhiva in knjižnice v
1946: 1. 3. je ustanovljena
Auerspergovo palačo na Gosposki ulici 15. V stavbi domujeta skupaj še z Mestnim muzejem. Knjižnično gradivo razdelijo med Mestno knjižnico in Mestno strokovno knjižnico. Slednja ostane na magistratu kot priročna knjižnica za uradnike.
1936: Decembra začne delovati Mestna strokovna knjižnica. 14. februar 2018
Mestna knjižnica Ljubljana
1940: 20. 12. knjižnico odprejo za javnost. Slovanska knjižnica. Za obiskovalce jo odprejo že 20. 2. 1946. Dobi tudi gradivo Mestne strokovne knjižnice.
1954: Arhiv se v celoti preseli nazaj v stavbo pri magistratu.
2000: Poleti selitev knjižnice v stavbo nekdanje tovarne Kuverta za Bežigradom, na Einspielerjevi ulici 1, skupaj s Knjižnico Bežigrad. Odprtje sledi 6. 10. 2
Sedež Mestne knjižnice in arhiva od leta 1936
14. februar 2018
Mestna knjižnica Ljubljana
3
ZGODOVINA
MESTNE KNJIŽNICE 1901–1945
Pionir češko–slovenske vzajemnosti Jan V. Lego, ki je v Pragi ustanovil
češko–slovensko društvo, je leta 1887 sprožil idejo o Mestni slovanski knjižnici v Ljubljani . V programu češko–slovenskega društva je bila tudi ustanovitev slovanskih bibliotek v slovenskih mestih (Maribor, Celje, Ljubljana). O tem je pisal pesniku Antonu Aškercu 1. 10. 1887. Ideja se je nato ponavljala tekom desetletij ob različnih priložnostih (na primer ob otvoritvi spomenika dr. Francetu Prešernu v Ljubljani leta 1905) in se uresničila mnogo kasneje. Anton Aškerc (1856–1912) se je z idejo ukvarjal vse do svoje smrti vendar je ni dočakal. Uspel pa je z neko drugo pobudo.
Aškerc je bil od leta 1898 zaposlen kot mestni arhivar v Ljubljani. V arhivu
je bilo shranjenih kar nekaj knjig pravne vsebine, predvsem zbirka francoskih zakonikov, ki pa so bile v nevarnosti, da jih načne zob časa. Leta 1900 je ljubljanskega župana Ivana Hribarja (1851-1941) na to opozoril in ga prosil, da bi dodali arhivu še eno sobo, v kateri bi lahko uredili potrebna magistratno knjižnico. Hribar se je s tem strinjal in naročil, da se morajo iz vseh uradov zbrati “predvsem državni in deželni zakoniki, ter vse tiste juridične in druge pomožne knjige, ki se rabijo sedaj v tem, sedaj v drugem uradu. Da pa se bode moglo vedeti,
14. februar 2018
Mestna knjižnica Ljubljana
4
kje je najti ta ali oni priročni zakonik, zato naj bode osredotočene vse take knjige v biblioteki, iz katere si jih uradniki izposojajo proti posebni razvidnici. Tako je l. 1901 nastala magistratna knjižnica …”(Arhiv in knjižnica, spisal A. Aškerc, 1910). Aškerc je postal njen prvi bibliotekar.
Leta 1910 je knjižnica štela že več kot 2000 knjig, zvezkov in časopisov različne vsebine (pravne, zgodovinske, geografske, administrativne, vojaške, šolske, socialne, leposlovne).
Aškerc je na pobudo bibliografa dr. Janka Šlebingerja leta 1904 zaprosil
uredništva vseh slovenskih časnikov, naj knjižnici pošiljajo po en brezplačen izvod svojega lista, kar mu je v večini primerov tudi uspelo. Zato ima zdaj Slovanska knjižnica med drugim vrsto slovenskih pokrajinskih časopisov iz časov do prve svetovne vojne. Ni pa mu uspelo (1906), da bi slovenske založbe pošiljale knjižnici po en brezplačen izvod svojih izdaj.
Delo bibliotekarja je od začetka delovanja knjižnice pa do svoje smrti leta
1912 opravljal pesnik Anton Aškerc, za njim pesnik Oton Župančič, nato pa do konca druge svetovne vojne vsakokratni mestni arhivar (Manica Koman, dr. Vladislav Fabjančič, Lojze Slanovec, Boris Wider in Vasilij Melik, ki je kot zadnji arhivar prevzel delo bibliotekarja v leta 1946 novoustanovljeni Slovanski knjižnici). Od začetka leta 1938 (po ustanovitvi Javne mestne knjižnice) so delo v knjižnici opravljali tudi drugi (dr. Rudolf Mole, Cilka Bešter, Alojzij Tratnik, prof. Pavel Kalan, prof. dr. Anton Dolinar in prof. dr. Pavel Karlin). 14. februar 2018
Mestna knjižnica Ljubljana
5
ZGODOVINA
SLOVANSKE KNJIŽNICE 1946–2006
Zamisel o ustanovitvi knjižnice, ki bi imela na voljo knjige o kulturi
1. 3. 1946 je ministrstvo za prosveto ustanovilo Slovansko knjižnico v
Knjižnica je bila organizirana kot študijska knjižnica.
14. februar 2018
posameznih slovanskih narodov, je bila živa že pred drugo svetovno vojno, vendar se docela ni uresničila. Ljubljani. Določili so naloge knjižnice: - da zbira in hrani vso književnost, ki se tiče mesta Ljubljane in ljubljanskega okrožja s kulturno-zgodovinskega, umetniškega, gospodarskega, socialnega in katerega koli stališča - zbira in hrani vso za komunalno upravo potrebno književnost - zbira in hrani znanstvena in leposlovna dela vseh slovanskih narodov, hkrati pa tudi vse prevode iz slovanskih jezikov v slovenščino in obratno - vodi javno čitalnico, ki nudi bralcem vse vodilne slovanske časnike in revije - pospešuje medsebojno poznavanje slovanskih narodov. Mestna knjižnica Ljubljana
6
V prvih letih po vojni je knjižnica personalno in finančno delovala v okviru Prosvetnega oddelka, čeprav je bila uradno samostojna. Prostore je imela še naprej na Gosposki ulici 15 v Ljubljani, kjer si je delila prostore z Mestnim arhivom (do leta 1954, ko se je v celoti preselil nazaj na magistrat) in Mestnim muzejem.
Nove knjige je v povojnih časih dobivala večinoma kot darove iz ustanov,
ki so prenehale delovati. Najprej so iz starega magistrata preselili zalogo knjig iz nekdanje Mestne strokovne knjižnice, nato knjige iz FZC ter velik del knjig iz nekdanje knjižnice Simona Gregorčiča. Knjige so darovali iz češkega in poljskega veleposlaništva v Beogradu ter bolgarske sekcije Slovanskega komiteja kot pravne naslednice nekdanje Jugoslovanskobolgarske lige v Ljubljani. Knjižnica je tako konec leta 1947 štela 20455 knjig in letnikov časopisja.
Po letu 1948 je začela bolj sistematično zbirati gradivo, in sicer z nakupom, zameno in darovi.
Kupovali so izbrane slovenske in srbohrvaške knjige in časopise ter
izpopolnjevali knjižnični fond z manjkajočimi starejšimi tiski in knjižnimi redkostmi (Cankarjeve prvotiske, Prešerna, Župančiča, Prežihovega Voranca, Linhartove Die Blumen aus Krain, Kranjsko čbelico, Čopovo Nuovo discacciamento di lettere inutili, prvotiske čeških preroditeljev …).
Knjižnica je tudi navezala stike z ustanovami v slovanskem in
zahodnoevropskem svetu in tako prišla do dragocenih slavističnih in drugih strokovnih revij, knjig, bibliografij ... 14. februar 2018
Mestna knjižnica Ljubljana
7
Slovanska knjižnica je z darovanjem knjig in časopisov pomagala
ustanovam oziroma knjižnicam v Sloveniji pri dopolnjevanju knjižnega fonda. Tako je darovala več časopisov in revij Časopisnemu oddelku v NUK, več leposlovnih knjig za ljudske knjižnice, arhivu Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, Mestni knjižnici v Ljubljani, Socialnemu uradu MLO za Dom onemoglih Dornava pri Ptuju, Mestnemu arhivu Ljubljana, Študijski knjižnici v Postojni, Pionirski knjižnici v Ljubljani in drugim.
Knjižnica je vse od ustanovitve pripravila več razstav ali sodelovala pri
njih. Na začetku je razstavljala skupaj z drugimi knjižnicami oziroma ustanovami in v njihovih prostorih (NUK, Slovenska matica, Študijska knjižnica Kranj, Slovanski inštitut v Ljubljani, Študijska knjižnica Novo mesto, SNG Ljubljana, RTV Ljubljana, Šola za oblikovanje v Ljubljani, Združenje slavistov na univerzi v Ljubljani, Študijska knjižnica v Novi Gorici, Študijska knjižnica v Kopru, Poljanska gimnazija, Narodna galerija v Ljubljani, Pionirska knjižnica, Trubarjev antikvariat, Študijska knjižnica Murska Sobota, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Prešernov muzej v Kranju, Študijska knjižnica v Mariboru, knjižnica muzeja Pámatník národního písemnictví na Strahovu v Pragi, Študijska knjižnica Ravne na Koroškem, Društvo za oblikovanje Ljubljana, Mestni muzej v Ljubljani …).
Kasneje je pripravila vrsto knjižnih razstav v svojih prostorih in v
Vodnikovi domačiji v Šiški. Izbrala in posodila je knjige za razstavo v Cankarjevi sobi na Rožniku (1948), ob zletu “Svobod” v Trbovljah (1952), 14. februar 2018
Mestna knjižnica Ljubljana
8
za razstavo o Srečku Kosovelu v Sežani (1954), za Zdravstveno razstavo v Kopru (1955), Cankarjevo razstavo na Vrhniki (1958), razstavo o Mišku Kranjcu v Kranju (1958), razstavo del Josipa Kostanjevca v Vipavi (1964), razstavo Napoleonove Ilirske province (1964) in mnogim drugim.
Poleg razstav je v vseh letih delovanja pripravila vrsto literarnih večerov, pogovorov z avtorji ob izidu novih knjig, recitalov, dramskih uprizoritev, potopisnih predavanj, pogovorov z gledališkimi ustvarjalci.
V 80-ih letih 20. stoletja so bile zelo znane Slovanske večernice (literarno-
dramske prireditve). V 90-ih se je število prireditev zmanjšalo in na koncu celo prekinilo, s selitvijo knjižnice v nove prostore za Bežigradom pa ponovno obudilo in zaživelo.
Knjižnica je po preselitvi dobila dvorano namenjeno kulturnim
prireditvam in precej večji razstavni prostor kot ga je imela prej. V tem času je tako priredila številne knjižne, fotografske in likovne razstave ter več kulturnih prireditev, pogovornih in literarnih večerov, predavanj … Eden najodmevnejših je bil literarni maraton ob 400 letnici prve izdaje romana Don Kihot aprila 2005, Nepretrgano branje Cervantesovega Don Kihota, ki ga je pripravila skupaj z Veleposlaništvom Španije in Čitalnico Cervantes v Ljubljani. V tridnevnem neprekinjenem branju (več kot 50 ur) je sodelovalo 250 bralcev (pesniki, pisatelji, prevajalci, igralci, umetniki, profesorji, študenti, dijaki). Prireditev so spremljali fotografska razstava Dušana Ježa Po poteh Don Kihota), knjižna razstava Prevodi Don Kihota v slovanske jezike in razstava skulptur Urške Heller in Aleksandra Kovača. 14. februar 2018
Mestna knjižnica Ljubljana
9
Delovna soba Antona AĹĄkerca na Magistratu
14. februar 2018
Mestna knjiĹžnica Ljubljana
10
Prof. France Dobrovoljc v svojem delovnem prostoru
14. februar 2018
Mestna knjiĹžnica Ljubljana
11
Aškerčeva prošnja za mesto arhivarja
14. februar 2018
Mestna knjižnica Ljubljana
12
Aškerčevo poročilo o stanju v knjižnici
14. februar 2018
Mestna knjižnica Ljubljana
13
Spomini na staro Slovansko
14. februar 2018
Mestna knjiĹžnica Ljubljana
14
14. februar 2018
Mestna knjiĹžnica Ljubljana
15
Prostori Slovanske knjiĹžnice v Auerspergerjevem dvorcu
14. februar 2018
Mestna knjiĹžnica Ljubljana
16
14. februar 2018
Mestna knjiĹžnica Ljubljana
17
14. februar 2018
Mestna knjiĹžnica Ljubljana
18
14. februar 2018
Mestna knjiĹžnica Ljubljana
19
14. februar 2018
Mestna knjiĹžnica Ljubljana
20
Selitev
14. februar 2018
Mestna knjiĹžnica Ljubljana
21
14. februar 2018
Mestna knjiĹžnica Ljubljana
22
DOMOZNANSKA DEJAVNOST • Slovanska knjižnica je nasledila gradivo, ki se je zbiralo na Ljubljanskem Magistratu, zato ima bogate domoznanske zbirke o Ljubljani: stari tiski, redko gradivo, gradivo mestnih institucij, zbirka vseh pomembnih periodičnih publikacij, šolska poročila, zgodovinski zborniki in podobno. • Domoznanska dejavnost je bila opredeljena že v ustanovnem aktu Slovanske knjižnice.
14. februar 2018
Mestna knjižnica Ljubljana
23