Program dela mkl 2018 by Mestna knjižnica Ljubljana

Program dela za leto 2018

januar 2018

mestna knjiĹžnica ljubljana

Številka: 051-14/2017-6 Datum: 25.01.2018

MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA

PROGRAM DELA ZA LETO 2018 PODROBNI VSEBINSKI PREGLED

Ljubljana, januar 2018

KAZALO UVOD ......................................................................................................................... 5 1 ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE ........................................................... 7 1.1 Pravni akti ................................................................................................................... 7 1.2 Funkcija knjižnice ....................................................................................................... 8 1.3 Dolgoročni cilji knjižnice ............................................................................................. 9 1.4 Letni cilji knjižnice ..................................................................................................... 11 2 KNJIŽNIČNA MREŽA IN PROSTOR ....................................................................... 13 2.1 Knjižnična mreža ...................................................................................................... 14 2.2 Knjižnični prostor ...................................................................................................... 15 2.3 Odprtost knjižnice ..................................................................................................... 16 3 RAZVOJ IN OBMOČNOST ...................................................................................... 18 4 DEJAVNOSTI KNJIŽNICE ....................................................................................... 23 4.1 Pridobivanje, bibliografska obdelava in zaščita knjižničnega gradiva ...................... 23 4.1.1 Predviden nakup novih enot knjižničnega gradiva (po zvrsteh) ............................... 26 4.1.2 Sredstva za nakup knjižničnega gradiva .................................................................. 28 4.2 Delo z uporabniki in dostopnost knjižničnih storitev ................................................. 28 4.2.1 Članstvo ................................................................................................................... 31 4.2.2 Obisk ........................................................................................................................ 31 4.2.3 Izposoja gradiva ....................................................................................................... 32 4.2.4 Posredovanje informacij ........................................................................................... 32 4.2.5 Prireditve .................................................................................................................. 33 Prireditve za odrasle ................................................................................................. 33 Prireditve za otroke .................................................................................................. 37 4.3 Dejavnosti Mestne knjižnice Ljubljana ...................................................................... 40 4.3.1 Dejavnosti posameznih območnih enot, oddelkov in centrov ................................... 44 5 IZOBRAŽEVANJE .................................................................................................... 58 5.1 Izobraževanje uporabnikov ...................................................................................... 59 Izobraževanja za odrasle ......................................................................................... 59 Izobraževanja za otroke ........................................................................................... 60 5.2 Učni center MKL ....................................................................................................... 62 5.2.1 Izobraževanje zaposlenih v MKL .............................................................................. 62 5.2.2 Izobraževanje knjižničarjev slovenskih knjižnic in druge strokovne javnosti ............ 64 5.3 Mentorstvo ................................................................................................................ 64 6 DOMOZNANSKA DEJAVNOST ............................................................................... 66 7 PROJEKTI ................................................................................................................ 68 8 SODELOVANJE IN PROMOCIJA ............................................................................ 86 8.1 Sodelovanje .............................................................................................................. 87 8.2 Promocija knjižnice ................................................................................................... 88 9 SODELOVANJE ZAPOSLENIH V DOMAČIH IN MEDNARODNIH STROKOVNIH TELESIH .................................................................................................................. 89 PRILOGA 1: KADROVSKI NAČRT 2018 ............................................................................... 93 PRILOGA 2: INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE .................................................................... 96 PRILOGA 3: INVESTICIJE IN NAKUP OPREME ................................................................ 103 PRILOGA 4: PROGRAM IZVAJANJA POSEBNIH NALOG OSREDNJE OBMOČNE KNJIŽNICE V LETU 2018 ...................................................................................... 112 PRILOGA 5: PROGRAM TRUBARJEVE HIŠE LITERATURE ZA LETO 2018 ...................159

UVOD

Leto 2018 bo deseto leto delovanja MKL, zato bodo mnoge naše dejavnosti posvečene obeleženju obletnice ter izpostavljanju promocijske vrednosti jubileja navzven za širšo javnost. Obenem se bomo tudi interno znotraj kolektiva posvečali razmisleku o nadaljnjih usmeritvah ustanove in o utrjevanju doseženega v prvem desetletju delovanja. V tem smislu načrtujemo prevetritev organigrama ustanove in zastavitev prenove sistemizacije delovnih mest, saj jo je deset let rasti, razvoja dodatnih storitev in novih praks knjižnice kot živega organizma že mestoma preraslo. Prvih deset let nam je, pod učinkovitim vodstvom mag. Jelke Gazvoda, prineslo trdne in zdrave temelje ter težnjo k stalni izgradnji odličnosti največje splošne knjižnice v Sloveniji. V naslednjih letih želimo svoj razvoj, novosti in dobre prakse čim bolj deliti tudi z drugimi knjižnicami, pridobljena znanja razširjati po nacionalni knjižnični mreži tudi z delovanjem Učnega centra MKL in tako doprinesti naš prispevek k splošnemu razvoju stroke. Že uveljavljeno strokovno posvetovanje MKL Knjižnica, srce mesta, v letu 2018 četrto po vrsti, bo posvečeno jubileju naših mladinskih knjižničarjev, ki s svojo strokovno publikacijo Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig in nagrado Zlata hruška delujejo že povsem na nacionalnem nivoju. Naše domače posvetovanje bomo v prihodnjem letu pospremili z največjo strokovno domoznansko prireditvijo, festivalom Domfest, ki ga vsakič organizira druga osrednja območna knjižnica in bo v letu 2018 potekal v MKL. S posvetovanjema bomo krepili vidnost in prepoznavnost MKL na strokovnem zemljevidu, z vsakoletnim poletnim Dnevom MKL, ki bo tokrat še dodatno jubilejno obarvan, pa bomo knjižnico predstavili na ulici meščankam in meščanom, mladim in starim, domačim in tujim turistom našega mesta. Vpeti v mestno kulturno dogajanje bomo oblikovali in izvajali projekte (šest že uveljavljenih in pet povsem novih), ki podpirajo štiri zaveze iz Unesco naziva Ljubljana mesto literature, prav tako bomo sledili vsebinskim usmeritvam EU – leta 2018 kot leta Evropske kulturne dediščine ter tako naša stalna in že uveljavljena prizadevanja ozaveščanja prebivalcev Ljubljane o pomenu lokalne dediščine (digitalizacija gradiva, priprava e-zgodb, nova domoznanska podstran na www.mklj.si, utrjevanje »blagovne znamke« Ljubljanske zgodbe iz Slovanske knjižnice) umeščali tudi v širši kontekst lokalnega, ki v e-okolju deluje globalno. Naš storitveni in projektni program bomo v letu 2018 usmerili v dve prioritetni ciljni skupini: mladi (težišče v okolju virtualnih razstav in Oddaj na natečaj MKL, ki ga podpira Trubarjeva hiša literature) in starejši (zbiranje spominov za Album Ljubljane, priprava sedmega letnika naše domoznanske revije Ljubljana med nostalgijo in sanjami, cikel domoznanskih filmskih predavanj Ljubljana v gibljivih slikah, programi za seniorje v Trubarjevi hiši literature, predstavitev domoznanskih vsebin v dnevnih centrih za starejše). Storitve in projekti pa se seveda napajajo iz naše osnovne dejavnosti, nudenja obsežne, pestre in aktualne knjižnične zbirke, ki jo bomo vzdrževali in ob danih finančnih pogojih dopolnjevali za prebivalce Mestne občine Ljubljana in širšega primestnega območja. Kot območna knjižnica osrednjeslovenske regije bomo aktivno sodelovali v nacionalnem projektu testiranja pilotne nabave in obdelave knjižničnega gradiva za knjižnico regije, ki poteka v okviru Združenja splošnih knjižnic. V letu 2018 bomo izvedli prehod na prenovljen program za izposojo COBISS 3 in posledično usposobili in izobrazili vse zaposlene za uporabo novega programa.

Vsako leto je pred nami izziv stalnega izboljševanja dostopnosti knjižnice kot prostora, knjižničnih gradiv in knjižničnih storitev za vse obiskovalce knjižnice in prebivalce, ki uporabniki knjižnice morda sploh še niso. Ob čedalje večji uporabi egradiv bomo omogočili oddaljeni vpis v našo knjižnico od koderkoli preko spletne povezave. Že uvedeno storitev vračila gradiva v katerikoli od knjižničnih enot v naši mreži bomo razširili še na možnost poenostavljenega naročanja gradiva med knjižnicami v smislu medoddelčnega pretakanja gradiva. Uporabnikom bomo omogočili podaljšano odprtost in s tem uporabo velike čitalnice Slovanske knjižnice do kasnejših večernih ur kakor do sedaj, nadgradili in razširili bomo možnosti eobveščanja. Glede na prejšnja leta lahko tudi v letu 2018 v MKL pričakujemo množičen obisk in uporabo naših storitev, kar kažejo številke: fizično nas bo obiskalo okoli 2.400.000 obiskovalcev, predvidevamo, da nas bo vsak član povprečno obiskal 30-krat, vsak si bo izposodil približno 60 enot gradiva, kar bo pomenilo predvidoma 4.900.000 izposojenih enot. Načrtujemo 2.457 kulturnih prireditev ter 1.129 izobraževanj, skupno torej 3.586 brezplačnih dogodkov za otroke in odrasle prebivalce. Splošna knjižnica s tolikšno uporabo, sploh pa knjižnica mesta, kakršno je Ljubljana, mora nujno slediti tehničnim posodobitvam, ki so se že udomačile v knjižnicah ne le drugih evropskih prestolnic, temveč tudi že v knjižnicah številnih slovenskih mest! Zato bomo v letu 2018 pospešeno opremljali celotne zbirke naših knjižnic s sprožilci, knjižnične prostore pa z ustrezno tehnično opremo in predvsem s knjigomati, tako da bi čim več knjižnic v naši mreži lahko začelo delovati s sistemom RFID (radiofrekvenčne identifikacije). Sistem omogoča veliko pohitritev procesa izposoje in vračanja gradiva, uporabnikom omogoča izkušnjo povsem samostojne uporabe knjižnice, knjižničarjem pa razbremenitev manipulativnega vidika dela v knjižnici in s tem sprostitev časa in energije za ustvarjalnejše delo z gradivom in uporabniki, vendar pa je njegova implementacija finančno zelo zahtevna. Ob dovolj velikem prilivu finančnih sredstev bomo v letu 2018 dvema manjšima krajevnima knjižnicama, Knjižnici Šentvid in Knjižnici Zalog, ki sta ob prenovi prostorov ali vselitvi v nove prostore že prešli na omenjeno sodobno tehnično podporo, pridružili tudi največjo Knjižnico Otona Župančiča ter predvidoma do neke mere tudi Knjižnico Bežigrad. V letu 2019 bomo, kakor kaže plodno sodelovanje z Mestno občino Ljubljana, namenu lahko predali Knjižnico Polje na novi lokaciji in v povsem novih, večjih prostorih stanovanjsko-poslovnega kompleksa Polje IV, prav tako bomo intenzivno delovali na pripravah za preselitev obstoječe Knjižnice Grba na občutno večjo kvadraturo v okviru nove stanovanjske soseske Novo Brdo II, ki se bo predvidoma zaključila v letu 2020. Ob pripravi idejnih načrtov prenovljenih knjižnic, kakor tudi sicer ob pestrem naboru zadolžitev v veliki knjižnični mreži MKL, lahko do izraza pridejo številna strokovna znanja, inovativnost, ustvarjalnost in seznanjenost s sodobnimi smernicami in razvojnimi tokovi stroke, ki v veliki meri odlikujejo kolektiv MKL. Številne nove aktivnosti in projekti so gotovo tudi posledica dolgoletnega poudarka na nujnosti stalnega izobraževanja, pretoka informacij, spodbujanja sodelavcev k sodelovanju v številnih strokovnih delovnih skupinah izven same ustanove ter obiskovanja strokovnih srečanj ne le doma ampak predvsem v tujini (ALA v Chicagu, IFLA v Wroclawu). Prejšnje vodstvo je tudi s tovrstnim posluhom v MKL izgradilo visoko stopnjo strokovne kompetentnosti, za kar si bomo prizadevali tudi v bodoče. mag. Teja Zorko, direktorica

ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE

1.1

Pravni akti

Status in poslovanje knjižnice urejajo: 1. Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Mestna knjižnica Ljubljana (Uradni list RS, št. 30/08, 105/08 in 8/15) 2. Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 – ZUJIK in 92/15) in podzakonski predpisi: Uredba o osnovnih storitvah knjižnice (Uradni list RS, št. 29/03), Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, št. 73/03, 70/08 in 80/12), Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (Uradni list RS, št. 88/03), Pravilnik o razvidu knjižnic (Uradni list RS, št. 105/03), Pravilnik o načinu določanja skupnih stroškov osrednjih knjižnic, ki zagotavljajo knjižnično dejavnost v več občinah, in stroškov krajevnih knjižnic (Uradni list RS, št. 19/03) 3. Zakon o obveznem izvodu publikacij (Uradni list RS, št. 69/06 in 86/09) 4. Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07, 56/08, 4/10, 20/11 in 111/13) 5. Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP) 6. Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) Na poslovanje knjižnice vplivajo tudi drugi predpisi, npr.: 1. Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 - ZTFI-A, 69/08 - ZZavar-E in 40/12 - ZUJF) 2. Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15) 3. Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02 - ZJF-C in 114/06 - ZUE) 4. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – UPB3, 68/08, 110/13 in 56/15) 5. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB1) 6. Računovodski standardi 7. Kolektivna pogodba za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08 s spremembami in dopolnitvami) 8. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/04 s spremembami in dopolnitvami) 9. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (Urani list RS, št. 40/12 s spremembami in dopolnitvami) 10. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 s spremembami in dopolnitvami) 11. Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12 s spremembami in dopolnitvami) 12. Predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti ter drugi akti. Delovanje knjižnice urejajo tudi interni akti, npr.: 1. Pravilnik o računovodstvu MKL, 2011 (dopolnitve 2016) 2. Pravilnik o blagajniškem poslovanju MKL, 2011 z dopolnitvami 3. Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v MKL, 2009 z dopolnitvami 4. Pravilnik o poslovanju MKL, 2015 5. Pravilnik o upravljanju knjižnične zbirke v MKL, 2012 6. Pravilnik o načinu posredovanja informacij za medije, 2008 7. Pravilnik o obratovalnem času knjižnic MKL, 2012 8. Pravilnik o delovnem času v MKL, 2009

9. Pravilnik o izločanju in odpisu knjižničnega gradiva v MKL, 2012 10. Pravilnik o postopkih za ravnanje z osnovnimi sredstvi v MKL, 2012 11. Pravilnik o oddaji javnih naročil v MKL, 2014 12. Pravila o uporabi javnih računalnikov in brezžičnih omrežij v MKL, 2010 13. Pravilnik o ravnanju in ukrepih za preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu (mobinga) ter za odpravo njegovih posledic, 2010 14. Pravilnik o varstvu osebnih podatkov, 2011 15. Sklep o antikvarni prodaji knjižničnega gradiva v Mestni knjižnici Ljubljana, 2011 16. Sklepi sej sveta MKL 17. Sklepi sej strokovnega sveta MKL 18. Sklepi sej strokovnega kolegija MKL Na delovanje knjižnice vplivajo tudi različne strategije: 1. Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017 2. Strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2013-2020 3. Strategija razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana 2016-2019 4. Strategija Mestne občine Ljubljana za mlade 2016-2025 5. Strategija razvoja socialnega varstva v Mestni občini Ljubljana 2013-2020 6. Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020

1.2 -

Funkcija knjižnice MKL je splošna knjižnica, ki izvaja knjižnično dejavnost kot javno službo na območju MOL (288.919 prebivalcev) s petimi knjižnicami mestnih območij in 15 krajevnimi knjižnicami. Je splošna knjižnica, ki izvaja knjižnično dejavnost kot javno službo tudi za sedem občin izven Mestne občine Ljubljana: Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Ig, Škofljica, Vodice in Velike Lašče (50.018 prebivalcev) s 13 krajevnimi knjižnicami. Je osrednja območna knjižnica za osrednjeslovensko knjižnično regijo (571.738 prebivalcev), v kateri deluje poleg MKL še osem osrednjih knjižnic: Knjižnica Domžale, Knjižnica Litija, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, Knjižnica Logatec, Mestna knjižnica Grosuplje, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, Knjižnica Medvode, za katere izvaja štiri območne naloge (zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij, strokovna pomoč knjižnicam na območju, koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva in usmerjanje izločenega knjižničnega gradiva s svojega območja). Izvaja dejavnost potujoče knjižnice: 46 postajališč bibliobusa. Izvaja dejavnost specialne knjižnice: Slovanska knjižnica – Center za domoznansko dejavnost in specialne humanistične zbirke. Izvaja razvojne programe na področju bralne kulture za otroke: Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo. Izvaja programe na področju vseživljenjskega učenja: Center za vseživljenjsko učenje. Izvaja programe na področju knjižničnega strokovnega usposabljanja: Učni center MKL. Izvaja programe Trubarjeve hiše literature: referenčni prostor za književnost, knjigo in družbenokritično refleksijo. Razvija bralno in informacijsko pismenost ter kulturne dejavnosti na celotnem območju, na katerem delujejo njene organizacijske enote, knjižnice mestnih območij in krajevne knjižnice.

1.3

Dolgoročni cilji knjižnice

Dolgoročni cilji MKL poudarjajo že dosežene rezultate iz tradicije delovanja vseh njenih enot, hkrati pa prednostno zasledujejo razvoj združene knjižnice na podlagi sodobnih strokovnih konceptov in poslanstva splošnih knjižnic, ki želijo biti prepoznavne kulturne in informacijske institucije v lokalnem okolju (Strateški načrt MKL za obdobje 2017-2021). »POVSOD V MESTU« Povzetek strateškega načrta Mestne knjižnice Ljubljana Mestna knjižnica Ljubljana bo v naslednjem strateškem obdobju 2017–2021 v svojem lokalnem okolju uresničevala kulturno, informacijsko, izobraževalno in socialno vlogo ter s tem aktivno sooblikovala kakovost življenja prebivalcev, ob tem pa tudi slovenski knjižnični sistem. Kot osrednja območna knjižnica bo spodbujala sodelovanje splošnih knjižnic v osrednjeslovenski regiji, predvsem s ponudbo dobrih praks za knjižnice območja na področju novih tehnologij, sodobnih storitev v digitalnem okolju ter usklajevanjem domoznanske dejavnosti na območni ravni (portal Kamra, digitalizacija gradiva). V skladu s standardi in zakonodajo s področja knjižničarstva ter notranjo organiziranostjo bo knjižnica vzdrževala in načrtovala uravnoteženo mrežo krajevnih knjižnic in bibliobusnih postajališč in tako zagotavljala najboljšo možno dostopnost knjižničnih storitev. V skladu s finančnimi možnostmi si bo prizadevala pridobiti nove in dodatne prostore za krajevne knjižnice v MOL in na drugih območjih delovanja knjižnice. Fizični prostor knjižnice je in bo tudi v prihodnje sam po sebi ena od »storitev« MKL, ki omogoča različne kulturne, socialne in izobraževalne priložnosti ter nagovarja uporabnike k obisku in sodelovanju. Pri oblikovanju knjižničnega prostora bomo izhajali iz štirih vsebinskih sklopov: prostor za učenje, prostor za navdih, prostor za druženje in prostor za ustvarjalnost (kreativnice). S skrbno nabavo gradiva si bo MKL prizadevala oblikovati obsežno, pestro in aktualno knjižnično zbirko za prebivalce Mestne občine Ljubljana in širšega območja. Na podlagi kakovostne bibliografske obdelave gradiva v vzajemnem bibliografskem sistemu COBISS, pregledne postavitve, odličnega dela bibliotekarjev informatorjev in izposojevalcev ter spletnega priporočanja bo nudila širok vir informacij o zbirki in omogočila njeno učinkovito uporabo v vseh svojih knjižnicah, z izposojo e-knjig in informacijami iz podatkovnih zbirk na daljavo pa bo omogočala večjo dostopnost gradiva, ki ni več vezano na fizično lokacijo. V sodelovanju s svojimi uporabniki in lokalno skupnostjo ter v skladu s sodobnimi strokovnimi načeli bo MKL razvijala informacijske storitve, ki bodo relevantne za vse skupine prebivalcev in jih bodo ti potrebovali pri delu, učenju, raziskovanju, medgeneracijskem sodelovanju ali v prostem času kot navdih za lastno ustvarjalnost, ter jim omogočala enostavno in prijetno uporabo knjižnice. Kot virtualna knjižnica bo omogočala dostop do določenih storitev kadarkoli in od koderkoli – storitve na daljavo bomo razvijali tako z nakupom podatkovnih zbirk kot v sistemu COBISS in na drugih, večinoma javno dostopnih platformah ter za vse sodobne informacijske nosilce. Spletna stran knjižnice se bo še naprej razvijala kot osrednja informacijska točka MKL za dostop do e-vsebin. Gradila bo podatkovne zbirke iz lastnega gradiva, predvsem za promocijo lokalne zgodovine.

Za lažje vključevanje v družbo bo oblikovala posebne zbirke gradiva in informacij ter razvijala storitve in programe za ciljne skupine uporabnikov (osebe s posebnimi potrebami, osebe z različnimi oblikami zasvojenosti, različne etnične skupnosti, brezdomci, imigranti). V obdobju 2017–2021 bo posebno pozornost namenjala mladim med 15. in 20. letom starosti in starejšim. Z novimi oblikami knjižne, književne in knjižnične vzgoje za otroke in mlade bo spodbujala bralno kulturo. Z bralnimi skupinami kot eno najstarejših in najbolj priljubljenih oblik medsebojnega in medgeneracijskega sodelovanja pri spodbujanju branja bomo skrbeli za kvalitetne vsebine ter širili bralne skupine v vsako knjižnico in lokalno okolje z namenom povezovanja in skupnega branja v skupnosti. Unescov naziv Ljubljana – mesto literature bo dolgoročno zaznamoval storitve knjižnice za uporabnike na področju literature in branja. S številnimi prireditvami in drugimi dejavnostmi na nivoju mesta in države bo MKL eden od aktivnih nosilcev kulturnega življenja v mestu, tudi s programom THL kot referenčnega prostora za književnost in knjigo. Knjižnica bo nadgradila učinkovito poslovanje z uporabniki z enotno vstopno info točko, storitvami za samostojno uporabo knjižnice ter uvajanjem novih tehnologij za avtomatizacijo procesov in enostavno komunikacijo z uporabniki. Knjižnica bo zbirala, obdelovala, hranila in posredovala gradivo in informacije o svoji lokalni skupnosti in s tem ohranjala lokalno dediščino. Za promocijo lokalne zgodovine bomo oblikovali digitalne podatkovne zbirke na različnih platformah (Kamra, dLib.si), in z digitalizacijo zaščitili in ohranjali pomembno knjižnično gradivo iz naše zbirke. Knjižnica se bo v naslednjem strateškem obdobju intenzivno vključevala v procese vseživljenjskega učenja z izvajanjem programov neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja uporabnikov, še posebej z vsebinami za vsakdanje življenje. Ob podpori napredne informacijsko-komunikacijske tehnologije bo razvijala različne oblike znanja za vse starostne in socialne skupine prebivalcev. Prek svojih storitev bo knjižnica omogočala enakopravno vključevanje vseh generacij v evropsko digitalno družbo in podpirala uporabo različnih javnih e-storitev. S tem namenom bo izobraževala uporabnike za boljšo digitalno pismenost, uporabo interneta in sodobnih nosilcev informacij in javnih e-storitev (e-zdravje, e-pravosodje, e-demokracija itd.) ter oblikovala številne učne aktivnosti v e-učilnici MKL. Knjižnica bo imela pregledno notranjo organizacijo in bo vzpostavila mehanizme za stalno izboljševanje delovnih procesov in razvijanje odličnosti. S spodbujanjem timskega dela v delovnih skupinah, spoštovanjem vsakega zaposlenega in spremljanjem morebitnih tveganj bo vpeljala stabilno, a prožno organizacijsko strukturo. Ta bo omogočala notranjo mobilnost zaposlenih in njihov strokovni razvoj. Prek Učnega centra MKL bo razvijala izobraževalne vsebine za stalno strokovno izpopolnjevanje lastnih zaposlenih in tudi knjižničarjev iz drugih slovenskih knjižnic. Skrb vodstva za razvoj notranje kulture, ki bo temeljila na pozitivnem odnosu do dela, pripravljenosti na spremembe, sproščenih, a spoštljivih odnosih med zaposlenimi, sodelovanju in medsebojni pomoči ter družini prijazni in trajnostno naravnani organizaciji (varčevanje z materiali, energijo, časom), bo utrdila pripadnost skupni ustanovi in zavezanost skupnim ciljem.

Podpirali bomo različne oblike prostovoljskega dela na posebnih projektih, s čimer bo knjižnica pridobila sveže ideje in zunanji pogled iz lokalne skupnosti ter zavzete zagovornike knjižnice. Pri sodelovanju z različnimi javnostmi bo MKL poudarjala prednosti, ki jih delovanje knjižnice prinaša okolju. Povezovala se bo s kulturnimi, vzgojno-izobraževalnimi in socialnimi ustanovami ter aktivno sodelovala z drugimi knjižnicami in organizacijami, povezanimi z bibliotekarsko in informacijsko stroko. Možnosti za razvoj bo iskala tudi v sodelovanju z domačimi in tujimi organizacijami prek vključevanja v partnerstva in sodelovanja v lokalnih, nacionalnih in mednarodnih projektih, zlasti na območju EU. Knjižnica se bo aktivno vključevala v skupne projekte MOL in bo s svojim delovanjem prispevala k prepoznavnosti Ljubljane kot ustvarjalnega mesta znanja in kulture. Nove oblike komunikacije z javnostmi (socialna omrežja, upravljanje odnosov z uporabniki) bodo knjižnici prinesle neposrednejši in bolj dinamičen stik z uporabniki. Aktivna promocija bo privabljala nove uporabnike in utrjevala ugled in javno podobo knjižnice. Za večjo prepoznavnost knjižnice v javnosti in trženje promocijskih izdelkov bomo razvijali blagovne znamke ter strokovno in nišno založništvo.

1.4

Letni cilji knjižnice

Na področju strokovnega dela knjižnice: Program knjižnice za leto 2018 zasleduje cilje, ki izhajajo iz strateških usmeritev Strateškega načrta MKL 2017-2021 z osmimi strateškimi področji: 1. MESTO BERE, GLEDA IN POSLUŠA: upravljanje knjižnične zbirke 2. KNJIŽNICA ZA VSE: storitve za prebivalce in obiskovalce mesta 3. PROSTOR ZA UČENJE: znanje zaposlenih je znanje za uporabnike 4. SPOMIN MESTA: dediščinsko izročilo za danes in jutri 5. KNJIŽNICA NA DALJAVO: virtualna knjižnica MKL 6. VIDNA KNJIŽNICA: sodelovanje in promocija za aktivno udeležbo knjižnice v okolju 7. AKTIVNA KNJIŽNICA: notranja organiziranost in kadri 8. »KNJIŽNICA PLUS«: razvoj za storitve prihodnosti Najpomembnejši letni cilji so: ˗ praznovanje 10 let delovanja MKL (dogodki, celostna podoba, interni procesi); ˗ krepitev vidnosti in prepoznavnosti knjižnice z organizacijo strokovnih posvetov (četrto posvetovanje Knjižnica, srce mesta in nacionalni domoznanski festival Domfest); ˗ prenova in modernizacija obstoječih knjižničnih prostorov (prostor kot storitev); ˗ preoblikovanje in prilagoditev knjižničnih prostorov po meri in potrebah uporabnikov (oddelki za multimedijo, za mlade, za starejše, za družine ter prostori za učenje in kreativnice); - izboljšana dostopnost knjižničnih storitev za vse prebivalce (naročanje gradiva med knjižnicami, oddaljeni vpis v knjižnico, večerna odprtost velike čitalnice v Slovanski knjižnici, uvedba RFID sistema in oprema gradiva z RFID v novih/prenovljenih knjižnicah, nadgradnja in širitev e-obveščanja); ˗ ustvarjanje pozitivne uporabniške izkušnje z oblikovanjem storitev za ciljne skupine uporabnikov (tematski sklopi prireditev in izobraževanj, uvedba personaliziranih storitev na spletni strani knjižnice, uvedba kreativnic, ponudba med počitnicami) ter njihovo merjenje in vrednotenje prek izvedbe različnih anket; ˗ izvajanje storitev in projektov za dve prioritetni ciljni skupini: mladi (6 projektov, virtualne razstave) in starejši (2 projekta, zbiranje spominov za Album Ljubljane, Ljubljanske 11

˗ ˗ ˗ ˗ ˗ ˗ ˗ ˗ ˗ ˗ ˗ ˗ ˗ ˗ ˗ ˗ ˗ ˗

zgodbe, cikel domoznanskih filmskih predavanj »Ljubljana v gibljivih slikah«, programi za seniorje v THL, predstavitev domoznanskih vsebin v dnevnih centrih); vzdrževanje obsežne (ob danih finančnih pogojih), pestre in aktualne knjižnične zbirke za prebivalce Mestne občine Ljubljana in širšega območja; testiranje pilotne nabave in obdelave knjižničnega gradiva za knjižnico regije; oblikovanje posebnih zbirk gradiva in storitev za etnične skupnosti in ranljive skupine prebivalcev (gluhi in naglušni, migranti); prehod na nov sistem za izposojo Cobiss3 in izobraževanje zaposlenih za uporabo novega sistema; zagotavljanje aktualnih informacij in vsebin za vsakdanje življenje prebivalcev; promocija branja za odrasle, v več oblikah, zlasti prek bralnih skupin za različne ciljne skupine uporabnikov; oblikovanje prireditev in izobraževanj ter razvoj knjižnične zbirke za pripadnike tujejezičnih prebivalcev in obiskovalcev mesta; oblikovanje in izvedba projektov, ki podpirajo štiri zaveze iz Unesco naziva Ljubljana: mesto literature (6 že uveljavljenih projektov in 5 novih v letu 2018); vstopanje v širši kulturni prostor prek programa Trubarjeve hiše literature (sodelovanje z javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami); širjenje bralne kulture izven državnih meja (zamejski slovenski vrtci in šole; evropske splošne knjižnice predvsem v sklopu Unescovega naziv Ljubljana: mesto literature) in sodelovanje v različnih mednarodnih projektih (Erasmus+, Creative Europe); usposabljanje uporabnikov za različne oblike pismenosti (medijska, digitalna, zdravstvena, glasbena ipd.); oblikovanje zaključenih tematskih izobraževalnih paketov za knjižničarje iz splošnih knjižnic in priprava letnega kataloga izobraževanj (Učni center MKL kot kompetenčni center za izobraževanje zaposlenih v osrednjih območnih knjižnicah); pridobivanje znanj s področja IKT v e-učilnici MKL; vključevanje prostovoljcev v različne projekte knjižnice; oblikovanje ukrepov na podlagi rezultatov in trendov merjenja organizacijske klime in poenotenje nekaterih internih procesov; ozaveščanje prebivalcev Ljubljane o pomenu lokalne dediščine (digitalizacija gradiva, priprava e-zgodb, izdaja publikacij, nova domoznanska podstran na www.mklj.si, utrjevanje »blagovne znamke« Ljubljanske zgodbe iz Slovanske knjižnice); krepitev povezanosti knjižnice z lokalnim okoljem prek vključevanja prebivalcev v različne dejavnosti knjižnice in vključevanje zagovorništva kot načina promocije knjižnice; nove oblike promocije izven fizičnega prostora knjižnice, zlasti na prostem, »povsod v mestu«.

V letu 2018 bo 9 projektov iz leta 2017 prešlo v redno dejavnost knjižnice (glej 7 Projekti). V primerjavi z letom 2017 bomo v letu 2018 začasno opustili 3 projekte: - Plačljiva dostava in odvoz gradiva: ker v letu 2018 ne moremo zagotoviti kadrovske pokritosti projekta (polovični delovni čas), projekt začasno opuščamo. - Mini city (promocija knjižnice v City parku): zaradi visokega finančnega vložka s strani MKL je projekt začasno opuščen. - Katalog znanj in postopkov za delo z uporabniki v MKL: projekt opuščamo, ker smo pričeli del izobraževanja za delo z uporabniki izvajati kot redno izobraževanje za zaposlene v okviru Učnega centra MKL.

KNJIŽNIČNA MREŽA IN PROSTOR

Strateške usmeritve - Kvalitetnejši dostop do storitev: prostorska prenova v območnih enotah MKL, pridobivanje novega in dodatnega prostora v krajevnih knjižnicah v MOL in na drugih območjih delovanja knjižnice. - Krepitev zavesti o pomenu knjižnične mreže za prebivalce lokalne skupnosti. - Vključevanje lokalne skupnosti (prebivalcev in organizacij) v načrtovanje nove knjižnice in njenih storitev. - Krepitev vloge knjižnice kot prostora za učenje in študij. Strateški cilji in aktivnosti za leto 2018 bodo lahko dopolnjeni ali spremenjeni glede na interes ustanovitelja in drugih akterjev, ki vplivajo na časovne in finančne okvire izgradnje in prenove posameznih knjižnic. Knjižnica bo pri oblikovanju idejnih načrtov za nove ali prenovljene knjižnice izhajala iz štirih prostorskih sklopov: - Prostor za učenje: Učenje je v knjižnici osredotočeno na večanje bralne, informacijske in računalniške pismenosti (dostop do vseh vrst gradiva, fizični prostor za učenje, različne aktivnosti na področju neformalnega in priložnostnega učenja). - Prostor za navdih: Knjižnica daje uporabnikom priložnost za nove, pomembne izkušnje prek pripovedovanja pravljic in drugih umetniških vsebin (postavitev zbirke gradiva in njena predstavitev, prostor kot zgodba – specialne zbirke, igralnica in pravljična soba). - Prostor za druženje in srečevanje: Knjižnica je aktiven tretji prostor. Sam fizični prostor knjižnice kot prostor druženja je še posebej pomemben za mladostnike in ostarele: prvi zavračajo formalne oblike druženja, drugi so pogosto družbeno marginalizirani (prostor za organizirano druženje – delavnice, tečaji, predstavitve, prostor za neorganizirano druženje po celi knjižnici). - Prostor za ustvarjalnost: Knjižnica podpira ustvarjalnost in inovativnost uporabnikov z organizacijo ustvarjalnih delavnic in ponudbo programov, ki so zanimivi za širšo lokalno skupnost (večnamenski prostor za delavnice, odprti oder, kreativnice). Knjižnica bo v lokalni skupnosti pri različnih deležnikih (lokalna oblast, izobraževalne in kulturne ustanove, nevladne organizacije) krepila zavest o pomenu knjižnične mreže, ki lahko služi za promocijo različnih javnih storitev za prebivalce. Pri vzpostavljanju novih prostorov za izobraževanje uporabnikov bo MKL (predvsem v idejnih zasnovah za nove ali prenovljene knjižnice v mreži MKL) postopoma pričela uveljavljati koncept kreativnic (makerspaces). Prva kreativnica je vključena v idejni načrt za Knjižnico Polje. S profiliranjem uporabnikov glede na to, s kakšnim namenom pridejo v knjižnico, bo MKL oblikovala različne prostore: »glasne« prostore za skupinsko delo in druženje ter »tihe« prostore za študij, delo in branje. Uporabniki si bodo lahko tudi sami z bolj fleksibilno opremo prilagajali prostor za delo, učenje in prosti čas. Pri oblikovanju prostora knjižnice bo MKL izhajala iz načel univerzalnega oblikovanja, ki omogoča uporabo prostora vsem ljudem, ne glede na njihove specifične potrebe. V letu 2018 načrtujemo pričetek prostorskega urejanja v naslednjih knjižnicah: 1. V letu 2016 je bila opravljena redefinicija idejnega načrta za Knjižnico Polje, oktobra 2017 se načrtuje začetek gradnje objekta, v letu 2018 priprava PIZ dokumentacije in načrt opreme. 2. Nova Knjižnica Grba bo umeščena v stanovanjski kompleks Grba/Brdo, ki ga gradi Republiški stanovanjski sklad (stanovanjski kompleks je namenjen predvsem mladim

družinam). V letu 2017 je bil pripravljen idejni načrt za novo knjižnico »Prostor za (v)se«, v letu 2018 pričakujemo začetek sodelovanja z izbranim arhitektom. 3. Za Knjižnico Šmartno, Knjižnico Vodice in Knjižnico Dobrova so bili v preteklih letih že pripravljeni idejni načrti. Zaradi velike prostorske stiske in dotrajanosti prostorov območne enote Knjižnica Jožeta Mazovca v Centru kulture Španski borci je nujno poiskati nove prostore za knjižnico na območju ČS Moste v obsegu od 1500 do 2000 m2 (knjižnica na sedanjih 581 m2 površine, od katerih ima 60 m2 Bralnice na voljo le tri dni tedensko, ne more več kvalitetno izvajati nalog in storitev sodobne knjižnice za uporabnike). Pričakovani učinki - Sistematičen in dolgoročen razvoj mreže krajevnih knjižnic po posameznih območjih v Ljubljani. - Izenačitev pogojev dostopnosti do storitev knjižnice za vse prebivalce. - Modernizacija prostorov za kvalitetnejše oblikovanje zbirk, izvajanje informacijskih storitev, izobraževalnih aktivnosti in prireditev za vse prebivalce. - Vzpostavitev fizičnega prostora knjižnice kot tretjega prostora za druženje in medgeneracijski dialog. Kazalniki uspešnosti - Število prenovljenih in novih knjižnic (2016: 1) - Število obiskovalcev (2016: 2.361.454) - Število obiskov na prebivalca (2016: 7) - Število izposoj na prebivalca (2016: 14,6)

2.1

Knjižnična mreža

Knjižnično mrežo MKL sestavljajo: 20 knjižnic v MOL (pet območnih enot s 15 krajevnimi knjižnicami) in 13 krajevnih knjižnic v sedmih občinah pogodbenih partnericah, specialna knjižnica ter 46 postajališč Potujoče knjižnice. -

Knjižnica Bežigrad, Einspielerjeva 1, Ljubljana  Knjižnica Črnuče, Dunajska 367, Ljubljana  Knjižnica dr. France Škerl, Vojkova 87a, Ljubljana  Knjižnica Glinškova ploščad, Glinškova ploščad 11a, Ljubljana  Knjižnica Savsko naselje, Belokranjska 2,Ljubljana Knjižnica Jožeta Mazovca, Zaloška 61, Ljubljana  Knjižnica Fužine, Preglov trg 15, Ljubljana  Knjižnica Jarše, Clevelandska 17–19, Ljubljana  Knjižnica Polje, Zadobrovška 1, Ljubljana – Polje  Knjižnica Zadvor, Cesta II. grupe odredov 43, Ljubljana  Knjižnica Zalog, Agrokombinatska 2, Ljubljana Knjižnica Otona Župančiča, Kersnikova 2, Ljubljana  Knjižnica Nove Poljane, Povšetova 37, Ljubljana  Knjižnica Poljane, Zarnikova 3, Ljubljana Knjižnica Prežihov Voranc, Tržaška 47/a, Ljubljana  Knjižnica Grba, Cesta na Brdo 63, Ljubljana  Knjižnica Rudnik, Dolenjska c. 11, Ljubljana  Knjižnica Brezovica,  Knjižnica Notranje Gorice,  Knjižnica Podpeč,

 Knjižnica Rakitna,  Knjižnica Dobrova,  Knjižnica Polhov Gradec,  Knjižnica Šentjošt,  Knjižnica Horjul,  Knjižnica Ig,  Knjižnica Škofljica,  Knjižnica Frana Levstika,  Knjižnica Rob, - Knjižnica Šiška, Trg komandanta Staneta 8, Ljubljana  Knjižnica Gameljne, Srednje Gameljne 50, Ljubljana – Šmartno  Knjižnica Šentvid, Prušnikova 106, Šentvid  Knjižnica Vodice, - Slovanska knjižnica – Center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke, Einspielerjeva 1, Ljubljana - Potujoča knjižnica s postajališči V okviru MKL deluje Trubarjeva hiša literature (THL), Stritarjeva 7, Ljubljana.

2.2

Knjižnični prostor

Glavna prioriteta pri prenovi obstoječih in oblikovanju novih prostorov je dostopnost prostorov, ki vključuje samo fizično dostopnost, notranje oblikovanje (ekološki materiali/zelena knjižnica), opremo in napeljave ter IKT opremo. MKL pri tem izhaja iz načel univerzalnega oblikovanja prostora. MKL si prizadeva oblikovati atraktiven in interaktiven knjižnični prostor, ki podpira potrebo po učenju in novih doživetjih. Prostori knjižnic MKL se zaradi velikega obiska in številnih dejavnosti z leti obrabljajo in predvsem manjše knjižnice nujno potrebujejo celovito obnovo. Tudi novejše knjižnice že kažejo znake obrabe ali pa bi jih bilo treba obnoviti zaradi spremenjenega načina dela in pomanjkljivosti pri prvotnem načrtovanju prostorov in opreme (neustrezni pulti, slabo zračeni prostori, obrabljena tla, strehe, ki puščajo ipd.). Tudi nekatere naprave so že dotrajane, zlasti električne napeljave in klimatizacija. Zato je nabor potrebnih obnovitvenih del obširnejši, kot ga bo dejansko mogoče v letu 2018 uresničiti. Navajamo trenutno nujne posege, katerih izvedba pa bistveno presega naše finančne zmožnosti. Zato bodo v letu 2018 izvedeni le najnujnejši, ki jih bomo lahko udejanjili v sedanjih finančnih pogojih. Knjižnica Bežigrad Knjižnica Glinškova ploščad Knjižnica ima svoj vrt, kjer bomo nadaljevali s postopnim urejanjem prostora za druženje in izvajanje dejavnosti knjižnice v toplejših mesecih. Prostor, namenjen uram pravljic, bomo zvočno izolirali in ga opremili multifunkcijsko. Knjižnica dr. France Škerl Atrij knjižnice bomo postopoma uredili kot čitalnico za uporabo v toplejšem delu leta. Knjižnica Črnuče Knjižnica bo predvidoma pridobila manjši dodatni prostor, kar bo začasno olajšalo delo. Dolgoročno knjižnica potrebuje nove, namenske in primerno velike prostore. Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Jožeta Mazovca Na sedanji lokaciji je tudi nujna zagotovitev nadomestnega prostora za skladišče območne enote (50 m2), saj smo nekdanji prostor v Mostah v letu 2014 izgubili.

Knjižnica Fužine Zaradi dotrajanosti in varnosti uporabnikov sta nujni menjava oken v celotni stavbi in prenova električne napeljave v knjižnici. Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Otona Župančiča Delna preureditev prostorov Knjižnice Otona Župančiča in Centra za vseživljenjsko učenje. Ureditev in oprema Avdioteke (prostor, ki smo ga pridobili kot nadomestilo za odvzet hodnik parkirno-garažne hiše). Poslikava stene v kavarniškem delu (poslikava skladna z že obstoječo na stopniščih KOŽ). Nove Poljane Ureditev napisa/table v notranjosti knjižnice. Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Prežihov Voranc V Knjižnici Prežihov Voranc bomo preuredili prostor za interno delo z gradivom in tako razširili oddelek za odrasle. Knjižnica Škofljica, Knjižnica Frana Levstika in Knjižnica Brezovica Knjižnice so zaradi stopnic težko dostopne. Dostop bi bilo potrebno urediti z vgradnjo dvigal in tako delovanje knjižnic uskladiti tudi z Zakonom o izenačevanju možnosti invalidov (UL RS, št. 94/2010). Knjižnica Šiška Knjižnica Šiška V letu 2018 bomo začeli postopke za pridobitev dodatnega prostora v 1. nadstropju na TKS 15, ki ga potrebujemo za izvajanje prireditev v času, ko je knjižnica odprta. Takega prostora zdaj knjižnica nima, tako da se lahko vse prireditve odvijajo šele potem, ko se knjižnica že zapre (stanovalci na TKS 15 so zainteresirani, da prostor prodajo knjižnici). V letu 2018 ostaja potreba po sanaciji sistema prezračevanja in klimatizacije, prioritetno v študijski čitalnici, kjer konstantno dobivamo pritožbe uporabnikov zaradi nemogočih razmer. V okviru promocije zdravja na delovnem mestu načrtujemo prilagoditev izposojevalnega pulta.

2.3

Odprtost knjižnice

Odprtost območnih enot, krajevnih knjižnic in Potujoče knjižnice temelji na Uredbi o osnovnih storitvah knjižnic (Uradni list RS, št. 29/2003) in Standardih za splošne knjižnice. V letu 2018 bo odpiralni čas knjižnic v mreži MKL usklajen s Pravilnikom o obratovalnem času knjižnic MKL. V juliju in avgustu bodo knjižnice v mreži MKL odprte v okviru posebnega poletnega odpiralnega časa. Potujoča knjižnica bo 46 izposojevališč obiskovala tedensko, štirinajstdnevno ali mesečno po vnaprej objavljenem urniku. V mreži knjižnic MKL se kaže potreba po povečani odprtosti krajevnih knjižnic, ki pa zaradi premajhnega števila zaposlenih trenutno ni izvedljiva. Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Jožeta Mazovca Aneks o delitvi prostora Bralnice v Knjižnici Jožeta Mazovca za namen prireditev v stavbi Centra kulture Španski borci smo z Zavodom En Knap pod enakimi pogoji sodelovanja podaljšali do julija 2018.

Slovanska knjižnica Jeseni 2018 bomo veliko čitalnico odprli tudi v večernih urah do 22.00. Potujoča knjižnica Potujoča knjižnica bo v letu 2018 obiskovala 47 izposojevališč (41 krajev in 6 posebnih sredin) po vnaprej objavljenem urniku. Načrtujemo obisk novega postajališča Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, ki ga bomo obiskovali enkrat mesečno. 36 postajališč bomo obiskovali enkrat mesečno, 8 postajališč dvakrat mesečno in 3 postajališča enkrat tedensko v popoldanskem času. Za najavljene skupine vrtcev je potujoča knjižnica odprta tudi dopoldne (projekt Ciciuhec in Predstavitev potujoče knjižnice), prav tako pa tudi v času festivalov in projektov (Bobri, Dan MKL, Noč knjige, Filmobus pri vas, Poletavci, Potujoča knjižnica na obisku …). Zaradi nepredvidljivih razmer na cestah, vremenskih pogojev ali okvar vozila so možna odstopanja od predvidenega števila ur odprtosti. Trubarjeva hiša literature Načrtujemo, da bo THL v letu 2018 izvajala svoj program po spremenjenem urniku odprtosti: ob torkih, sredah in četrtkih bo odprta od 15.00 do 18.00 ter ob petkih od 10.00 do 15.00. Dogodki v THL se bodo še naprej odvijali tako v času njene odprtosti kot tudi v času med 18.00 in 22.00 – to je ob napovedanih dogodkih, vse dni v tednu.

Knjižnica bo izvajala program dela za leto 2018, opredeljen v tem programskem sklopu, glede na višino odobrenih sredstev in v skladu s prioritetami v okviru sklopa.

RAZVOJ IN OBMOČNOST

Služba za razvoj in območnost Službo za razvoj in območnost (SRO) sestavljata oddelek za razvoj in območnost ter oddelek za informatiko. SRO skrbi za koordinacijo strokovnega dela med območnimi enotami, službami, centri in oddelki, za uresničevanje ciljev Strateškega načrta 2017-2021 in za izvajanje ciljev strateških področij: Knjižnica na daljavo: virtualna knjižnica MKL, Vidna knjižnica: sodelovanje in promocija za aktivno udeležbo knjižnice v okolju in »Knjižnica plus«: razvoj za knjižnico prihodnosti. Naloga SRO je tudi priprava in koordinacija temeljnih dokumentov o poslovanju MKL. V letu 2018 bomo pripravili: polletno poročilo o delu 2018, letno poročilo o delu 2017, program dela 2019 ter zbirnik statističnih podatkov 2017 za CeZaR. V letu 2018 bomo v SRO izvajali dejavnosti in vodili projekte: - Pregled in načrtovanje mreže MKL na podlagi prostorske analize PAM in koordinacija priprave idejnih načrtov za nove ali prenovljene knjižnice v mreži MKL. - SRO bo koordinirala nov projekt MKL Borza zdravja, ki bo združeval različne aktivnosti: zdravstvene informacije, zdravstveni kotiček, projekte, e-zdravje (glej 7 Projekti). - V okviru projekta »Biti digitalno pismen« – digitalno opismenjevanje bo pripravljena nadgradnja programa, ki bo ponujen knjižničarjem iz osrednjih območnih knjižnic (glej 7 Projekti). - E-učilnica bo v letu 2018 služila kot okolje za izobraževanje, učna gradiva (interaktivni video vodiči) in samopreverjanje znanja na področju IKT za zaposlene v MKL. - Delovna skupina (nosilec Oddelek za informatiko) bo pripravila izhodišča za prenovo intraneta (glej 7 Projekti). - Delovna skupina za premične zbirke (koordinacija SRO) bo zasledovala dva cilja: 1) s premično zbirko omogočiti dostop do gradiva lokalni skupnosti in 2) profesionalizacija amaterskih krajevnih knjižnic z nadgradnjo s premično zbirko. - Delovna skupina za bibliotekarski izpit (koordinacija SRO) bo pripravila program mentorstva za bibliotekarje in knjižničarje, navodila za mentorje in sklop izobraževanj za mentorje, ki bo potekal v Učnem centru MKL. - Za leto 2018 načrtujemo obširnejšo digitalizacijo gradiv – korpusa tovarniških časopisov ter dopolnitev manjkajočih vsebin občinskih glasil iz Ljubljane in občin osrednjeslovenskega območja, vsebine bodo v celotnem obsegu objavljene na portalu Digitalne knjižnice Slovenije ter v obliki posebnih zbirk na domoznanskem portalu Kamra in domoznanski podstrani knjižnice. - Priprava digitalnih zbirk za portal Kamra v okviru projektov Razvoj Ljubljane, Znameniti ljubljanski župani in Bilo je nekoč v našem kraju. - Za ciljno skupino starejših uporabnikov bo pripravljen regijski natečaj za najboljšo domoznansko zgodbo in koncept obiskov dnevnih centrov z domoznanskimi vsebinami; v okviru teh obiskov bodo izvedeni intervjuji o posebnih storitvah za starejše v MKL. - Koordinacija priprave in izvedbe nacionalnega domoznanskega festivala Domfest. - Koordiniranje in evalvacija beleženja informacij ter izvedba ankete med uporabniki knjižnice o kvaliteti posredovanih informacij v prvi polovici leta 2018 (vrednotenje informacij). - V drugi polovici 2018 bomo ponovili beleženje uporabe čitalnic v mreži MKL (zadnje beleženje je iz leta 2014). - V novem SN 2017-2021 smo v okviru strateškega področja »AKTIVNA KNJIŽNICA: notranja organiziranost in kadri« oblikovali cilj »Prostovoljsko delo v MKL«. V letu 2018 bomo nadaljevali in razširili vključevanje prostovoljcev v različne projekte MKL. - Po prehodu na Cobiss3 Izposoja bomo skrbno spremljali in testirali statistične preglednice in izpise za zajemanje podatkov ter glede na potrebe pripravili v Učnem centru MKL usposabljanja za uporabo teh segmentov Cobiss3.

V sodelovanju z Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo bomo zaključili raziskavo študija uporabnikov prireditev za odrasle in pripravo Smernic. Koordiniranje referenčnega servisa Vprašaj knjižničarja. Priprava programov in koordinacija izvedbe strokovnih obiskov, mobilnosti in mentorstva. Priprava izhodišč za spremembo in poenotenje procesov v MKL (aplikacija za načrtovanje kadrov, samostojni prevzem rezerviranega gradiva). SRO bo v letu 2018 pripravila pregled obstoječega sodelovanja in podala predlog za sodelovanje z evropskimi splošnimi knjižnicami v sklopu Unescovega naziva Ljubljana: mesto literature. Sodelovanje v strokovnih telesih na nacionalni ravni (Ministrstvo za kulturo, ZBDS, Združenje splošnih knjižnic ...).

V MKL beležimo zelo raznolike oblike strokovnih obiskov in izvajanja mentorstva. V letu 2018 bomo oblikovali interni dokument, ki bo na kratko opredeljeval tri glavne oblike mentorstva v MKL: za študente, novozaposlene (po novem pravilniku o bibliotekarskem izpitu) in prostovoljce. V letu 2018 načrtujemo pripravo programov za različne skupine: -

Študenti: praksa študentov bibliotekarstva, pedagogike in andragogike v CVŽU; strokovni obiski študentov; mobilnost študentov v okviru programa Erasmus+. Knjižničarji in drugi strokovni delavci: strokovni obiski knjižničarjev; mobilnost zaposlenih v okviru programa Erasmus+; strokovni nekajdnevni obiski knjižničarjev osrednjeslovenskega območja po programu v okviru izvajanja nalog območnosti. Zaposleni v MKL se udeležujejo mobilnosti v okviru programa Erasmus+ in Strokovne izmenjave z Mariborsko knjižnico.

V letu 2018 bo SRO sodelovala pri pripravi novih storitev in projektov MKL: - nadgradnje in posodobitve spletne strani knjižnice, - strategija pridobivanja novih članov v MKL, - medijska pismenost za mlade, - sodelovanje in izvedba učnih aktivnosti v CVŽU MKL (izvajanje izobraževanj in sodelovanje pri oblikovanju učnih vsebin), - priprava in sodelovanje pri načrtovanju mreže MKL, pri pripravi idejnih načrtov za nove ali prenovljene knjižnice in pri pripravi javnih naročil. Za preverjanje stanja oz. za izdelavo kvalitativnih analiz bo SRO pri pripravi anketnih vprašalnikov sodelovala z izvajalci ali pobudniki različnih dejavnosti v knjižnici. SRO spremlja razpise in koordinira prijave na lokalne, nacionalne in mednarodne razpise ter posvete na podlagi dveh tabel: 1) Seznam domačih in mednarodnih konferenc, ki omogoča bolj dolgoročno prijavo prispevkov in aktivno udeležbo. 2) Seznam razpisov za projekte in nagrade, ki omogoča časovno bolj vzdržno pripravo prijav. Oddelek za informatiko bo v letu 2018 opravljal naslednje naloge: Podpora in vzdrževanje: ‐ pomoč in podpora zaposlenim; ‐ pomoč in podpora uporabnikom; ‐ izvajanje tehnične podpore na prireditvah; ‐ skrb za neprekinjeno delovanje strojne in programske opreme informacijskega sistema, mrežne opreme, telekomunikacijskih naprav; ‐ skrb za pravilno delovanje antivirusne zaščite, varnostnega arhiviranja podatkov, zaščite proti nezaželeni pošti, spletnih filtrov; ‐ vzdrževanje, servisiranje in skrb za neprekinjeno delovanje odjemalske opreme; ‐ vzdrževanje telefonije; ‐ izvajanje javnih razpisov za nakup IKT opreme ter nakup drobnega materiala;

‐ ‐

izboljšave, razvoj in nadgradnja strojne in programske opreme; podajanje predlogov in razvoj avtomatiziranih rešitev za bolj kvalitetno delovanje knjižnice; - podpora sistemu Urbana, Libroam, aplikacijam Vasco, Time&Space, Grad, Galis, Belinfo, Izterjave ipd.; - vzdrževanje požarnih in protivlomnih sistemov, videonadzorov, vpogled v posnetke videonadzornih sistemov; - vzdrževanje spletnih strani; ‐ pomoč pri izvajanju inventur osnovnih sredstev in gradiva; ‐ priprava okolja za delovanje e-učilnice za zaposlene; ‐ priprava in izvedba izobraževanj za uporabnike; ‐ priprava in izvedba izobraževanj za zaposlene; ‐ sodelovanje v delovnih skupinah; ‐ sodelovanje s knjižnicami osrednjeslovenske regije in ostalimi osrednjimi območnimi knjižnicami; ‐ sodelovanje z zunanjimi izvajalci na področju IKT in KIS; ‐ priprava razpisa za nakup RFID opreme; ‐ planiranje in namestitev IKT tehnologije v nove in prenovljene enote; ‐ podpora izterjavam finančnih dolgov; ‐ podpora uporabnikom pri uporabi RFID in knjigomatov, reševanje težav. Razvoj storitev in projekti: ‐ razvoj in nadgradnja informacijskega sistema MKL: o načrtovan nakup in prenova strežniške strojne in programske opreme, o načrtovan nakup in prenova mrežne opreme za strežniški prostor in območne enote; ‐ razvoj in nadgradnja spletnih servisov MKL: o projekt prenove intraneta z novimi storitvami za zaposlene, o projekt prenove spletne strani www.mklj.si, o aplikacija za načrtovanje kadrov; ‐ sledenje trendom razvoja IKT: o testiranje in uporaba 3D tiskalnika; ‐ projekt uvedbe programske opreme za planiranje kadrov; ‐ podpora uvedbe COBISS3 in podpora uporabnikom po uvedbi COBISS3; ‐ uvajanje knjigomatov ter RFID izposoje na evidenco izposoje v mrežo knjižnic MKL. Zaposleni v SRO izvajajo izobraževanja za uporabnike in zaposlene v MKL in v slovenskih knjižnicah. Zaposleni v SRO se bodo aktivno udeleževali strokovnih posvetovanj in objavljali v strokovnih publikacijah. MKL je osrednja območna knjižnica za osrednjeslovensko knjižnično regijo in izvaja naloge območnosti za osem osrednjih knjižnic (Knjižnica Domžale, Knjižnica Litija, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, Knjižnica Logatec, Mestna knjižnica Grosuplje, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, Knjižnica Medvode). V SRO bomo za področje območnosti pripravili letno poročilo 2017 in program 2019, izvajali in koordinirali bomo vnos vsebin za regijski portal KAMRA in izvajali program 2018: Zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij V letu 2018 bo poudarek na nabavi elektronskih virov – v sodelovanju s knjižnicami območja bomo zakupili dostop do portala s pravnimi in davčno-finančnimi vsebinami in zbirke PressReader. Knjižnicam regije bomo omogočili tudi lažji pregled nad informacijskimi viri in podatkovnimi zbirkami, brezplačno dostopnimi preko svetovnega spleta. Uporabniki knjižnic regije bodo lahko s pomočjo programa EZProxy dostopali do elektronskih virov in servisov, ki so dostopni prek statičnih IP-jev ali prek gesel z domače lokacije. Prek koncepta skrbnikov elektronskih virov bomo zagotavljali kontinuirano promocijo elektronskih virov knjižnicam območja in širši javnosti. Predstavitve uporabe elektronskih virov bomo 20

pripravljali tudi s podporo spletnih orodij za izvedbo izobraževanj na daljavo. V sodelovanju s slovenskimi osrednjimi območnimi knjižnicami bomo nadgrajevali skupni spletni portal učnih gradiv in vodičev za uporabo elektronskih podatkovnih zbirk, dostopnih v slovenskih splošnih knjižnicah. Uporabnikom knjižnic Osrednjeslovenskega območja bomo zagotavljali brezplačno medknjižnično izposojo strokovnega in študijskega gradiva. Formalno in vsebinsko bomo obdelali in opremili gradivo, ki ga knjižnica prejema kot depozitarna ustanova za obvezni izvod. Strokovno sodelovanje s knjižnicami na območju Knjižnicam regije bomo po potrebi svetovali na vseh področjih dejavnosti MKL, še zlasti pri načrtovanju lokalnih računalniških omrežij in urejanju lokalnih informacijskih sistemov. Nadaljevali bomo izobraževanja za knjižničarje regije za nove naloge v knjižnicah po konceptu in programu Učnega centra MKL za leto 2018. S knjižnicami regije bomo še naprej sodelovali na področju spodbujanja bralne kulture za ciljne skupine uporabnikov, za otroke s projektom Poletavci, ter s skupnim bralnim projektom za mladostnike – NajPoletavci. Pričeli bomo s praktičnim usposabljanjem in promocijo vsebin Informacijske točke za egradiva javnih oblasti za koordinatorje izvajanja posebnih nalog OOK iz drugih območij Slovenije v okviru Učnega centra MKL, kar bo korak k prepoznavanju Učnega centra MKL kot izobraževalnega centra tudi za potrebe usposabljanja za znanja, potrebna za izvajanje posebnih nalog osrednje območne knjižnice. Pripravili bomo analize in preglede stanja knjižničnih mrež knjižnic osrednjeslovenskega območja. V letu 2018 načrtujemo nadaljnje dopolnjevanje podatkov o stanju mreže na dan 31. 12. 2017 (kontrola podatkov in analiza dostopnosti na posameznih območjih OOK) v sodelovanju s Centrom za razvoj knjižnic NUK. Oblikovali bomo skupni portal slovenskih splošnih knjižnic, kjer bomo na enem mestu združili podatke, vsebine in informacije za različne ciljne skupine (strokovno javnost, splošno javnost, financerje ipd.). Izhodišča za ta projekt smo v letu 2017 usklajevale Mariborska knjižnica, Mestna knjižnica Ljubljana, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper in Osrednja knjižnica Celje, slednje tri bomo tako nadgradile tudi v letu 2016 začeti triletni projekt priprave navodil za vzpostavitev dinamičnih spletnih strani splošnih knjižnic. Sodelovali bomo pri preostalih skupnih projektih vseh slovenskih OOK. Nadaljevali bomo izvajanje programa izmenjave strokovnih delavcev med Mariborsko knjižnico in MKL ter projekta Mobilnost kadrov v regiji. Organizirali bomo srečanja direktorjev knjižnic regije, ki imajo svetovalni in posvetovalni namen. Koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva Projekt Dan zbiranja spominov je prešel v redno dejavnost nekaterih knjižnic regije kot permanentna storitev zbiranja spominov za uporabnike, ki gradivo prinesejo v knjižnico za takojšnjo digitalizacijo. Namesto projekta »Moja ulica«, ki je uspešno tekel vse od leta 2010, bomo zasnovali nov projekt z naslovom »Bilo je nekoč v našem kraju«, v okviru katerega bomo skupaj s knjižnicami regije iskali zanimive zgodbe, povezane z lokalno zgodovino ter prebivalci posameznega kraja, jih zapisali ter objavili na portalu Kamra. Koordinirali bomo priprave in izvedbo nacionalnega domoznanskega festivala Domfest, ki bo predstavil sodelovanje različnih deležnikov (knjižnic, arhivov, muzejev …) na področju domoznanske dejavnosti in kulturne dediščine. Pripravili bomo letni načrt domoznanskih zgodb in svetovali lokalnim urednikom vsebin. Za ciljno skupino starejših uporabnikov bomo pripravili natečaj za najboljšo zgodbo iz lokalnega okolja, ki bo potekal na regionalnem nivoju, najboljše bomo opremili s fotografijami in objavili na portalu KAMRA. Za ciljno skupino starejših uporabnikov bomo prav tako pripravili koncept obiskov dnevnih centrov z domoznanskimi vsebinami. V okviru teh obiskov bodo izvedeni intervjuji o posebnih storitvah za starejše v MKL.

Izvedli bomo projekt digitalizacije gradiv z domoznanskimi vsebinami iz osrednjeslovenskega območja. Izvajali bomo redakcijo, organizacijo in koordinacijo dela na portalu Kamra za potrebe regije. Izvajali bomo promocijo vsebin MKL, objavljenih na portalu Kamra. Na temo Albuma Slovenije bomo pripravili praktične predstavitve za različne ciljne skupine uporabnikov ter jim na primeru Albuma Ljubljane predstavili samostojno vnašanje vsebin na Kamro. Sodelovali bomo v ekspertni skupini za domoznanstvo pri koordinaciji OOK NUK. Nudili bomo podporo delovni skupini (nosilec koordinacija OOK NUK) za pripravo strokovnih izhodišč za oblikovanje domoznanske zbirke, domoznanskega oddelka. Usmerjanje izločenega knjižničnega gradiva s svojega območja Knjižnice regije imajo interne Pravilnike o izločanju in odpisu knjižničnega gradiva, ki so usklajeni z Navodili za izločanje in odpis knjižničnega gradiva NUK. Dogovorile so se o internem postopku obveščanja o izločenem gradivu glede na 13., 14. in 15. člen Navodil NUK. Z navodili za izločanje gradiva iz leta 2010 bomo v MKL usmerjali izločeno knjižnično gradivo iz knjižnic osrednjeslovenske regije. Splošne knjižnice pogosto prejemajo darove bralcev. Le-ti gradiva ne ponudijo tudi nacionalni knjižnici, ki je nacionalni zavezanec za hrambo t. i. slovenike. V kolikor knjižnice tovrstnih izvodov knjižničnih darov ne uvrstijo v svoje zbirke, jih spodbujamo, da jih v koordinaciji z MKL posredujejo v NUK-ov repozitorij obveznih izvodov, če jih tam še ni. Podroben program izvajanja nalog osrednje območne knjižnice za leto 2018 je priloga tega programa in njegov sestavni del. Knjižnica bo izvajala program dela za leto 2018, opredeljen v tem programskem sklopu, glede na višino odobrenih sredstev in v skladu s prioritetami v okviru sklopa.

DEJAVNOSTI KNJIŽNICE

Dejavnosti Mestne knjižnice Ljubljana izhajajo iz 2. in 16. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01). 2. člen: Knjižnična dejavnost, ki je javna služba, zajema: - zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva, - zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij, - izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov, - posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev, - sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij, - pridobivanje in izobraževanje uporabnikov, - informacijsko opismenjevanje, - varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik, - drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo. 16. člen: Splošne knjižnice v okviru javne službe iz 2. člena tega zakona tudi: - sodelujejo v vseživljenjskem izobraževanju, - zbirajo, obdelujejo, varujejo in posredujejo domoznansko gradivo, - zagotavljajo dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih, - organizirajo posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture, - organizirajo posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami, - organizirajo kulturne prireditve, ki so povezane z njihovo dejavnostjo.

4.1

Pridobivanje, bibliografska obdelava in zaščita knjižničnega gradiva

Strateške usmeritve ‐ Zagotavljanje novosti založniške produkcije v obsegu, kot ga predvidevajo pogoji za izvajanje knjižnične dejavnosti in/ali standardi ter strokovna priporočila za knjižnično dejavnost. ‐ Zagotavljanje aktualnosti knjižnične zbirke. Pri tem sledi normativom iz standardov in strokovnih priporočil za to področje: ‐ Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS št. 87/01 in 96/02). ‐ Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS št. 73/03). ‐ Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (Uradni list RS št. 88/03). ‐ Standardi za splošne knjižnice (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015) (2005). ‐ Manifest o splošnih knjižnicah (1994). Knjižničarske novice (5) 3. Priloga. Strateški cilji in aktivnosti za leto 2018 ‐ Izvajanje izbora in nakupa izbrane založniške produkcije, primerne za splošno knjižnico, v skladu s Pravilnikom o upravljanju knjižnične zbirke v MKL (SP A.1, cilj 1: Aktualna in učinkovita knjižnična zbirka).

‐

‐ ‐ ‐ ‐ ‐ ‐

Vzdrževanje aktualne knjižnične zbirke za prebivalce Mestne občine Ljubljana in širšega območja z vsebinami, ki odražajo potrebe okolja knjižnice, z evalvacijo uporabe knjižničnega gradiva ter izločanjem zastarelih vsebin knjižnične zbirke (SP A.1, cilj 1: Aktualna in učinkovita knjižnična zbirka). Izboljšanje kakovosti ponudbe knjižničnega gradiva za posebne potrebe uporabnikov z oblikovanjem posebnih knjižničnih zbirk in virov (SP A.2, cilj 3: Povsod v mestu). Zagotavljanje kakovostne informacije o zbirki s kakovostno strokovno obdelavo gradiva. Knjižnica bo zbirala, obdelovala, hranila in posredovala gradivo in informacije o svoji lokalni skupnosti in s tem ohranjala lokalno dediščino. Načrtno bo oblikovala zbirke gradiva in informacij za ranljive skupine prebivalstva (starejši, etnične skupine, brezposelni, socialno ogroženi, uporabniki s posebnimi potrebami) (SP A.2, cilj 3: Povsod v mestu). Organizirala bo dejavnosti s knjižničnim gradivom za razvoj bralne kulture (SP A.2, cilj 2: Branje vedno in povsod). Oblikovala bo zbirke osrednje območne knjižnice in pridobivala obvezni izvod v okviru posebnih nalog OOK glede zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in obveznega izvoda.

Pričakovani učinki ‐ Dostopnost vse relevantne slovenske založniške produkcije uporabnikom knjižnice. ‐ Razvoj knjižničnih zbirk v krajevnih knjižnicah, ki bodo čim bolj usklajene z značilnostmi okolja in s tem bolj učinkovita izraba knjižničnega gradiva vsake posamezne krajevne knjižnice. ‐ Zagotavljanje dostopnosti knjižnične zbirke in knjižnične dejavnosti vsem prebivalcem: razvoj načela večkulturnega sodelovanja in uveljavljanje večkulturnosti v knjižnici s spodbujanjem k aktivnemu branju in kulturni izmenjavi. ‐ Boljša dostopnost aktualnega gradiva za uporabnike in bolj učinkovita razporeditev knjižničnega gradiva v mreži knjižnic. ‐ Boljša izraba prostorov v mreži knjižnic MKL. ‐ Uravnoteženi rezultati knjižničnega poslovanja med enotami: primerljiv obrat gradiva med primerljivimi enotami knjižnične mreže. ‐ Informacijska učinkovitost kataloga tako za uporabnike kot informatorje – zadovoljstvo uporabnikov. Kazalniki uspešnosti ˗ Prirast na 1000 prebivalcev (2016: 200) ˗ Razmerje med nakupom naslovov leposlovja in stroke (v odstotkih) (2016: 38 – 62) ˗ Razmerje med nakupom naslovov za mladino in odrasle (v odstotkih) (2016: 22 – 78) ˗ Obrat knjižnične zbirke (2016: 3,02) ˗ Obrat zadnjega celoletnega prirasta (2016: 8,72) ˗ Odstotek odpisa v odnosu do prirasta (2016: 75,3 %) Služba za pridobivanje in bibliografsko obdelavo knjižničnega gradiva Izbor za nakup novega knjižničnega gradiva izvaja Služba za pridobivanje in bibliografsko obdelavo knjižničnega gradiva (SPOK) po kriterijih nabavne politike knjižnice z rednim pregledovanjem novosti v založniški produkciji. Služba prav tako ureja pridobivanje novega gradiva iz obveznega izvoda, ki ga knjižnica pridobi po Zakonu o obveznem izvodu. Služba ureja prirast darov bralcev in drugih darovalcev, ki jih pristojni knjižničarji odberejo za knjižnično zbirko.

Služba bo zagotovila standardizirano bibliografsko obdelavo v letu 2018 pridobljenega knjižničnega gradiva v elektronskem katalogu COBISS. Glede na načrtovan prirast bo katalogizacija obsegala: - kreiranje okrog 3.000 novih zapisov za različne tipe gradiva, - kreiranje okrog 1.500 novih zapisov v normativni bazi podatkov CONOR.SI. Za vse pridobljene enote knjižničnega gradiva – načrtovano 69.815 enot – bo služba zagotovila ustrezno zaščito in opremo novega gradiva za potrebe izposoje. Služba bo sodelovala z enotami knjižnične mreže MKL pri vseh procesih urejanja prirasta in zaloge, kot so izbor knjižničnega gradiva, inventure, odpis gradiva, urejanje postavitvenega sistema za prosti pristop, načrtovanje novih zbirk, preopreme zaloge za RFID tehnologijo itd.

Prirast knjižničnega gradiva – načrtovan obseg in dostopnost v letu 2018 Obseg pridobivanja novega knjižničnega gradiva po Zakonu o knjižničarstvu načrtujemo na podlagi števila prebivalcev na območju knjižnice. Standard za splošne knjižnice predvideva, da letni prirast knjižničnega gradiva obsega najmanj 275 novih enot na 1000 prebivalcev. Na podlagi načrtov financiranja gradiva s strani Ministrstva za kulturo, s strani Mestne občine Ljubljana in primestnih občin, kjer MKL izvaja knjižnično dejavnost, za leto 2018 načrtujemo 69.815 enot nakupa novega knjižničnega gradiva, s čimer dosežemo 220 enot gradiva na 1000 prebivalcev. S tem ponovno popravljamo krivuljo pridobivanja novega gradiva iz zadnjih let, ko je nakup novega gradiva padel na 161 enot na 1000 prebivalcev. Poleg tega načrtujemo prirast še z darovi v obsegu okrog 6.500 enot in prirast z obveznim izvodom – predvidoma 1.800 enot. Skupen prirast z nakupom in ostalimi načini nabave načrtujemo v obsegu 78.115 enot, s čimer dosežemo 226 enot gradiva na 1000 prebivalcev. Na podlagi 12. člena Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe knjižnica pri izboru gradiva upošteva strokovne kriterije letnega prirasta gradiva, ki predvidevajo 60 % naslovov strokovnega in 40 % naslovov leposlovnega gradiva. Prav tako knjižnica pri izboru upošteva potrebe gradiva za otroke in mladino in zanje načrtuje prirast 25 % naslovov gradiva, za odrasle bralce pa 75 % naslovov gradiva. Upošteva tudi potrebe in želje uporabnikov, kakor tudi specifičnost okolja, v katerem opravlja svojo dejavnost. Referenčna zbirka in zbirke za posebne potrebe uporabnikov: Knjižnica pri izboru gradiva skrbi za izgradnjo referenčne zbirke, ki je namenjena izposoji v knjižnici. Obsega največ 10 % celotne knjižnične zbirke in jo bo v l. 2018 obnovila s predvidoma 800 novimi enotami gradiva. V letu 2018 bo knjižnica z ustreznim izborom dopolnjevala šestnajst posebnih tematskih zbirk, namenjenih posebnim potrebam uporabnikov, ki jih je prepoznala v preteklem obdobju: ‐ arhiv slovenske mladinske produkcije za študijske namene in razvoj promocije branja, bralne kulture in informacijske pismenosti pri mladih v Pionirski – CMKK; ‐ književna didaktika – zbirka za podporo razvijanja književne kulture pri otrocih; ‐ zbirka gradiva za etnične skupine na področju knjižnice; ‐ Hiša svetov – z gradivom s področja človekovih pravic, varovanja ogroženih družbenih skupin, odgovornega ravnanja z naravnimi dobrinami in problemi globalizacije; ‐ kotiček za starše – z gradivom za vprašanja vzgoje in starševstva; ‐ pravljična soba – z zbirko tujih nagrajenih ali nominiranih del za otroke; ‐ samostojni popotnik – z izbranim gradivom za zahtevne turiste na temo odgovornega turizma; ‐ zbirka vseživljenjskega učenja – z izbranim gradivom za permanentno izobraževanje odraslih; ‐ srednješolski učbeniki – zbirka za potrebe pridobivanja srednješolske izobrazbe izven rednih oblik formalnega srednješolskega izobraževanja; 25

‐ ‐

knjige za slabovidne, večji tisk – z gradivom za slabovidne; zbirka Okno Kitajske – namenjena kitajsko govorečim uporabnikom ter tistim, ki jih poslovno ali drugače zanima Kitajska; šahovski kotiček; zbirka gradiva za sodobni ples; konjeniška zbirka; posebna zbirka planinske in gorniške literature; zbirka kakovostnih virov o zdravju, zdravilih in zdravem načinu življenja za izboljšanje zdravstvene pismenosti.

‐ ‐ ‐ ‐ ‐

Dostop do elektronskih virov: MKL bo v letu 2018 zagotovila dostop do elektronskih virov informacij: uporabnikom knjižnice omogoča spletni dostop do petih podatkovnih zbirk in zbirke 3.000 elektronskih časopisov in revij ter izposojo e-knjig v sistemu Biblos. Drugo neknjižno gradivo: Knjižnica načrtuje nakup do 15 % enot neknjižnega gradiva v sorazmerju z ostalimi vrstami gradiva. Od tega največ – predvidoma 5.800 enot – zgoščenk filma in glasbe. Serijske publikacije: Knjižnica bo v letu 2018 zagotavljala uporabo 1000 naslovov serijskih publikacij, ki jih pregledujemo glede na aktualnost in morebitne ustreznejše nove naslove na tržišču. Potujoča knjižnica: Knjižnica za uporabnike postajališč Potujoče knjižnice načrtuje 1.600 enot novega knjižničnega gradiva. Od tega 800 enot iz sredstev Ministrstva za kulturo, 800 enot iz sredstev občin s postajališči Potujoče knjižnice. Deleži občin so določeni po številu prebivalcev:

Občine

Prebivalci* Št. enot Brezovica 12.092 27 Dobrova-Polhov Gradec 7.618 17 Dol pri Ljubljani 5.961 13 Horjul 2.980 7 Ig 7.277 16 Ljubljana 288.919 639 Škofljica 10.917 24 Velike Lašče 4.303 10 Vodice 4.831 11 Medvode 16.236 36 361.134 Potujoča knjižnica skupaj 800 *podatki o prebivalstvu stanje 01. 01. 2017 (SURS)

Delež 3,34% 2,11% 1,65% 0,83% 2,02% 80,00% 3,02% 1,19% 1,34% 4,50% 100,00%

4.1.1 Predviden nakup novih enot knjižničnega gradiva (po zvrsteh) Načrtovan obseg nakupa novih enot knjižničnega gradiva po zvrsteh Knjižno gradivo

Neknjižno gradivo

Serijske publikacije

SKUPAJ

55.827

10.742

3.246

69.815

Načrtovan obseg nakupa novih enot knjižničnega gradiva na območju Mestne občine Ljubljana Knjižno gradivo

Neknjižno gradivo

Serijske publikacije

SKUPAJ

45.603

8.629

2.912

57.144

Načrtovan obseg nakupa novih enot knjižničnega gradiva na območju primestnih občin Knjižno gradivo

Neknjižno gradivo

Serijske publikacije

SKUPAJ

10.224

2.113

334

12.671

Načrtovan obseg nakupa naslovov po zvrsteh: stroka / leposlovje Stroka 4.080

Leposlovje 2.720

Skupaj 6.800

Načrtovan obseg nakupa naslovov po zvrsteh: mladina / odrasli Odrasli

Mladina

Skupaj

5.100

1.700

6.800

Načrt razporeditve gradiva v knjižnični mreži IZVODI Knjižnica Bežigrad Knjižnica Črnuče Knjižnica dr. France Škerl Knjižnica Glinškova ploščad Knjižnica Savsko naselje Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Knjižnica Jarše Knjižnica Polje Knjižnica Zadvor Knjižnica Zalog Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Nove Poljane Knjižnica Poljane Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Grba Knjižnica Rudnik Knjižnica Šiška Knjižnica Gameljne Knjižnica Šentvid Slovanska knjižnica

Knjižno Neknjižno Serijske gradivo gradivo publikacije 4.876 964 188 1.179 365 38 1.077 402 40 945 279 37 754 236 31 3.248 767 134 1.318 243 72 685 34 44 1.501 218 102 591 109 33 726 112 46 9.785 1.742 1.085 222 214 15 845 47 21 4.186 783 208 1.276 369 58 1.470 304 84 5.808 822 193 797 173 36 1.319 395 76 2.995 51 371

SKUPAJ 6.028 1.582 1.519 1.261 1.021 4.149 1.633 763 1.821 733 884 12.612 451 913 5.177 1.703 1.858 6.823 1.006 1.790 3.417

SKUPAJ MOL Knjižnica Brezovica Knjižnica Notranje Gorice Knjižnica Podpeč Knjižnica Rakitna SKUPAJ Brezovica Knjižnica Dobrova Knjižnica Polhov Gradec Knjižnica Šentjošt SKUPAJ Dobrova-Polhov Gradec Knjižnica Frana Levstika Knjižnica Rob SKUPAJ Velike Lašče Knjižnica Horjul Knjižnica Ig Knjižnica Škofljica Knjižnica Vodice Potujoča knjižnica SKUPAJ vse krajevne knjižnice

45.603 1.222 93 466 115 1.896 985 113 69 1.167 552 131 683 446 1.110 1.752 868 1.361

8.629 251 28 149 18 446 245 46 7 298 114 10 124 124 279 336 69 231

2.912 27 0 23 0 50 42 0 0 42 44 0 44 19 50 71 18 8

57.144 1.500 121 638 133 2.392 1.272 159 76 1.507 710 141 851 589 1.439 2.159 955 1.600

55.827

10.742

3.246

69.815

206

1.179

Od tega za Knjižnico Jurij Vega Dol pri Ljubljani: Knjižnica Jurij Vega – Dol pri Ljubljani

941

4.1.2 Sredstva za nakup knjižničnega gradiva Pričakovana sredstva in delež ministrstva Pričakovana sredstva in delež Mestne občine Ljubljana Pričakovana sredstva in delež primestnih občin Pričakovana sredstva občine Dol za KJV – Dol Pričakovana sredstva občine Medvode Lastna sredstva: SKUPAJ:

4.2

288.520 € 811.964 € 90.365 € 17.000 € 665 € 35.000 € 1.243.514 €

Delo z uporabniki in dostopnost knjižničnih storitev

Služba za delo z uporabniki in posebne zbirke V Službi za delo z uporabniki in posebne zbirke (SDU) skrbimo za člane, uporabnike in obiskovalce naših knjižnic ter pokrivamo široko področje delovanja knjižnice, od priprave in uskladitve pravil za poslovanje do zagotavljanja primerne odprtosti knjižnic glede na potrebe okolja in razpoložljivi kader. Delo z uporabniki zahteva pravočasno in ažurno informiranje o spremembah ter ustrezno promoviranje dejavnosti, storitev in prireditev v knjižnicah. V SDU skrbimo za informiranje v tiskanih oblikah (plakati, letaki, brošure) in v elektronski obliki za namen spletnega obveščanja in komuniciranja, pri čemer dajemo poseben 28

poudarek razvoju in stalnemu posodabljanju domače spletne strani ter aktivni prisotnosti na družbenih spletnih omrežjih in video vsebinah. Pokrivamo velik delež pri izvajanju in sodelovanju v številnih projektih, v katere so vključene vse knjižnice v mreži MKL in tudi nekatere knjižnice na regijskem in nacionalnem nivoju, predvsem pri spodbujanju branja in razvoju bralne kulture za različne ciljne skupine. Samostojno pripravljamo, oblikujemo in izdajamo različne vrste publikacij, tiskovin in promocijskih materialov, ki so namenjeni članom, obiskovalcem, zaposlenim in zunanjim partnerjem. K SDU spadajo oddelki in servisi, ki samostojno delujejo znotraj MKL: Oddelek za knjižnične dejavnosti in prireditve, Center za vseživljenjsko učenje, Učni center, medknjižnična izposoja, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Slovanska knjižnica – center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke, Potujoča knjižnica ter Trubarjeva hiša literature. V letu 2018 bomo v sodelovanju s skupnimi službami, servisi, oddelki ter območnimi enotami in krajevnimi knjižnicami skrbeli za kvalitetne knjižnične storitve, kulturni program, vseživljenjsko izobraževanje, tiskano in elektronsko informiranje, promocijo knjižnice ter za informativne in promocijske izdelke. Z uvajanjem novih knjižničnih storitev za člane, s širitvijo izobraževalnih dejavnosti in z razvojem obstoječih in novih bralnih projektov bomo skrbeli za sedanje in bodoče uporabnike knjižnice. Tudi v prihodnjem letu bomo zagotavljali predstavitve celotne mreže knjižnice na sejmih, mestnih festivalih, ulicah Ljubljane, v osrednjeslovenski regiji in širše po Sloveniji ter opozarjali na pomen branja in bralne kulture ter na vedno večjo vlogo in pomen splošne knjižnice tako v samem mestu kot na spletu. Strateške usmeritve - Aktivno vključevanje knjižnice v življenjski utrip okolja. - Krepitev vloge knjižnice kot prostora za vseživljenjsko učenje in študij. - Oblikovanje ponudbe za prebivalce mesta Ljubljana, s poudarkom na razvoju in spodbujanju bralne kulture. - Razvoj učne in izobraževalne ponudbe, ki spodbuja socialno vključenost, medgeneracijsko in medkulturno sodelovanje. - Uvajanje knjižničnih storitev, ki prek naprednih tehnologij omogočajo samostojnost uporabnikov. - Stalno posodabljanje spletne strani kot osrednje informacijske točke s poudarkom na priporočanju gradiva, dogodkih in storitvah. - Oblikovanje učnih aktivnosti v e-okolju in e-podpora izvajanju izobraževalnih dejavnosti. - Iskanje možnosti za zagotavljanje ustreznih storitev, prireditev in izobraževanj za skupine, kot so: priseljenci, nezaposleni, invalidi, mladi in starejši. Strateški cilji in aktivnosti za leto 2018 - Posodabljanje internega pravilnika pri delu z uporabniki v skladu s Pravilnikom o poslovanju MKL glede na spremembe pri poslovanju z uporabniki. - Priprava predlogov za spremembe in dopolnitve Pravilnika o poslovanju knjižnice glede na aktualne spremembe pri delu z uporabniki. - Priprava informacij za uporabnike ob sprejetju dopolnjenega Pravilnika o poslovanju. - Priprava strategije za pridobivanje novih članov MKL ter priprava in izvedba akcij za pridobivanje novih članov (osnovnošolci, dijaki, študenti). - Vzpostavitev novega segmenta Cobiss3 / Izposoja za izposojo gradiva v celotni mreži MKL ter ustrezno obveščanje uporabnikov v skladu z novim sistemom. - Nadgradnja storitve vračila gradiva v drugih knjižnicah z možnostjo naročanja gradiva v drugi knjižnici. - Priprava prenovljene spletne strani s poudarkom na obveščanju uporabnikov, interaktivnem sodelovanju, aktiviranju knjižničnega gradiva, zagotavljanja storitev 24/7, na razvoju mobilnih aplikacij in spletni promociji. - Nadgradnja in širitev e-obveščanja (novice). - Digitalizacija glasbene zbirke za potrebe lastnega predvajanja.

Promocija spletnega video/avdio centra s posnetkih naših dogodkov in izobraževanj. Spoznavanje uporabnikov in promocija novega kataloga Cobiss, aplikacije mCobiss, storitve Moja knjižnica in portala Biblos. Vzpostavitev možnosti oddaljenega vpisa skupaj z IZUM-om in posebna promocija vpisa za Slovence, živeče v tujini. Uvedba RFID sistema in oprema gradiva z RFID v novih/prenovljenih knjižnicah. Nadaljevanje postopkov in izvedba izterjav starejših in sprotnih finančnih dolgov uporabnikov. Uvedba sodnih izterjav za neizterjane izterjave. Zagotavljanje odgovorov v referenčnem servisu Vprašaj knjižničarja. Aktivno oglaševanje MKL na aktualnih socialnih in promocijskih spletnih omrežjih. Promocija in izpostavljanje desete obletnice MKL. Aktivno sodelovanje in izvajanje dogodkov ter sodelovanje s pisarno UNESCO Ljubljana: mesto literature pri promociji odmevnih mesečnih literarnih dogodkov v mestu. Beleženje uporabe čitalnic v mreži MKL. Povezovanje in sodelovanje pri programu v Trubarjevi hiši literature. Zagotavljanje dostopnosti izobraževanj za uporabnike, zaposlene in strokovne javnosti, predvsem knjižničarjev. Oblikovanje prireditev in izobraževanj ter razvoj knjižnične zbirke za pripadnike tujejezičnih prebivalcev in obiskovalcev mesta. Oblikovanje storitev in dogodkov za osebe s posebnimi potrebami (starejši, invalidi, gluhi). Razvoj programov za priseljence in tujce s poudarjanjem pomena in vrednosti medkulturnosti – Tuja domačnost. Izpostavljanje lastne produkcije prireditev in izobraževanj. Mesečno obveščanje o prireditvah, izobraževanjih in projektih s tiskanim in enapovednikom, z e-obvestilnikom po pošti in objavami na zaslonih v knjižnicah. Oblikovanje brošur, zloženk in plakatov za različne priložnosti. Oblikovanje promocijskih materialov in izdelkov za uporabnike, zaposlene, poslovne partnerje ter za prodajo v knjižnicah. Izvedba projektov za spodbujanje branja: »Ciciuhec«, »Poletavci«, »NajPoletavci«, »Mesto bere« ter »Sodobni slovanski romani«, z namenom spodbujanja kvalitetnega branja in aktivacije knjižničnega gradiva za bralce vseh starosti. Razvoj in promocija bralnih skupin za različne ciljne skupine v knjižnicah. Priprava knjižnih paketov gradiva »Maček v žaklju« za poletno branje v vseh knjižnicah. Aktiviranje neknjižnega gradiva s pripravo paketov priporočene glasbe in filmov ter s pripravo premičnih zbirk neknjižnega gradiva v krajevnih knjižnicah. Sodelovanje na regionalni in nacionalni ravni z drugimi knjižnicami pri skupnih projektih in razvoju storitev, predvsem promociji knjižnic na nacionalnem nivoju v okviru Združenja splošnih knjižnic. Sodelovanje na sejmih, mestnih festivalih, bazarjih in drugih kulturno-izobraževalnih prireditvah v Ljubljani in Sloveniji. Sodelovanje z ljubljanskimi kulturnimi zavodi, društvi in institucijami pri pripravi programov, izmenjavi idej in skupni ponudbi za uporabnike. Sodelovanje s knjižnicami na mednarodnem nivoju na področju projektov, posvetovanj in obiskov.

Pričakovani učinki - Vpeljava novih storitev z dodano vrednostjo, primernih za urbano okolje in prilagojenih sodobnemu načinu življenja; knjigomati; vračanje gradiva v drugi knjižnici; storitev naročanja gradiva v drugi knjižnici; poenostavljena in dostopnejša uporaba knjižničnih storitev. - Razvoj knjižnice kot socialnega središča; uveljavljanje večkulturnosti v knjižnici s spodbujanjem k aktivnemu branju in kulturni izmenjavi; vzpostavitev fizičnega prostora knjižnice kot tretjega prostora za druženje (otroci, družine, mladostniki, starejši) in

spodbujanje medgeneracijskega dialoga; oblikovanje storitev za lažje vključevanje ranljivih skupin v družbo. Večja dostopnost e-vsebin in informacij za vse prebivalce – e-napovednik; večja prepoznavnost in uporaba portala, družbenih omrežij, gradiva in storitev ter večji obisk prireditev in izobraževanj; boljša prilagojenost vsebin in aplikacij različnim ciljnim skupinam. Vzpostavitev knjižnice kot verodostojnega partnerja na lokalnem, regionalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju; uporaba partnerstva kot orodja pri pripravi projektov; podpora razvoju knjižnice prek vzpostavljenih partnerstev in zagovorništva. Večja prepoznavnost posameznih knjižnic v lokalnem okolju kot ponudnikov prireditev in izobraževanj; večja prepoznavnost vseh knjižnic; odmevni dogodki v mestu na ulicah in v parkih. Lastna produkcija za ciljne skupine prebivalcev; boljša orientacija uporabnikov pri izbiri prireditev; učinkovito oglaševanje in promocija storitev; povečan delež lastnih prihodkov knjižnice in posebnega sofinanciranja (projekti, sponzorstvo, donatorstvo). Boljša prepoznavnost knjižnice v Sloveniji in v tujini. Povečanje bralnih navad med otroki, mladimi in odraslimi. Širjenje splošne kulture, razgledanosti in pomena vseživljenjskega učenja.

Kazalniki uspešnosti - Število novih članov (2016: 10.793). - Število obiskovalcev MKL (2016: 2.361.454). - Število sledilcev na družbenih omrežjih MKL (2016: 6.506). - Število izvedenih izobraževanj za vse uporabnike (2016: 1.187). - Število obiskovalcev prireditev in izobraževanj (2016: 78.239). - Odstotek mladih (med 15. in 19. letom) med aktivnimi člani knjižnice (2016: 10,6 %).

4.2.1

Članstvo

V letu 2018 pričakujemo nekoliko nižje število aktivnih članov kot v preteklem letu (glede na dinamiko članstva v zadnjih letih), to je okrog 80.000, kar pomeni 5% zmanjšanje. Na ravni potencialnih članov, prebivalstva MOL in občin, kjer deluje MKL, bo to pomenilo približno 24 % včlanjenega prebivalstva (v letu 2016 je bilo članstvo 24,6 %). Predvidevanje je narejeno na podlagi analize notranjega in zunanjega okolja knjižnice ter gibanja podatkov v preteklih letih; pri analizi smo se omejili predvsem na gibanje članstva v zadnjih dveh letih ter upoštevali objektivne okoliščine, ki niso nujno v domeni načrtovanja knjižnice: ‐ zaprtost krajevnih knjižnic zaradi prenove, kar je vplivalo tudi na obisk in izposojo v preteklih letih; ‐ število prebivalstva v MOL in primestnih občinah narašča; ‐ zaradi manj številne generacije je lahko manjša tudi populacija študentov v Ljubljani; ‐ selitveni prirast prebivalcev med občinami je različen. Pri projekciji upoštevamo dejavnosti, ki jih načrtuje knjižnica in vplivajo na njeno uporabo, denimo inventure, postopki izterjave in podobno.

4.2.2

Obisk

Število obiskovalcev knjižnice je podatek, ki ga beležimo v sistemu COBISS, ob obisku servisov in dogodkov v knjižnici ter obisk, ki je povezan z uporabo interneta. Obisk je vsako leto nekoliko večji. V letu 2018 pričakujemo, da bi knjižnico lahko obiskalo okrog 2.400.000 obiskovalcev (fizični obisk), kar bi pomenilo 1,5% rast glede na primerjalno analizo

preteklega obdobja. Predvidevamo, da bo vsak član povprečno 30-krat obiskal MKL (28-krat leta 2016). Predvidevanje smo naredili glede na primerjavo podatkov prejšnjih let ter na temelju delnih rezultatov za leto 2017. Za dejavnost knjižnice je zelo pomemben tudi virtualni obisk. Zaradi spremenjenega Zakona o elektronskih komunikacijah, ki je začel veljati sredi leta 2013 in je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika, statistika virtualnega obiska ne kaže realnih rezultatov, saj brezplačno spletno orodje (Google Analytics) za svoje delovanje uporablja t. i. sledilne piškotke. Za uporabo teh piškotkov je po pravilih potrebno pridobiti vsakokratno privoljenje uporabnika spletne strani. Posledično v veliki meri prihaja do nedoslednosti pri potrjevanju strinjanja z uporabo omenjenih piškotkov s strani uporabnikov spletnih strani, brez uporabe piškotkov pa ni mogoče zagotoviti verodostojnih podatkov o realnem spletnem obisku in uporabi spletnih storitev knjižnice. Predvidevamo, da bo obisk spletnega mesta MKL v letu 2018 primerljiv z obiskom zadnjih let. Podatke pridobivamo po metodologiji, ki jo glede na standarde predvideva Center za razvoj knjižnic.

4.2.3

Izposoja gradiva

Glede na analizo stanja in delne podatke za leto 2017 pričakujemo v letu 2018 podobno stopnjo izposoje. Predvidevamo, da bi si naši uporabniki lahko izposodili okrog 4.900.000 enot gradiva, kar bi pomenilo 1,5% negativno rast glede na preteklo obdobje. Predvidevamo, da se bo zaradi razširjene ponudbe raznovrstnih gradiv za različne potrebe in okuse povečala izposoja e-gradiv na spletnem portalu Biblos. Ocenjujemo, da si bo vsak član izposodil približno 60 enot gradiva. Ob načrtovanju izposoje gradiva velja upoštevati dejstvo, da uvajamo uporabniku prijazne in tudi tržno zanimive storitve.

4.2.4 Posredovanje informacij Aplikacija, ki smo jo razvili v MKL v letu 2012, se je v zadnjih letih pokazala kot zelo uporaben model za sistematično beleženje opravljenih informacijskih poizvedb, ki jih pred tem nismo beležili. V letu 2018 načrtujemo beleženje v tednih, ki smo jih izbrali glede na analizo frekvence izposoje po tipičnih delovnih tednih, in sicer tri tedne z visoko frekvenco izposoje, dva s srednjo in en teden z nizko, ter z metodo ekstrapolacije. Informacije bomo beležili v izbranih tednih, in sicer: - visoka frekvenca izposoje: 08. teden: 19. – 25. 02. 2018 16. teden: 16. – 22. 04. 2018 50. teden: 10. – 16. 12. 2018 - srednja frekvenca izposoje: 37. teden: 10. – 16. 09. 2018 42. teden: 15. – 21. 10. 2018 - nizka frekvenca izposoje: 23. teden: 04. – 10. 06. 2018

Pri določanju tednov smo poleg analize tipičnih delovnih tednov v zadnjih letih upoštevali še primerno enakomerno razporejenost skozi vse leto, delitev na sode in lihe tedne zaradi različnih turnusov v krajevnih knjižnicah ter predvidevanje praznikov in počitnic, ko ne bomo izvajali beleženja informacij. Referenčna vrednost za leto 2016 je bila 279.209 posredovanih informacij. Ocenjujemo, da bomo v letu 2018 posredovali podobno število informacij o gradivu in iz gradiva. Poleg beleženja posredovanih informacij aplikacija omogoča tudi beleženje internega dela (prijava ob začetku in odjava ob zaključku internega dela) ter vrsto internega dela (iz opisa del in nalog za bibliotekarje). V letu 2018 načrtujemo izvedbo ankete o kvaliteti referenčne dejavnosti v MKL (vrednotenje informacij). Referenčni servis Vprašaj knjižničarja V Referenčnem servisu Vprašaj knjižničarja (RSVK), ki deluje na nacionalni ravni, sodelujejo tri knjižnice MKL: Knjižnica Otona Župančiča, Knjižnica Jožeta Mazovca in Slovanska knjižnica. Sodelovanje v RSVK načrtujemo tudi v prihodnje.

4.2.5

Prireditve

Prireditve za odrasle Prireditvena dejavnost Mestne knjižnice Ljubljana je namenjena spodbujanju bralne kulture in tudi širjenju drugih kulturnih vsebin. Poleg programa, ki ga pripravljamo sami, bomo v želji po bogatenju našega prireditvenega programa sodelovali s številnimi sorodnimi javnimi zavodi in ustanovami, kot so Univerza v Ljubljani, Mestni muzej, Narodni muzej Slovenije, Zavod za zaščito kulturne dediščine Slovenije kot tudi z različnimi društvi, ministrstvi in uradi RS, nevladnimi organizacijami, veleposlaništvi tujih držav, samostojnimi izvajalci itd. Glede na to, da je bilo leto 2018 zaradi pobude Evropske komisije in Evropskega parlamenta proglašeno za Evropsko leto kulturne dediščine v smislu promocije skupne kulturne identitete, socialne kohezije in tudi kulturne raznolikosti evropskega prostora, bomo znaten del svojih aktivnosti in dogodkov namenili promociji slovenske in evropske kulturne dediščine. V letu 2018 obeležujemo tudi 100. obletnico konca I. svetovne vojne in s ciklusom dogodkov bomo opozorili na pomembnost tega mračnega dela kolektivnega spomina evropskih narodov in pomembnost preseganja tovrstnih mednarodnih nasprotij. V mesecu aprilu se bomo v želji po širjenju bralne kulture z našimi vsebinami in projekti ponovno priključili širši iniciativi drugih kulturnih ustanov in se s projekti, kot je Mesto bere, priključili skupnim dogodkom tega obdobja, ki se nanašajo na promocijo knjige in branja (Svetovni dan mladinske književnosti, Svetovni dan knjige, Noč knjige itd.). Naslednjo leto obeležujemo tudi 100. obletnico smrti Ivana Cankarja, ki mu bomo v jesenskem delu leta posvetili vrsto literarnih dogodkov. Osnovni cilji naših prireditvenih aktivnosti v prihodnje bodo tudi: ‐ ‐ ‐ ‐ ‐

vsebine in dejavnosti za vključevanje tujcev in manjšin v naše družbeno okolje; širitev programskega sodelovanja in povezovanje prireditvene ponudbe MKL z drugimi sorodnimi kulturnimi ustanovami na regionalni ravni in tudi širšimi, mednarodnimi iniciativami; promocija, dejavnosti in aktivnosti, ki bodo namenjene mladim, ter pritegnitev tega družbenega segmenta v aktivnosti knjižnic; povezovanje dejavnosti (izobraževanj in prireditev MKL); posvečanje pozornosti tudi družbeno ranljivim skupinam, v sodelovanju s specializiranimi zavodi, ter vključevanje aktualne družbene problematike.

S prireditvami želimo spodbujati bralno kulturo, omogočati boljši dostop do informacij, olajšati samostojno uporabo knjižničnega gradiva ter krepiti ustvarjalnost naših uporabnikov. S tem jim omogočamo tudi kakovostno preživljanje prostega časa ter celovit in brezplačen dostop do kvalitetnih kulturnih dogodkov in vsebin. Na področju razstavne dejavnosti in tudi na širšem spektru drugih kulturnih vsebin, kot so koncerti, predavanja itd., želimo postati eden izmed pomembnejših ponudnikov tovrstnih kulturnih in izobraževalnih vsebin v Ljubljani. V Trubarjevi hiši literature namenjamo osrednjo pozornost literarnim dogodkom, ki so jedro njenega programa, kot tudi dogodkom, ki se navezujejo na aktualne družbene teme (različna družboslovna, strokovna predavanja, pogovorni večeri, okrogle mize, filmske projekcije itd.). S prireditvenim programom Slovanske knjižnice pa se navezujemo predvsem na zanimive domoznanske teme, ki se vežejo na zgodovino in urbano kulturo mesta Ljubljane.

Dogodek Literarni dogodki Razstave Strokovna in poljudna predavanja Potopisna predavanja Glasbene prireditve Filmske in video projekcije Gledališke predstave Ustvarjalne delavnice Natečaji in tekmovanja Drugo SKUPAJ

Število prireditev 394 223 319 98 33 39 30 90 2 38 1.266

Število predvidenih kulturnih prireditev za odrasle po posameznih knjižnicah v mreži MKL:

Dogodek

Literarni dogodki

SKUPAJ

Enota knjižnice Knjižnica Bežigrad Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Knjižnica Zalog Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Grba Knjižnica Rudnik Knjižnica Brezovica Knjižnica Podpeč Knjižnica Frana Levstika Knjižnica Horjul Knjižnica Ig Knjižnica Škofljica Knjižnica Šiška Knjižnica Šentvid Knjižnica Vodice Trubarjeva hiša literature

Število prireditev 13 15 6 10 91 16 10 8 10 1 2 10 11 19 24 12 1 135 394

Razstave

Knjižnica Bežigrad Knjižnica Črnuče Knjižnica dr. France Škerl Knjižnica Glinškova ploščad Knjižnica Savsko naselje Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Knjižnica Jarše Knjižnica Polje Knjižnica Zadvor Knjižnica Zalog Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Poljane Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Frana Levstika Knjižnica Ig Knjižnica Škofljica Knjižnica Šiška Knjižnica Šentvid Trubarjeva hiša literature Center za vseživljenjsko učenje

15 4 5 5 4 5 9 5 3 1 5 55 5 12 6 15 14 19 4 8 24 223

Knjižnica Bežigrad Knjižnica dr. France Škerl Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Knjižnica Jarše Knjižnica Zadvor Knjižnica Zalog Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Grba Knjižnica Rudnik Knjižnica Brezovica Knjižnica Podpeč Knjižnica Dobrova

20 1 12 20 3 1 3 87 27 4 5 2 3 2

Knjižnica Frana Levstika Knjižnica Ig Knjižnica Škofljica Knjižnica Šiška Knjižnica Šentvid Knjižnica Vodice Pionirska - CMKK Trubarjeva hiša literature

SKUPAJ

Strokovna in poljudna predavanja

SKUPAJ

4 6 35 9 1 1 71 319 35

Potopisna predavanja

Knjižnica Bežigrad Knjižnica dr. France Škerl Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Knjižnica Jarše Knjižnica Zalog Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Poljane Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Grba Knjižnica Rudnik Knjižnica Brezovica Knjižnica Podpeč Knjižnica Dobrova Knjižnica Frana Levstika Knjižnica Horjul Knjižnica Ig Knjižnica Škofljica Knjižnica Šiška Knjižnica Gameljne Knjižnica Šentvid Knjižnica Vodice

SKUPAJ Knjižnica Bežigrad Knjižnica Jožeta Mazovca Glasbene prireditve

Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Šiška Trubarjeva hiša literature

SKUPAJ Filmske in video projekcije

Knjižnica Bežigrad Knjižnica Šiška Trubarjeva hiša literature

SKUPAJ Gledališke predstave

Knjižnica Bežigrad Trubarjeva hiša literature

SKUPAJ

Delavnice

Knjižnica Bežigrad Knjižnica Črnuče Knjižnica Savsko naselje Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Knjižnica Jarše Knjižnica Zadvor Knjižnica Zalog Knjižnica Otona Župančiča

6 8 5 6 1 4 9 1 7 5 7 4 1 2 2 5 4 2 5 7 2 5 98 2 1 8 2 20 33 2 7 30 39 1 29 30 6 1 1 2 6 2 2 2 20

Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Grba Knjižnica Rudnik Knjižnica Brezovica Knjižnica Ig Knjižnica Škofljica Knjižnica Šiška Borza znanja SKUPAJ Natečaji in tekmovanja

Knjižnica Otona Župančiča Trubarjeva hiša literature

SKUPAJ

Drugo

SKUPAJ

Knjižnica Bežigrad Knjižnica Črnuče Knjižnica dr. France Škerl Knjižnica Glinškova ploščad Knjižnica Savsko naselje Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Šiška Služba za delo z uporabniki Trubarjeva hiša literature

0 2 4 2 4 1 5 30 90 1 1 2 1 1 1 1 1 10 1 1 1 20 38

Prireditve za otroke Posebno pozornost namenjamo razvoju bralne kulture že pri najmlajših otrocih, saj se zavedamo, da sta branje in približevanje knjigi v tem starostnem obdobju ključna pri otrokovem vsestranskem razvoju. Zgodnje seznanjanje otrok s knjižnico in navajanje na obiskovanje le-te pa je dobro izhodišče za nadaljnje vzgajanje oz. pridobivanje rednih in odgovornih odraslih obiskovalcev knjižnice. Ta cilj uresničujemo s številnimi dejavnostmi za najmlajše, kot so: ure pravljic v različnih jezikih (slovenski, angleški, nemški), igralne in bralne urice, razstave, literarni dogodki, gledališke, lutkovne in glasbene predstave, pisane in risane uganke ter ustvarjalne delavnice, ki razvijajo otrokovo čutno zaznavanje na vseh nivojih ter ga spodbujajo k ustvarjalnemu razmišljanju in h kreativnosti. Otrokov vsestranski razvoj spodbujamo tudi z uporabo različnih didaktičnih, motoričnih, senzoričnih in konstruktivnih igrač ter družabnih iger, ki so vsem na voljo za izposojo v naši Igroteki. Mladinski knjižničarji smo v pomoč staršem pri izbiri kakovostne otroške knjige, za njih pa pripravljamo tudi različne priporočilne bralne sezname literature, ki je dostopna v naših knjižnicah. Z našo raznoliko ponudbo uspešno bogatimo program za otroke na različnih festivalih in sejmih ter pri tem aktivno sodelujemo z ostalimi ljubljanskimi zavodi in društvi. Različne aktivnosti za otroke izvajamo tako zaposleni MKL kot tudi zunanji sodelavci.

Število predvidenih kulturnih prireditev za otroke po vrstah prireditev: Dogodek Literarni dogodki Razstave Ure pravljic, bralne ure Predstave Ustvarjalne delavnice Uganke, kvizi SKUPAJ

Število prireditev 25 40 804 24 116 182 1.191

Število predvidenih dogodkov, namenjenih otrokom, po posameznih knjižnicah v mreži MKL: Dogodek

Krajevna knjižnica Knjižnica Bežigrad Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Jarše Knjižnica Zadvor Knjižnica Otona Župančiča Literarni dogodki Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Škofljica Knjižnica Šiška Pionirska – CMKK SDU SKUPAJ Knjižnica Bežigrad Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Knjižnica Jarše Knjižnica Polje Knjižnica Zadvor Razstave Knjižnica Zalog Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Podpeč Knjižnica Frana Levstika Knjižnica Škofljica Knjižnica Šiška SKUPAJ Knjižnica Bežigrad Knjižnica Črnuče Knjižnica dr. France Škerl Knjižnica Glinškova ploščad Knjižnica Savsko naselje Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Ure pravljic, bralne ure Knjižnica Jarše Knjižnica Polje Knjižnica Zadvor Knjižnica Zalog Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Nove Poljane Knjižnica Prežihov Voranc

Število prireditev 2 0 3 5 9 0 1 2 2 1 25 10 4 1 3 4 3 2 5 0 1 1 4 2 40 29 29 27 27 28 50 55 40 50 14 50 49 16 27

Knjižnica Grba Knjižnica Rudnik Knjižnica Brezovica Knjižnica Podpeč Knjižnica Dobrova Knjižnica Frana Levstika Knjižnica Horjul Knjižnica Ig Knjižnica Škofljica Knjižnica Šiška Knjižnica Gameljne Knjižnica Šentvid Knjižnica Vodice Potujoča knjižnica Trubarjeva hiša literature SKUPAJ Knjižnica Bežigrad Knjižnica Črnuče Knjižnica dr. France Škerl Knjižnica Glinškova ploščad Knjižnica Savsko naselje Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Grba Knjižnica Rudnik Predstave Knjižnica Brezovica Knjižnica Podpeč Knjižnica Frana Levstika Knjižnica Horjul Knjižnica Ig Knjižnica Škofljica Knjižnica Šiška Knjižnica Gameljne Knjižnica Šentvid Knjižnica Vodice SKUPAJ Knjižnica Bežigrad Knjižnica Črnuče Knjižnica dr. France Škerl Knjižnica Glinškova ploščad Knjižnica Savsko naselje Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Knjižnica Jarše Ustvarjalne delavnice Knjižnica Polje Knjižnica Zadvor Knjižnica Zalog Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Grba Knjižnica Rudnik Knjižnica Brezovica

7 31 14 7 7 35 8 14 51 50 25 25 28 5 6 804 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 2 2 1 1 1 24 5 1 8 1 6 3 2 4 4 4 5 7 7 6 12 5

Uganke, kvizi

4.3

Knjižnica Podpeč Knjižnica Dobrova Knjižnica Frana Levstika Knjižnica Horjul Knjižnica Ig Knjižnica Škofljica Knjižnica Šiška Knjižnica Šentvid SKUPAJ Knjižnica Bežigrad Knjižnica Črnuče Knjižnica dr. France Škerl Knjižnica Glinškova ploščad Knjižnica Savsko naselje Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Knjižnica Jarše Knjižnica Polje Knjižnica Zadvor Knjižnica Zalog Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Grba Knjižnica Rudnik Knjižnica Brezovica Knjižnica Podpeč Knjižnica Frana Levstika Knjižnica Horjul Knjižnica Ig Knjižnica Škofljica Knjižnica Šiška Knjižnica Gameljne Knjižnica Šentvid Knjižnica Vodice SDU SKUPAJ

4 2 3 5 4 9 4 5 116 10 10 10 10 5 3 3 6 4 4 5 7 16 6 12 6 6 8 6 6 6 5 5 6 5 12 182

Dejavnosti Mestne knjižnice Ljubljana

Pripravili in izvedli bomo številne dejavnosti za različne ciljne skupine. Ker je vsaka knjižnica v MKL v svojem dolgoletnem delovanju razvila določene dejavnosti, ohranjamo tradicijo knjižnic in jih izpostavljamo posebej. S skupnimi storitvami in dejavnostmi želimo v letu 2018 vsem obiskovalcem knjižnic nuditi kvalitetno ponudbo in dostopnost. Redno delo z zbirkami - Sistematično bomo pregledovali celotno zbirko, izločali poškodovano in zastarelo gradivo ter ga pripravili za odpis, antikvarno prodajo ali dar. - Ažurirali bomo naročila serijskih publikacij glede na ponudbo in povpraševanje.

Izbrane knjige bomo opremili s priložnostnimi nalepkami za novo sezono projektov: »Mesto Bere«, »Zlate hruške« in »Ciciuhec« ter tako omogočili boljšo prepoznavnost naših projektov in gradiva. Zbirke bomo dopolnjevali z darovi bralcev. Česar ne bomo sprejeli v zbirke, bomo pripravili za antikvarno prodajo, za darove bolnišnicam, zamejskim knjižnicam in našim obiskovalcem. V vseh večjih knjižnicah imamo organizirano stalno antikvarno prodajo odpisanega ali podarjenega gradiva po simboličnih cenah. V nekaterih manjših pa stalne ali občasne mini bukvarne. Odpisano gradivo bomo podarjali našim obiskovalcem ob priložnostnih dnevih. Za ta namen bomo uporabili tudi promocijski tricikel MKL. Bralce in zaposlene bomo seznanjali z naborom serijskih publikacij, dostopnih v knjižnici in na daljavo, ter z e-bazami podatkov. V izbranih knjižnicah bomo gradivo opremili s sistemom RFID.

Priporočamo - Za promocijo kvalitetnih knjig, glasbe, filmov in igrač bomo nadgrajevali e-katalog »Priporočamo« na naši domači spletni strani, mesečno bomo na ta način priporočili okoli 70 enot knjižnega in neknjižnega gradiva (knjige, filmi, glasba, igrače) za vse ciljne skupine. - Na vseslovenskem knjižničnem portalu za priporočanje gradiv Dobreknjige.si sodelujejo tudi bibliotekarji iz MKL, ki bodo v letu 2018 pripravili priporočila za nove knjige. - Leto 2018 bo posvečeno 100. obletnici smrti pisatelja Ivana Cankarja. V MKL bodo dogodki v počastitev njegovega življenja in dela našli posebno mesto. - Pripravili bomo okoli 6.500 paketov »Maček v žaklju«, v vsakem paketu bodo knjige za kvalitetno poletno branje. Paketi knjig bodo na voljo vsem starostnim skupinam v večini knjižnic. - Pripravljali bomo razstave knjižnega in neknjižnega gradiva: ob posebnih priložnostih, v sklopu naših projektov, tematskih sklopov in literarnih ter drugih nacionalnih oziroma svetovnih dogodkov ter na ta način aktivirali gradivo. - Ob priložnostnih razstavah bomo pripravili številne priporočilne bralne sezname gradiva za vse ciljne skupine na različne teme – tako leposlovje kot strokovno literaturo, glasbo in filme. - Na bazenih Kodeljevo in Kolezija bomo v poletnih mesecih v branje ponujali izbrano gradivo za bralce vseh starosti. - Uporabnike bomo seznanjali z novostmi e-knjig na portalu Biblos. - V knjižnicah bodo stalno na voljo priporočilni seznami z različnimi temami in vsebinami. Svetujemo Vodili in izvajali bomo redna usposabljanja naših informatorjev za svetovanje uporabnikom pri iskanju gradiva. Zaradi zmanjšanja izposoje neknjižnega gradiva – glasba in filmi, bomo v prihodnjih letih posvečali posebno pozornost promociji tega gradiva. Pripravili bomo vrsto akcij za aktivacijo tovrstnega gradiva. Vrednotimo Nadaljevali bomo z delom v delovni skupini za vrednotenje novo izdanega leposlovja za odrasle in pripravili strategijo vrednotenja. Nadaljevali bomo s strokovnim izobraževanjem, ki bo namenjeno zaposlenim v MKL in prostovoljcem – voditeljem bralnih skupin. Dejavnosti za odrasle Zaradi trajnega naslova UNESCO Ljubljana: mesto literature se bomo pridružili prizadevanjem mesta po ozaveščanju obiskovalcev o pomembnosti branja, bralne kulture, vseh oblik pismenosti, izobraževanja in kritičnega mišljenja. V ta namen bomo pripravili številne kulturne dogodke in izobraževanja.

Mesto bere, projekt branja s seznamom knjig in nagradami za sodelujoče ter zaključno prireditvijo na Stritarjevi ulici. V sedmi sezoni 2017/18 beremo azijske avtorje. Pripravljali bomo stalne knjižne razstave na oddelkih z leposlovjem ter na oddelkih s strokovnim gradivom, z njimi opozarjali na aktualne dogodke, svetovne dneve, obletnice ipd. ter redne knjižne razstave nominiranih in nagrajenih del za slovenske literarne nagrade (Kresnik, Rožančeva nagrada, Dnevnikova fabula, Veronika idr.). Organizirali bomo tradicionalne literarne večere s predstavitvami avtorjev in knjig, potopisna predavanja z delnim poudarkom na odkrivanju lepot Slovenije, strokovna in poljudna predavanja različnih vsebin, likovne razstave slovenskih slikarjev in ilustratorjev, domoznanske in sodobne fotografske razstave ter razstave stripov. Na področju izobraževanj za odrasle bomo dali poseben poudarek informacijskemu opismenjevanju, pripravili bomo tečaje in delavnice različnih tujih jezikov in znakovnega jezika. V točkah vseživljenjskega učenja bomo ponudili učenje z mentorjem/knjižničarjem. Strokovna vodenja v slovenskem in angleškem jeziku po naših večjih knjižnicah bodo organizirana za različne skupine odraslih obiskovalcev (študentje bibliotekarstva, tuji študentje na izmenjavi, skupine iz Zavoda za zaposlovanje, mednarodni obiski knjižničarjev, dijaki in upokojenci). Pomlad s knjigo – april 2018 bo poseben mesec knjige in dogodkov, povezanih s knjigo. Tradicionalni »Dan MKL in njenih 10 let« z zaključno prireditvijo projekta Mesto bere bo potekal junija 2018 na Stritarjevi ulici v Ljubljani. Knjižnico bomo odprli na različnih lokacijah mesta: na pločnikih, vrtovih in bazenih, kjer bomo obiskovalcem in mimoidočim ponujali branje in vsebine na temo literature: Knjižnica na vrtu, Knjižnica na pločniku in Knjižnica ob vodi. Pomembne datume in dogodke bomo obeležili v vseh ali vsaj nekaterih knjižnicah: kulturni dan (8. februar), svetovni dan poezije (21. marec), mednarodni dan knjig za otroke (2. april), svetovni dan knjige ter Noč knjige (23. april), dan slovenskih splošnih knjižnic (20. november), Ta veseli dan kulture (3. december) in praznični december. Leto 2018: Evropsko leto kulturne dediščine: praznovanje raznolikosti in bogastva naše evropske dediščine, 100-letnica smrti pisatelja Ivana Cankarja, Ljubljana: mesto literature. Sodelovali in predstavljali bomo svoje dejavnosti na Kulturnem bazarju, Noči knjige, Slovenskem knjižnem sejmu, na dogodku Vrnimo ljudem knjigo, Areni mladih, Festivalu Bobri (poezija) ter na Festivalu za tretje življenjsko obdobje. Na prireditvah ljubljanskih četrtnih skupnosti bomo redno predstavljali lokalne knjižnice in ponudbo MKL. Pri oblikovanju programa bomo sodelovali s številnimi mestnimi in državnimi ustanovami.

Dejavnosti za otroke - Za otroke in starše bomo pripravljali redne knjižne razstave o različnih temah, dogodkih, praznikih in letnih časih ter opozarjali na nominirana in nagrajena dela s slovenskimi literarnimi nagradami (zlata hruška, večernica, desetnica, Levstikova nagrada, nagrada Kristine Brenkove). - Sprejemali bomo številne obiske skupin iz VVZ, OŠ in različnih zavodov (Zavod za gluhe in naglušne, Zavod Janez Levec, Produkcijska šola Jarše idr.), ki jim bomo predstavljali knjižnice in knjižničarsko delo. Ranljive in od knjižnic bolj oddaljene skupine bomo obiskovali v njihovih zavodih (obisk knjižničarke, obisk Potujoče knjižnice). - Nadaljevali bomo z aktivnostmi, namenjenimi otrokom, mlajšim od treh let: izposoja kovčkov Moja prva knjižnica, igralno-pravljične urice in lutkovno-ustvarjalne delavnice v sodelovanju z Waldorfskim vrtcem Mavrica. - Za mlade starše nadaljujemo s ponudbo strokovnih predavanj PoVEZana. - Ciciuhec, beremo z malčki: projekt spodbujanja družinskega branja s predšolskimi otroki v sodelovanju z ljubljanskimi vrtci bomo izvajali v vseh naših knjižnicah kot redno dejavnost, pričakujemo okoli 7.500 otrok. V priporočilnem seznamu bo izbor gradiva na

teme: večkulturnost/drugačnost/samopodoba, humor, živali, družina, prijateljstvo, šola/vrtec, čustva, verzi/uganke, pravljice/zgodbice/branje v nadaljevanjih in poučne knjige. Za mentorje, vzgojitelje in starše bo na voljo dokument z odgovori na pogosta vprašanja pri branju za malčke. Poletavci – poletni bralci: v projektu, ki širi svojo mrežo po Sloveniji in preko meja, spodbujamo branje med osnovnošolskimi otroki v času poletnih počitnic. Pričakujemo okoli 2.000 otrok. Zaključili ga bomo na prireditvi Dan za Poletavce in NajPoletavce v mestnem parku. V letu 2018 se nam bosta pridružili še dve knjižnici, skupaj bo tako že 15 slovenskih splošnih knjižnic vključenih v MKL projekt. Na spletni strani bomo poskrbeli za zanimive vsebine za otroke: listanje in poslušanje pravljic, spletne nagradne uganke (risane in pisane), video vsebine, promovirali bomo našo zbirko igrač (Igroteka) in lastnih izdelkov ter opozarjali starše na posebne vsebine in varnost na spletu. V izbranih knjižnicah bodo enkrat mesečno potekale poljudnoznanstvene delavnice v angleščini »English Bus«, kjer otroci spoznavajo angleški jezik na privlačen način skozi igro, ustvarjanje in druženje, za mlajše otroke, ki še ne razumejo angleščine, pa bomo pripravili interaktivne pravljično-ustvarjalno-gibalne dogodivščine v angleškem jeziku »Dream in English«. Nadaljujemo s srečanji kitajščine za otroke, s približevanjem kitajske kulture z osnovami kitajskega jezika. Otroci bodo v živo spoznavali kužke, jim brali zgodbe ter spoznavali knjige o psih in pasmah, se poučili o negi in vzgoji psa. Izkušeni šahovski mojster bo otroke popeljal v svet šaha na začetnih in nadaljevalnih delavnicah. Redne tedenske in mesečne ure pravljic v slovenskem jeziku ter ure pravljic v tujih jezikih (angleškem, nemškem) bomo pripravljali in izvajali v večini naših knjižnic. Knjižne uganke z nagradami bodo na voljo za reševanje na oddelkih za otroke in mladostnike ter na spletni strani knjižnice. Povabili bomo lutkovna gledališča, poskrbeli za ustvarjalno-poučne delavnice med letom in še posebej med šolskimi počitnicami za osnovnošolce, organizirali bomo računalniške tečaje, naravoslovne in eksperimentalne delavnice ter priljubljene matematične delavnice v sodelovanju z Zavodom za popularizacijo matematike – Mathema. Različne aktivnosti za otroke bodo tematsko obarvane (EKO teden, Vzgojnice, Kulturna dediščina za družine, Dajmo jim vetra, Skok po knjigo …). Z lastnim programom za skupine VVZ, prvo triado OŠ in posamezne obiskovalce bomo sodelovali na ljubljanskem Festivalu Bobri (poezija), Otroškem Bazarju in Cicifestu, festivalu za predšolske otroke in učence prvega triletja osnovne šole v okviru Slovenskega knjižnega sejma. Še naprej bomo vključeni v Unicefov projekt Varne točke.

Dejavnosti za mlade: - V knjižnicah nas bodo obiskali sedmošolci in dijaki v okviru nacionalnega projekta Rastem s knjigo. Pričakujemo več kot 7.000 mladih obiskovalcev. - Spletni kviz »Robinzonjada v informacijski družbi« bo z vedno novimi vsebinami dostopen mladim radovednežem, ki bodo za sodelovanje nagrajeni na zaključni prireditvi. - NajPoletavci: najstnike, ki so prerasli Poletavce in nadaljujejo poletno branje kot bolj izkušeni bralci, bomo že četrto leto vabili k poletnemu branju. Pričakujemo 150 bralcev. - Kot dejavnost bomo lanski projekt Svet mladih, v okviru katerega mladi v knjižnicah predstavljajo svoje izdelke, in ponudbo za mlade nadaljevali z Rock`n`roll glasbenimi delavnicami, z nemščino za mladostnike in z učno pomočjo za osnovnošolce ob sodelovanju prostovoljcev projekta Skala iz Zavoda Janeza Smrekarja. - Izvajali in promovirali bomo nacionalni projekt Mega kviz. - Za mlade bomo že drugič pripravili literarne natečaje, tokrat pod skupnim imenom Oddaj na natečaj v MKL. Mladi bodo lahko izbirali med: metaFORA– kratka zgodba, PoHAIKUj z nami – haiku poezija in preDRAMI se – literarni natečaj dramskega pisanja.

Na spletni strani bomo z zanimivimi vsebinami vabili mlade k obiskovanju spletne strani in knjižnic mreže MKL. Posebna pozornost bo mladim, študentom in mladim zaposlenim namenjena v Trubarjevi hiši literature z raznovrstnimi dejavnostmi na področju literature, gledališča in kreativnosti.

4.3.1 Dejavnosti posameznih območnih enot, oddelkov in centrov Vse knjižnice v mreži MKL sodelujejo pri skupnih projektih in rednih dejavnostih (Ciciuhec, Poletavci, Najpoletavci, Rastem s knjigo, Mega kviz, Robinzonijada, literarni natečaji, Maček v žaklju, Mesto bere, Pomlad s knjigo, Slovanski bralni projekt, Svet med nami in drugi). Knjižnica Bežigrad Redno delo z zbirkami Knjižničarji bomo na internih sestankih redno predstavljali in se informirali o novem knjižničnem gradivu. Posebno pozornost bomo posvetili seznanjanju z e-gradivi in e-viri. V Knjižnici Črnuče bomo izvedli inventuro knjižničnega gradiva. Še naprej bomo skrbeli za izvajanje izterjave dolžnikov z gradivom za celotno MKL. Na področju Četrtnih skupnosti Bežigrada, Posavja in Črnuč bomo izvajali storitev Knjiga na dom. V letu 2018 pričakujemo 15 tovrstnih uporabnikov. V vezavo bomo predvidoma dali 400 knjig. Z RFID nalepkami bomo preopremili gradivo v Knjižnici Bežigrad. Redno bomo skrbeli za izpostavljanje knjig in neknjižnega gradiva na vseh oddelkih ter pripravljali priložnostne razstave in zgibanke. Novo neknjižno gradivo ter izbrane zgodbice za otroke bomo označevali z barvnimi nalepkami. Nadaljevali bomo s promocijo Platoteke in Zbirke Kristine Brenkove. Igroteko bomo širili v druge enote s premičnimi zbirkami igrač za zunanjo uporabo, zbirko igrač za otroke v knjižnici in zbirko družabnih iger. Redno bomo skrbeli za pregledovanje in odpis poškodovanega in zastarelega knjižničnega gradiva. Odpis bo predvidoma podoben prirastu v istem letu. Sistematično bomo pregledali mladinski oddelek in vsaj del strokovnega oddelka. Redno bomo pregledovali darovano gradivo. Gradivo bomo ponudili bralcem v Antikvarni prodaji v Knjižnici Bežigrad in podarjali v Mini bukvarnah v vseh knjižnicah. Uporabnike bomo seznanjali z uporabo Cobiss, mCobiss, Moje knjižnice in Biblosa. Kolekcije knjig redno pripravljamo za dom upokojencev Bežigrad. Dejavnosti za odrasle Obstoječa prireditvena dejavnost je oblikovana v ciklih, ki jih bomo izvajali mesečno. o »Knjižna doživetja«, bralno skupino vodi univ. dipl. psih. Tanja Grunfeld. o »Literarnice«, pripravlja in vodi Erika Marolt. o »Potokrog«, potopisna predavanja v Knjižnici Bežigrad in Knjižnici dr. France Škerl. o »Zdravje«, predavanja za ohranitev in krepitev zdravja. o »Svetovi narave«, naravoslovna srečanja. o »Matura'18«, cikel srečanj za maturante. o »Biblioterapija«. o »PoVEZana«, namenjen staršem najmlajših, dojenčkov. o Prišla bo pomlad… delavnice petja ljudskih pesmi. Večje knjižne in likovne razstave pripravljamo v razstavnem prostoru. Na stopnišču knjižnice so razstave fotografij, slik in drugih vizualnih podob, v pritličju knjižnice so razstave z oddelka leposlovja in so običajno obogatene s priporočilnimi seznami, na strokovnem oddelku pripravljamo priložnostne razstave po temah, na obletnice, ob

mednarodnih dnevih in predavanjih. Razstave večinoma krožijo po krajevnih knjižnicah, ponudimo jih tudi drugim knjižnicam MKL. V Knjižnici Glinškova ploščad bomo pripravili tudi dve razstavi slovenskih ilustratorjev in za uporabo uredili vrt knjižnice, ter sodelovali s ČS Posavje. V Knjižnici dr. F. Škerl bomo izvajali tečaje tujih jezikov, nadaljevali bomo z dejavnostmi za otroke in odrasle, predvsem v povezavi z Igroteko, igrami in vzgojo. Praznovali bomo 30 let Igroteke. V Savskem naselju nadaljujemo z rednimi tedenskimi srečanji »Kvačkamo in pletemo«, v prenovljenih prostorih bomo pripravili delavnice in predavanja, v razstavnem prostoru gostili lokalne razstavljavce. Posebno skrb namenjamo otrokom in družinam. V sodelovanju z Borzo dela in Borzo znanja pripravljamo izobraževalne in ustvarjalne delavnice. V knjižnicah pripravljamo novoletne čajanke, združene z ustvarjalno delavnico. Pripravljamo redne predstavitve tudi za 2. letnike SVŠ (predstavitev Igroteke), Center Cene Štupar in FF, BINK. V vseh knjižnicah pripravljamo prireditev Popoldan s knjižnico, ki je iz projekta prešla v redno dejavnost. Vključujemo uporabnike, društva, prebivalce, ki jim predstavimo knjižnico, njeno dejavnost in vlogo v okolju. Nadaljevali bomo z aktivnim sodelovanjem z zavodi in društvi v okolju.

Dejavnosti za otroke in mladostnike - Enkrat tedensko bomo pripravili izobraževalne delavnice v obliki ciklov (spoznavanje živali, matematične delavnice, delavnice stripa in impro delavnice). - Pripravili bomo krajše jezikovne tečaje za osnovnošolce. - Med šolskimi počitnicami bodo potekale ustvarjalne in izobraževalne delavnice ter tečaji, enodnevne ustvarjalne dejavnosti pa ob različnih priložnostih: pust, teden otroka, praznični december ipd. Krajše enodnevne delavnice bodo potekale v različnih krajevnih knjižnicah. - Nagradna Miškova uganka je literarni kviz, ki ga pripravljamo vsak drugi mesec. - Za osnovne šole in vrtce z območja Bežigrada pripravljamo priporočilne sezname za bralno značko, ekološko bralno značko in bralne iskrice. Bralne značke izvajajo šole. - Kolekcije knjig bomo pripravljali za vrtce in šole po njihovih željah in izbranih temah. - Zbirko Kristine Brenkove bomo predstavljali našim obiskovalcem, ter v sklopu rednega bibliopedagoškega dela. - Nadaljevali bomo s promocijo Igroteke v okviru bibliopedagoškega dela in predstavitev na prireditvah MKL. - Lutkovno gledališče Beži bo pripravilo novo predstavo, s katero bomo obeležili 100. obletnico prve objave Kekca. - Sodelovali bomo v natečajih »Oddaj na natečaj«.

Knjižnica Jožeta Mazovca Redno delo z zbirkami - Izvedli bomo inventuro gradiva v Knjižnici Polje. Načrtujemo tudi opremo gradiva za RFID izposojo, saj naj bi zbirko leto zatem preselili v nove prostore. - V Knjižnici Zalog načrtujemo postavitev zunanjega knjigomata za vračilo gradiva v času zaprtosti knjižnice, ter notranji knjigomat za samostojno izposojo gradiva. - V vezavo bomo dali okoli 300 enot knjižnega gradiva, sami pa popravili okoli 3.000 enot. - Načrtujemo preglednejšo postavitev strokovne periodike v 2. nadstropju Knjižnice Jožeta Mazovca na novih, za to namenjenih regalih. - Ob možnosti nabave ustreznejših regalov bomo leposlovje in strokovno gradivo za odrasle v Knjižnici Jožeta Mazovca postavili pregledneje glede na razporeditev prostorov. - Dopolnili bomo zbirko notnega gradiva v Knjižnici Jožeta Mazovca.

S knjižnimi darovi bomo dopolnjevali zbirko, jih usmerili v antikvarno prodajo in kot darove v projekte MKL, tiste, ki v naštetem ne bodo zajeti, pa ponudili obiskovalcem. V tem letu bomo preopremili z novimi nalepkami na hrbtih platnic še preostalo gradivo v Knjižnici Jarše. V začetku leta bomo pregledali obrat gradiva in poskrbeli za promocijo oz. odpis gradiva v skupinah z zelo slabim obratom.

Dejavnosti za odrasle - Z mesečnimi srečanji bodo nadaljevale bralne skupine Pogovor ob knjigi v Knjižnici Zalog ter bralna skupina Bralne vezi v Knjižnici Jožeta Mazovca. - Druženje in izobraževanje odraslih ob šahu bo dvakrat mesečno potekalo Knjižnici Jožeta Mazovca. - Izvajali bomo mesečna bibliopedagoška srečanja z varovanci s posebnimi potrebami, iz Centra za usposabljanje J. Levca v Jaršah, s projektom Življenje je zgodba, tokrat na temo ljudskih zgodb z vsega sveta. - Pogovori v nemškem jeziku bodo ob branju člankov iz nemškega časopisja potekali na srečanjih Nemškega bralnega kroga v Knjižnici Polje. - Organizirali bomo delavnice informacijskega opismenjevanja; uporabnike bomo seznanjali z uporabo portala Biblos, kataloga OPAC, aplikacije mCobiss in Moje knjižnice, v Točki vseživljenjskega učenja pa odgovarjali tudi na druga vprašanja s področja IKT. - Dežurali bomo v Referenčnem servisu Vprašaj knjižničarja, ki nudi pomoč uporabnikom z informacijami prek spleta. - V Info točki Borze dela v Knjižnici Fužine bo sodelavka nadaljevala z delavnicami na temo iskanja zaposlitve ter izvajala individualno karierno svetovanje (karierni coaching); uporabnikom bo pomagala pri iskanju po domačih in tujih e-virih. - Sodelovali bomo na prireditvah, ki jih organizirajo četrtne skupnosti, v katerih delujejo naše knjižnice. - V okviru projekta Iz roda v rod bomo s pomočjo starejših, ki imajo praktična in rokodelska znanja, tovrstno kulturno dediščino posredovali obiskovalcem ustvarjalnih in izobraževalnih medgeneracijskih delavnic. Dejavnosti za otroke - Ure pravljic v nemščini bodo potekale enkrat mesečno v Knjižnici Polje, v angleščini pa v Knjižnici Jožeta Mazovca, Knjižnici Jarše ter v Knjižnici Zadvor. - Ob začetku šolskega leta bomo nove skupine vrtčevskih otrok sistematično vabili k prvemu in nadaljnjim obiskom knjižnice ter uram pravljic. - V Knjižnici Jarše bomo ob sodelovanju z Vrtcem Jarše izvedli tekmovanje Skok po knjigo. - Ob začetku in zaključku ur pravljic bomo otroke povabili na gledališko predstavo. - V Labirintu umetnosti na Fužinah bomo poleti izvajali ure pravljic na prostem. - Skupine otrok iz vrtcev in šol bodo v naših knjižnicah predstavile svoje likovne izdelke na predlagane teme. - V vseh knjižnicah bomo pripravljali knjižne uganke. Dejavnosti za mladostnike - V Knjižnici Jožeta Mazovca bomo organizirali počitniške šahovske delavnice. - V Knjižnici Polje bodo znanje nemščine na urah Nemščine za mladostnike nadgrajevali učenci višjih razredov OŠ Polje. - V prostorih Knjižnice Fužine bo potekala učna pomoč za osnovnošolce ob sodelovanju prostovoljcev iz projekta Skala iz Zavoda Janeza Smrekarja. - Kot dejavnost bomo ohranili projekt Svet mladih, v okviru katerega mladi v naših prostorih predstavljajo svoje izdelke.

Knjižnica Otona Župančiča V prihodnjem letu bomo poleg redne knjižnične dejavnosti posebno pozornost posvetili trem ključnim ciljnim skupinam, in sicer mladim – srednješolcem in študentom, ki se v KOŽ učijo in izposojajo strokovno gradivo, upokojencem ter dvema ranljivima skupinama: migrantom in invalidom. Redno delo z zbirkami: - Novost Knjižnice Otona Župančiča je opremljenost gradiva z RFID (v letu 2017), kar prinaša sprotno delo opremljanja vrnjenega gradiva, ki še ni opremljeno, ter sprotno usklajevanje podatkov novitet. Z novim sistemom izposojanja preko RFID bomo skrajšali in poenostavili postopek izposoje (v prihodnjih letih načrtujemo nakup knjigomatov). - Redno odpisovanje neaktualnega in poškodovanega gradiva. - Popravilo in vezava okoli 600 enot poškodovanega gradiva. - Skrb za izločanje in dopolnjevanje repozitorija MKL. - Spremljanje novih in aktualnih naslovov gradiva, predlogi za nakupe in dokupe. - Promocija branja, izdelava priporočilnih seznamov po starostnih skupinah ter po bralnih interesih. - Vsakodnevno beleženje in vnos periodike. - Pregledovanje postavitvenih UDK skupin, oblikovanje posebnih zbirk, abecediranje, selekcija za prost pristop gradiva ali postavitev v skladišče. - Akcije podarjanja odpisanega gradiva štirikrat letno: februar, april, junij, november. - Redne tematske razstave gradiva, tudi na temo kulturne dediščine in 100. obletnice smrti Ivana Cankarja. - Priprava tematskih razstav strokovnega gradiva v okviru Zdravstvenega kotička. - Priprava in izpostavljanje kvalitetnih otroških knjig – Zlate hruške. - Promocija gradiva, nominiranega za literarne, filmske in druge nagrade, izpostavljanje nobelovcev in dobitnikov drugih nagrad. - Promocija mediatečne posebne »P« zbirke ter redna objava filmskih novosti na spletni strani MKL. - Izbor tematskega in sezonskega gradiva. - Digitalizacija zastarelega VHS gradiva, npr. slovenskih filmskih klasikov, izbor in digitalizacija CD zbirke za potrebe projekta »Radio MKL«, izbor in digitalizacija LP plošč iz zbirke in uvrščanje v katalog OPAC. Dejavnosti za odrasle - Načrtujemo nekoliko zmanjšano število prireditev za odrasle, saj jih je bilo v letu 2017 več kot 200. Prireditvena dejavnost za odrasle obsega več sklopov: strokovna predavanja, literarne večere, koncertno dejavnost (4/leto), razstave, potopisna predavanja, fotografski natečaj (tema v letu 2018/2019 bo film). Nekaj tematskih ciklov nadaljujemo iz preteklega leta: Nova frekvenca, Joga v vsakdanjem življenju, cikel predavanj o zasvojenosti, cikel predavanj o etičnih vrednotah v družbi, Veliki glasbeni izvajalci in interpreti, cikel večerov z jubilanti. - V letu 2018 bomo nekaj prejšnjih ciklov opustili, novi bodo: cikel predavanj o 1. svetovni vojni (ob 100-letnici konca vojne), cikel predavanj o evropski kulturni dediščini, cikel Ivana Cankarja (ob 100. obletnici Cankarjeve smrti), cikel predavanj Ekonomska zgodovina. - Načrtujemo štiri bralne skupine: Ti zapleteni odnosi, Bralni krog, Angleški bralno-debatni krožek, novost je bralna skupina Knjige v meni puščajo sledi. - Vodenje in koordinacija delovne skupine za vrednotenje kvalitetne književnosti za odrasle. - Delo z migranti in ranljivimi skupinami v sodelovanju s Slovensko filantropijo in društvi. - Vodenje najavljenih skupin po knjižnici in praktičen prikaz iskanja in uporabe knjižničnih storitev. - Uvajanje in mentoriranje prostovoljcev. - V Knjižnici Poljane bomo organizirali potopisni večer s predavanjem, v skladu z zasnovo tematskega kotička Samostojni popotnik. K temu bomo dodali tudi dve tematski razstavi s

področja potovanj in popotništva. V sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije načrtujemo razstavo v vitrini knjižnice. Pripravili bomo strokovno tematsko razstavo iz bogate zbirke slovenske dediščine, ki jo ima muzej. Prav tako načrtujemo razstavo uporabnikov naše knjižnice (ljubiteljska dejavnost: fotografiranje, slikanje, keramika, zbirateljstvo). V Mediateki načrtujemo: koncertno dejavnost po tematskih sklopih (jazz, blues, folk, etno – 6-krat letno); glasbene delavnice, dve kreativni delavnici na temo glasbene produkcije in snemalne tehnike na osebnem računalniku iz projekta »Instrumentarij«; razstave likovnih del avtorjev, ki v svojih delih upodabljajo svet filma, glasbe, gledališča, plesa ter stripovskih ustvarjalcev (vsaj 6-krat letno); digitalizacija izbranih vsebin in/ali prireditev Mediateke na portalu MKL.

Dejavnosti za otroke - »Hruškanje« – ocenjevanje knjig in spoznavanje kriterijev za vrednotenje kakovostnih otroških knjig ter praktične delavnice za tretjo triado osnovne šole. - Redne mesečne razstave ter razstava Moja najljubša knjiga. - Ponedeljkov šahovski tečaj za najmlajše začetnike. - Angleška ustvarjalna delavnica »English bus«. - Na novo uvajamo ure pravljic s pomočjo prostovoljk v Knjižnici Nove Poljane. - Torkovi pravljični in pripovedovalski popoldnevi za otroke v Knjižnici Otona Župančiča. - Pravljična joga za otroke in starše enkrat mesečno. - Literarni sprehodi po Ljubljani (vodenje predšolskih otrok in osnovnošolcev prve triade po literarnih točkah: Knjižnica Otona Župančiča, Vodnikov spomenik, Prešernov spomenik, obisk tržnice, Trubarjeve hiše literature in antikvariata). Literarne sprehode bomo v letu 2018 obogatili s pravljičnim ljubljanskim zemljevidom poti. Dejavnosti za mladostnike - Priprava priporočilnih seznamov s »cross-over« literaturo za mladostnike. - Aktivna promocija knjižnice, kot prostora za učenje in druženje (promocija po srednjih šolah in fakultetah; informativni dnevi, prvi šolski dan, povezava s šolskimi knjižnicami v osnovnih in srednjih šolah). - Nadaljujemo s projektom »Instrumentarium« za izboljšanje glasbene pismenosti.

Knjižnica Prežihov Voranc Redno delo z zbirkami - Izvedli bomo inventure knjižničnega gradiva v Knjižnici Dobrova, Knjižnici Ig, Knjižnici Polhov Gradec in Knjižnici Frana Levstika. - V vseh knjižnicah OE KPV bomo nadaljevali z odpisom neaktualnega, zastarelega in poškodovanega gradiva (pripomoček bo seznam neizposojenega gradiva in statistika izposoje gradiva po postavitvenih skupinah). - V Knjižnici Prežihov Voranc bomo na podlagi idejnega načrta, pripravljenega v letu 2017, preuredili oddelek za odrasle. - Na mladinskem oddelku načrtujemo vzpostavitev skupine NM pri slikanicah (za najmlajše). - Na odraslem oddelku bomo nadaljevali z urejanjem postavitvene skupine Kslo (slovenski klasiki). - Z različnimi razstavami in knjižničnimi akcijami bomo aktualizirali knjižnično zbirko. - LISTANJA (dejavnosti za starejše): o V Centru starejših Notranje Gorice bomo organizirali premično zbirko. o V Knjižnici Prežihov Voranc bomo v sodelovanju z Dnevnim centrom starejših organizirali predstavitve knjižnih novosti. - Nadaljevali bomo z antikvarno prodajo odpisanega in podarjenega gradiva.

Spremljali bomo ponudbe na trgu časopisja in dopolnjevali zbirko serijskih publikacij na podlagi povpraševanja s strani uporabnikov. Še naprej bomo skrbeli za reden odpis mediatečnega gradiva in aktualnost zbirke.

Dejavnosti za odrasle V letu 2018 bomo organizirali dogodke v okviru tematskih sklopov: leto evropske kulturne dediščine, Cankarjevo leto in 100-letnica konca prve svetovne vojne. - V vseh knjižnicah bodo potekale prireditve v okviru ustaljenega načrta dogodkov (literarni dogodki, potopisna in strokovna predavanja, ustvarjalne delavnice in razstave). - Organizirali bomo srečanja različnih bralnih skupin: o Ozvezdja knjig v Knjižnici Prežihov so namenjena spoznavanju pomembnih osebnosti in književnih del, cikel v letu 2018 bo namenjam ženskim ustvarjalkam, tretja sreda v mesecu. o Srečanja Knjiga spregovori v Knjižnici Prežihov Voranc organiziramo v sodelovanju z Društvom Police Dubove, četrta sreda v mesecu. o Knjižne čajanke bodo potekale v Knjižnici Škofljica in Knjižnici Grba. o Literarna srečanja zBiRALCI zgodb z bralnimi seznami in pogovori o knjigah na določeno temo promovirajo kakovostno literaturo v Knjižnici Rudnik. Število srečanj v letu 2018 bo odvisno od zanimanja obiskovalcev. - V Knjižnici Prežihov Voranc bo v ustaljenih časovnih presledkih potekalo več ciklov dogodkov: o Pravna pomoč, pet predavanj na temo pravnega svetovanja v sodelovanju z Zavodom za brezplačno pravno pomoč (za ranljive skupine prebivalcev in starejše). o O psih, pet predavanj o nakupu, vzgoji in zdravju naših hišnih ljubljenčkov (za družine). o Nezapisano, pogovori o aktualnih temah z zanimivimi gosti. ‐ Na Noč knjige bomo aprila z dogodki na pločniku pred Knjižnico Prežihov Voranc promovirali knjižnico in naše dejavnosti za mladino in odrasle. ‐ Govekarjevi večeri v Knjižnici Ig bodo še naprej potekali v sodelovanju z Društvom Fran Govekar Ig, na katerih mesečno gostimo različne literarne ustvarjalce, vsak mesec pa odpremo tudi fotografsko ali slikarsko razstavo. - Skupaj z CUDV Draga bomo v Knjižnici Ig organizirali ustvarjalno izobraževalne delavnice za odrasle, pri katerih poleg mentorja aktivno s svojim znanjem sodelujejo tudi učenci oz. varovanci CUDV Draga. - Levstikov in Stritarjev večer v Knjižnici Frana Levstika bomo tradicionalno organizirali v sodelovanju z Občino Velike Lašče. - LISTANJA (dejavnosti za starejše): Knjižnica Horjul, Knjižnica Brezovica in Knjižnica Škofljica bodo v domovih za starejše na svojih območjih organizirale bralne ure. - V Knjižnici Prežihov Voranc, Knjižnici Škofljica, Knjižnici Ig in Knjižnici Frana Levstika bodo potekale likovne in fotografske razstave. - Medgeneracijsko sodelovanje bomo krepili z ustvarjalnimi delavnicami, ki so utečena dejavnost v Knjižnici Grba, Knjižnici Rudnik in Knjižnici Brezovica. - Nadgradimo: niz dogodkov ob 30. obletnici prve namensko zgrajene stavbe za knjižnično dejavnost v Sloveniji, Knjižnice Prežihov Voranc (priprava posterja za komunikacijo s prebivalci lokalne skupnosti, vključevanje uporabnikov v razmislek o knjižničnih stavbah). - Mrežnica – knjižnica, oko kraja: v okviru leta evropske kulturne dediščine bomo spodbujali aktivnosti za promocijo lokalne kulturne dediščine na področju, kjer deluje mreža Knjižnice Prežihov Voranc. S povezovanjem lokalnih znamenitosti bomo širili prepoznavnost krajev, knjižnice pa umestili na turistični zemljevid Ljubljane in okolice. Dejavnosti za otroke in mladostnike - Ob 100. obletnici prvega izida knjige Kekec Josipa Vandota bomo v okviru Dajmo jim vetra organizirali do osemurne ustvarjalne delavnice »Kekec gre na morje« kot obliko počitniškega varstva ali pa posamezne ustvarjalne delavnice.

Poudarek bo na spodbujanju branja in bralne pismenosti otrok in mladostnikov v različnih starostnih obdobjih. V ta namen bomo sodelovali z vrtci in organizirali obiske vrtcev ter šol. Redno bomo organizirali ure pravljic in ustvarjalne delavnice. Ure pravljic in igre: dejavnost, ki se že izvaja, je namenjena malčkom, starim dve leti in več, na katerih se igrajo s knjigo, poslušajo pravljice, uganke, pesmice, izštevanke. Ob tem se učijo zbranega poslušanja, spoznavajo knjige, knjižnico in knjižnični bonton, učijo se skupne in strpne igre ter pospravljanja igrač. Knjigolov: dejavnost, pri kateri skozi igro navajamo družine k samostojnemu iskanju gradiva, se bo izvajala v Knjižnici Prežihov Voranc, Knjižnici Rudnik in Knjižnici Brezovica. V Knjižnici Prežihov Voranc bomo organizirali več delavnic: o Od januarja do aprila bomo nadaljevali z delavnicami Spoznajmo živali pod vodstvom Društva za razvijanje odgovornosti Škatelc. o V jesenskem času bomo pričeli z bralnimi urami Beremo s tačkami, ki bodo namenjene bralcem začetnikom in bodo potekale dvakrat mesečno. o Vzgoja za življenje bodo srečanja, namenjena mladostnikom med 10. in 15. letom, na katerih bodo enkrat mesečno na zabaven in ustvarjalen način odkrivali različna življenjska spoznanja in širili splošno razgledanost. V Knjižnici Rudnik, Knjižnici Ig, Knjižnici Škofljica in Knjižnici Brezovica bo enkrat mesečno organizirana interaktivna pravljično ustvarjalno gibalna dogodivščina v angleškem jeziku Dream in English, ki je zasnovana tako, da pravljico razumejo tudi otroci, ki še ne razumejo angleško. V Knjižnici Rudnik bomo nadaljevali s pogovorno ustvarjalnimi srečanji za najstnike in do maja 2018 z ustvarjalnimi delavnicami za najstnike – Mala ustvarjalnica. V Knjižnici Ig bomo vsako drugo sredo v mesecu organizirali srečanja Beremo s tačkami, ki so namenjena otrokom prvih razredov osnovne šole, ki težje berejo. S knjižnimi razstavami bomo opozarjali na spregledan knjižnični fond, obeleževali obletnice in izpostavljali gradivo glede na različne aktualne tematike.

Knjižnica Šiška Redno delo z zbirkami Redno spremljanje novega gradiva in aktivnosti za promocijo branja (priporočilne razstave gradiva, razstave in priporočilni seznami za aktivacijo manj aktualnega, a kvalitetnega gradiva). Inventura gradiva v Knjižnici Šiška. Bralce in zaposlene bomo seznanjali z naborom serijskih publikacij, dostopnih v knjižnici in na daljavo. Pregledovanje podarjenih knjig in ustrezno razvrščanje v zbirko, v antikvarno prodajo ali posredovanje drugim ustanovam in organizacijam. V poletnem času bomo nadaljevali z izvajanjem zelo uspešne aktivacije gradiva – Maček v žaklju. Pregled in vezava poškodovanega gradiva. Dejavnosti za odrasle Več prireditev bomo organizirali v povezavi s tematskimi sklopi: 100-letnica smrti Ivana Cankarja, 100. obletnica konca 1. svetovne vojne in evropsko leto kulturne dediščine. Organizacija prireditev ob 8. februarju: Med drugim bomo izvedli odprtje slikarske razstave akad. slik. Skenderja Bajrovića. Pomlad s knjigo: Odprtje razstave Jošta Snoja »Poezija in slike« ter branje poezije Jožeta Snoja. Nadaljevali bomo s strokovnimi predavanji, ki se ukvarjajo z aktualnimi temami iz naravoslovja, humanistike, družboslovja in mejnih znanosti.

V Knjižnici Šentvid bomo izpostavljali ekološke teme v okviru sklopa prireditev Eko teden v Knjižnici Šentvid. Nadaljevali bomo s promocijo branja za odrasle v okviru bralnih skupin, kjer bomo obravnavali tudi knjige s seznama Mesto bere. V okviru cikla Srečanja ob humanistiki bomo na osnovi knjig iz knjižnične zbirke obravnavali širok spekter problematike, povezane s sodobnim svetom in položajem človeka v njem. Nadaljevali bomo s tečajem kitajščine za odrasle.

Dejavnosti za otroke in mladostnike V prihodnjem letu bomo pri otroških prireditvah dali poudarek na letu Evropske kulturne dediščine in obeležili 100-letnico Cankarjeve smrti. Rock'n'roll delavnica bo postala ena od naših rednih mesečnih popoldanskih dejavnosti. - Ure pravljic: nekatere od naših ur pravljic se bodo navezale na Cankarja in njegovo obdobje. - Ustvarjalne delavnice: ustvarjalne delavnice krčimo in jih bomo izvajali samo še nekajkrat letno, tematske in priložnostne. - Gledališke predstave: načrtujemo dve gledališki predstavi (na začetku sezone ur pravljic in v mesecu decembru). - Lutkovne predstave: v sodelovanju z Waldorfskim vrtcem Mavrica bomo organizirali štiri lutkovne igrice za otroke od drugega do petega leta starosti. - Literarni dogodki: pripravili bomo dva dogodka, namenjena osnovnošolcem, kjer na zanimiv način, s pripovedovanjem anekdot, spoznavamo naše največje pesnike in pisatelje (France Prešeren in Primož Trubar). - Izvedba Uganke meseca. - Vsako leto sodelujemo s šolami, vrtci in društvi z našega območja, ki bodo razstavili svoja dela v naši knjižnici. - Manjše priložnostne razstave: ob okroglih obletnicah znanih osebnosti ali dogodkov pripravimo manjše priložnostne knjižne razstave na mladinskem oddelku. V letu 2018 bo razstava o Ivanu Cankarju, o prvi svetovni vojni, o otroški kulturni dediščini, o nagrajencih za izvirno slovensko slikanico, o nagrajencih Desetnice … - Rock'n'roll delavnica: nova dejavnost, ki je namenjena mladostnikom. Na delavnici bomo spoznali, kakšna glasba je to, kdaj je nastala, kakšne so značilnosti, nato pa bo sledil praktični del – osnove igranja rock'n'rolla na kitari in v bendu. Udeleženci delavnice s seboj prinesejo svoje inštrumente, s katerimi bodo pod vodstvom strokovnjaka ustvarjali rock'n'roll glasbo. - Kinološke urice: otroci se seznanijo s kinologijo in kinološko kulturo: izbira primerne pasme, različni vedenjski vzorci v odnosu človek/otrok/pes. Na delavnici tudi razstavimo knjige in povabimo udeležence k prebiranju literature iz našega kinološkega kotička. - Beremo s tačkami: v sodelovanju z Društvom Tačke pomagačke otroke obiščejo živi kužki, ki radi poslušajo pravljice. Program se odvija s šolanimi terapevtskimi psi, ki so pod stalno veterinarsko kontrolo. Zanimanje je veliko in čakalna vrsta je dolga. - Kitajščina za otroke: Spoznajmo Kitajsko so izobraževalne delavnice za mlade, kjer se bodo pobliže srečali s kitajskim jezikom, pisavo (pismenke), kulturo in zgodovino. - Vzgojnice: so izobraževalno-pogovorne delavnice za otroke od 3. do 6. leta. Otroci spoznavajo pravila, navade in dolžnosti, zakaj veljajo v družbi in posamezni družini. Kaj se zgodi, če teh pravil, navad in bontona ne upoštevamo. Podkrepljeno s poučno pravljico in razstavo tematskih knjig. - Kulturna dediščina za družine: v Knjižnici Šiška bomo izvedli delavnico na temo Nove, stare otroške igre, kjer bodo družine spoznavale družabne igre, ki so se jih igrali naši dedki in babice. - Delavnica v okviru Junior ambasador Uniceffa.

Potujoča knjižnica Redno delo z zbirkami Priprava naročil in rezervacij preko e-pošte in telefona. Priprava bibliobusa za teren (dnevni pregled izposojenega gradiva po izpisih, dopolnjevanje zbirke v bibliobusu, dodajanje novitet, aktualnega gradiva, izločanje pomnoženih izvodov). Urejanje, izločanje, odpisovanje gradiva. Urejanje darov, spremljanje ponudbe novitet na tržišču. Paketni odpis zastarelega gradiva. Sprotno urejanje, pospravljanje skladišča. Lažja knjigoveška popravila poškodovanega gradiva. Dejavnosti za odrasle Predstavitev ljubljanske potujoče knjižnice na Festivalu potujočih knjižnic. Dejavnosti za otroke in mladostnike Predstavitev potujoče knjižnice v vrtcih in v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana. Sodelovanje na Festivalu Bobri z obiski vrtcev. Bibliopedagoške ure in ure pravljic v dislociranih enotah vrtcev. Izvajanje projekta Filmobus pri vas.

Slovanska knjižnica – Center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke Redno delo z zbirkami Katalogizacija in neformalna nabava gradiva - 2.000 novih zapisov za različne tipe gradiva, od tega bo večina domoznanskih člankov; 100 novih zapisov v normativni bazi podatkov CONOR.SI. - 100 enot knjižnega domoznanskega gradiva, ki ga bomo nabavili po netržnih oz. neformalnih nabavnih poteh (gradivo, ki ga iščemo sami). Urejanje obstoječega fonda - Identifikacija domoznanskega gradiva v obstoječi knjižnični zbirki in kreiranje 1.100 novih zapisov tega gradiva (vnos ustrezne oznake v zapis obstoječega gradiva na podlagi domoznanske vsebine). - Dejavnost urejanja dostopnosti gradiva v zbirki bo prešla v fazo sprotnega urejanja fonda, saj je dostopnost vsega gradiva v glavnem že urejena. Za leto 2018 predvidevamo spremembo dostopnosti za 100 enot gradiva (omogočena izposoja le v čitalnico ali tudi domov). - Vezava okoli 140 enot in osnovno restavriranje 50 enot poškodovanega gradiva, ki ga izvedemo. Posebne zbirke - Repozitorij: predvidena uvrstitev okoli 350 enot v zbirko repozitorija. - Miniaturke in ekslibrisi: predviden je vnos miniaturnih knjig in 300 enot ekslibrisov v program Galis. Predvidena je ureditev zbirke miniaturk po državah izvora. Dejavnosti za odrasle - V ciklu domoznanskih filmskih predavanj »Ljubljana v gibljivih slikah« napovedujemo tri predavanja s projekcijami filmov ali dokumentarcev na temo Družabni prostori in družabno življenje v Ljubljani nekoč. Domoznanski cikel LGS je namenjen starejšim uporabnikom in vsem ljubiteljem ter poznavalcem lokalne zgodovine. Prizadevamo si, da bi deloval kot katalizator zbiranja spominov na mesto v nedavni preteklosti. - Načrtujemo tematsko prenovo stalne razstave miniaturnih knjig. - Večja domoznanska razstava bo posvečena življenju in delu pisatelja, pravnika in politika Valentina Zarnika (1837–1888). Razstava bo v virtualni obliki prenesena na

domoznansko podstran. Zbrani in neobjavljeni material bomo shranili v ustrezni obliki za morebiten vnos na portal Kamra. Načrtujemo stalno razstavo »Na današnji dan pred sto in enim letom«. V vitrino bomo razstavili poljuben časopis iz leta 1918, v katerem vsak dan sovpada z dnevi iz leta 2018. Razstavo bomo poskusili v digitalni obliki prikazati tudi na naši domoznanski podstrani. V sodelovanju z Osrednjo knjižnico Celje načrtujemo gostovanje razstave Pulj pred prvo svetovno vojno iz Gradske knjižnice i čitaonice Pula. 100. obletnico smrti Ivana Cankarja bomo obeležili z organizacijo Nepretrganega štiriindvajseturnega branja Cankarjevih del. Še naprej bomo razvijali redno dejavnost »Zbiranja spominov«, namenjeno zbiranju spominov uporabnikov, ki gradivo prinesejo v knjižnico za takojšnjo digitalizacijo. Spodbujamo starejše občane, da prispevajo svoje zgodbe in fotografije iz svojih zasebnih zbirk za Album Ljubljane (del Albuma Slovenije na Kamri) in našo domoznansko podstran Ljubljanske zgodbe iz Slovanske knjižnice. Dodana vrednost storitve je spodbujanje aktivne kreativnosti pri starejših. »Cikel ruskega filma« bo v Slovanski knjižnici potekal že deveto leto. Cikel vključuje predvajanje štirih filmov z začetno predstavitvijo in slovenskimi podnapisi. Šesto leto zapored bomo k sodelovanju pritegnili slovenske splošne knjižnice. Organizirali bomo drugi »Slovanski bralni projekt« (glej 7 Projekti). Planiramo sodelovanje s Forumom slovanskih kultur pri literarni razstavi Sto slovanskih romanov in »Slovanskem bralnem projektu«. Sedmi letnik domoznanske revije »Ljubljana med nostalgijo in sanjami« načrtujemo s prijavo na javni razpis MOL. Planiramo izdajo dveh številk, ki bosta obsegali raznovrstne domoznanske teme iz lokalnega okolja. Načrtujemo nadaljevanje vnosov vsebin o razvoju Ljubljane ter nadaljnjo izgradnjo zbirke o ljubljanskih županih na portalu Kamra. Sodelovali bomo s Službo za razvoj in območnost pri digitalizaciji dragocenega gradiva, ki bo postalo prosto dostopno uporabnikom Digitalne knjižnice Slovenije. Originale bomo tako zaščitili pred dodatnimi mehanskimi poškodbami, ki nastajajo pri običajnem rokovanju z gradivom. V MKL želimo uskladiti čitalniško ponudbo s potrebami naših uporabnikov, zato bomo v jeseni 2018 poskusno podaljšali odprtost velike čitalnice do 22.00.

Dejavnosti za otroke in mladostnike - Kulturna dediščina za družine: nadaljnja rast zbirke, namenjene družinam in medgeneracijskemu sodelovanju. Načrtujemo pripravo dveh brošur, ena bo predvidoma na temo Cankarja in njegovih upodobitev Ljubljane in njenih prebivalcev, druga pa bo posvečena dogodkom za časa marčne revolucije 1848 v Ljubljani (7. aprila je v Ljubljani na Wolfovi ulici skupina narodno zavednih meščanov in študentov med revolucionarnim vrenjem prvič razvila slovensko trobojnico). - Načrtujemo vodene obiske gimnazijcev. Predstavili jim bomo delovanje Slovanske knjižnice, del predstavitve bo namenjen srečanju s kulturno dediščino iz naših zbirk.

Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo Pionirska izvaja dejavnosti in projekte, ki potekajo v okviru MKL, ter dejavnosti in projekte, ki izvirajo iz poslanstva Pionirske in po nameri pripadajo obči knjižničarski stroki ter vsej Sloveniji in zainteresiranim v tujini. V letu 2018 praznujemo 70-letnico Pionirske in mladinskega knjižničarstva na Slovenskem. Celo leto bo jubilejno, vrh praznovanja bo 18. 4. 2018, s posvetom Knjižnica, srce mesta, z delovnim naslovom Poslanstvo mladinskega knjižničarja (Z dobrimi zgodbami mladinski knjižničarji prenašamo vedenje o svetu).

Redno delo z zbirkami - Klasifikacija ter vsebinska obdelava leposlovja in poučnih knjig za otroke in mlade za potrebe MKL ter dodatna vsebinska obdelava za potrebe Priročnika. - Vsakodnevno pregledovanje novega mladinskega gradiva, na podlagi katerega se odločimo o velikosti nakupa posameznega naslova. - Dopolnjevanje in preurejanje arhiva knjig za otroke in mladino.

Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig - V novembru načrtujemo izid jubilejnega Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig 2018 (pregled produkcije za leto 2017). - Priprava Priročnika temelji na rednem delu uredniškega odbora in posvetovanjih z vabljenimi strokovnjaki s področja literarne vede in z različnih področij znanosti (sodelavci Kvarkadabre) ter knjižnega oblikovanja. Nameravamo še razširiti uredniški odbor Priročnika z vabljenimi novimi člani, strokovnjaki s področja mladinske književnosti, knjižničarstva. - Knjigometer je seznam naslovov iz tekoče knjižne produkcije leta, ki jih priporočamo za umestitev v knjižnično zbirko. Posodabljamo ga do dvakrat na mesec. S Knjigometrom želimo knjižnicam pomagati pri odločitvah o nabavi knjig za svojo zbirko, širši javnosti pa dati informacijo o najnovejšem kakovostnem branju. Knjigometer je dostopen na spletni strani MKL, načrtujemo njegovo še bolj intenzivno promocijo. Zlate hruške - Zlate hruške so knjižničarsko vrednotenje knjig za mladino. Z znakom za kakovost označujemo izbor odličnih knjig za promocijo dobrega branja. S priznanjem zlata hruška, ki ga podeljujemo v štirih kategorijah: za izvirno slovensko mladinsko leposlovno delo, za prevedeno mladinsko leposlovno delo, za izvirno slovensko mladinsko poučno delo in od leta 2017 dalje tudi za prevedeno mladinsko poučno delo, pa nagrajujemo in spodbujamo odličnost založniškega dela. - Praznik zlatih hrušk, ki bo v jubilejnem letu še bolj slavnosten, je sklepni del tega vrednotenja, načrtujemo ga novembra 2018, v Cankarjevem domu, na 34. Slovenskem knjižnem sejmu, s predstavitvijo založb in njihovih knjig, ki so prejele znak za kakovost zlata hruška, ter s podelitvijo priznanj zlata hruška. - V letu 2018 bomo iskali zainteresiranega sopodeljevalca (ustanovo ali združenje strokovnjakov) za novo uvedeno kategorijo prevedene mladinske poučne knjige in z njim formalizirali dogovor o sodelovanju. - Širšo javnost bomo o zlatih hruškah še bolj intenzivno informirali s promocijskim gradivom. - V januarju 2018 načrtujemo sodelovanje s Knjigarno Konzorcij, z razstavo knjig, prejemnic znaka zlata hruška (izložba knjigarne), in prireditvami v Tednu zlatih hrušk za različne ciljne skupine uporabnikov: otroci, mladostniki, odrasli. - Ob 2. aprilu bomo skupaj s Slovensko sekcijo IBBY in v sodelovanju z drugimi partnerji pripravili bralnospodbujevalno akcijo Pehar zlatih hrušk in promovirali branje knjig zlatih hrušk (po določenem konceptu izbora). - Zlate hruške bomo promovirali tudi v mednarodnem prostoru. Drugo strokovno delo - Redna izobraževanja mladinskih in šolskih knjižničarjev. Koledar Strokovnih sred se nahaja pod točko 5.2.2 Izobraževanje knjižničarjev slovenskih knjižnic. - Pripravili bomo 13. cikel Slovenskega knjižnično-muzejskega MEGA kviza s strokovnim sodelovanjem enega ali več partnerjev, slovenskih muzejev, in evalvirali novo spletno stran za reševanje, ki smo jo pripravili v letu 2017. - Nadaljujemo s pripravo 26. Bologne po Bologni, razstave najbolj kakovostnih knjig za otroke z vsega sveta, ki jo tradicionalno pripravljamo v sodelovanju z Mladinsko knjigo Trgovino, Knjigarno Konzorcij in Slovensko sekcijo IBBY.

Nadaljevali bomo s sodelovanjem z Društvom slovenskih pisateljev, Sekcijo za mladinsko književnost, in v mesecu maju pripravili slovesno razglasitev 10 nominiranih mladinskih knjig in avtorjev, ter razstavo na Oddelku za otroke in mladino v Knjižnici Otona Župančiča. Smo že tradicionalno eden od partnerjev v medresorskem sodelovanju, ki ga običajno vodi Ministrstvo za kulturo RS v sodelovanju z ostalimi izbranimi ministrstvi (za gospodarstvo, zdravje, izobraževanje, znanost in šport) na izbrano strokovno temo. Sodelovali bomo na Kulturnem bazarju v Cankarjevem domu, na Poti knjige, pa tudi na izobraževanju strokovnih delavcev (okrogle mize, delavnice, predavanja). Pripravili bomo vse spremno strokovno gradivo za pomoč slovenskim mentorjem, izvajalcem nacionalnega projekta Rastem s knjigo za OŠ in SŠ v novem šolskem letu 2018/2019, katerega nosilec je Javna agencijo za knjigo RS.

Center za vseživljenjsko učenje MKL Center za vseživljenjsko učenje v MKL (CVŽU) vsebinsko in organizacijsko pokriva dve področji: področje izobraževanja uporabnikov in področje izobraževanja zaposlenih ter knjižničarjev osrednjeslovenske regije v okviru t. i. Učnega centra. Področje izobraževanja uporabnikov pokrivamo z informacijskimi servisi (Borza dela, Borza znanja, Središče za samostojno učenje in Točke vseživljenjskega učenja) ter tudi s programi izobraževanja uporabnikov v enotah MKL. V letu 2018 bo poudarek na naslednjih vsebinskih sklopih: računalniško opismenjevanje, jezikovno izobraževanje, zaposlitev in delo ter zdravje. Nadaljnje konkretne vsebine, obseg dela in prednostne naloge CVŽU so predstavljene v poglavju 5 Izobraževanje. Borza dela (BD) Osrednja dejavnost BD v letu 2018 bo informiranje, svetovanje, motiviranje in coaching iskalcev zaposlitve v info točkah BD v Knjižnici Otona Župančiča in Knjižnici Fužine. Poleg tega bomo samostojno organizirali in izvajali različne izobraževalne delavnice za razvijanje spretnosti iskanja zaposlitve in drugih znanj ter gostili delavnice in predstavitve zunanjih izvajalcev. V Knjižnici Otona Župančiča bomo mesečno izvajali delavnice za zaključeno skupino iz Univerzitetnega kliničnega centra – Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog (10 delavnic). Te delavnice so umeščene v okvir programa Ljubljana – občina po meri invalidov (LOMI). V Knjižnici Otona Župančiča bomo z namenom ozaveščanja in opolnomočenja žensk na trgu dela izvedli niz izobraževalnih delavnic za ženske (3 delavnice). Načrtujemo še izvedbo petih delavnic z vsebinami, pomembnimi za razvijanje kompetenc iskanja zaposlitve in osebnostno rast ter podjetništvo, ki so namenjene širši skupini iskalcev zaposlitve (5 delavnic). Izvedli bomo tudi predstavitev tehnik sproščanja in delavnico za pripravo prispevkov na temo kulturne dediščine. Izvedbe različnih izobraževalnih delavnic načrtujemo še v Knjižnici Fužine v info točki BD (9 delavnic), v Knjižnici Bežigrad (8 delavnic) in v Knjižnici Prežihov Voranc (8 delavnic). Organizirali in izvajali bomo vodene obiske Knjižnice Otona Župančiča, s predstavitvijo MKL in CVŽU za različne skupine iskalcev zaposlitve (5 vodenih obiskov). Sodelovanje in predstavitev dejavnosti BD na sejmih, festivalih in konferencah. Izvajali bomo individualne karierne coachinge za iskalce zaposlitve. Nadaljevali bomo sodelovanje z različnimi institucijami, ki delujejo na področju trga dela in zaposlovanja ter na področju kariernega svetovanja. Borza znanja (BZ) Osrednja BZ v Mestni knjižnici Ljubljana ima dve temeljni področji dela: izvajanje dejavnosti BZ v MKL ter koordinacijo Mreže devetih slovenskih BZ.

V okviru dejavnosti BZ v MKL načrtujemo: organizacijo in pripravo brezplačnih ustvarjalnih delavnic (30), razstav (24) in izobraževalnih delavnic (66) v različnih knjižnicah v mreži MKL, ki bodo obravnavale različne aktualne tematike (npr. Evropsko leto kulturne dediščine); predstavitve dejavnosti BZ za različne ciljne skupine; izvajanje mentorstva pri opravljanju prakse za študente andragogike in pedagogike; sodelovanje na različnih prireditvah in sejmih v okviru MKL; iskanje novih možnosti za medijsko promocijo BZ; sodelovanje z zunanjimi organizacijami, društvi kot gostovanje in izvajanje različnih prireditev in delavnic, za pridobitev novih članov BZ. V okviru koordinacije Mreže BZ načrtujemo: organizacijo izobraževanja zaposlenih v Mreži BZ; izobraževanje novo zaposlenih v Mreži BZ; pripravo idejnega koncepta za prenovo spletne strani in aplikacije BZ; objavljanje novic, vabil, poročil za celotno Mrežo BZ; iskanje novih možnosti za promocijo, mednarodno sodelovanje in širitev mreže. Središče za samostojno učenje (SSU) Cilj dejavnosti SSU bo tudi v letu 2018 pridobivanje novih udeležencev, podpora pri njihovem samostojnem učenju, spodbujanje njihove potrebe po učenju ter ozaveščanje samega procesa učenja. Poleg rednega mentorskega in svetovalnega dela v SSU bodo naše aktivnosti: Priprava, organizacija in izvajanje brezplačnih delavnic in tečajev za podporo samostojnemu učenju po različnih vsebinskih sklopih (računalništvo oz. uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije, tuji jeziki, znakovni jezik, naravoslovne vsebine, učenje učenja, funkcionalna pismenost), namenjenih posameznim ciljnim skupinam. Na podlagi izkušenj iz 2017 bomo prilagodili ponudbo računalniških vsebin in nadgradili ponudbo naravoslovnih vsebin. Napovedi dejavnosti, aktivnosti SSU in poročila o dogodkih v SSU bomo objavljali v medijih in na informacijskih točkah naših partnerjev: na spletni strani MKL, v Napovedniku MKL, novičkah Andragoškega centra RS, na portalih (Nefiks, Epale, Karierno središče Zavod RS za zaposlovanje) in na spletni strani Ljubljanske mreže info točk za mlade. Del promocije SSU znotraj MKL bo tudi še intenzivnejše povezovanje in izvedba izobraževalnih delavnic v mreži knjižnic: Knjižnica Rudnik, Knjižnica Brezovica, Knjižnica Fužine, Knjižnica Ig in Knjižnica dr. France Škerl. V okviru programa LOMI bomo v Knjižnici Fužine organizirali dva tečaja znakovnega jezika. Točke vseživljenjskega učenja (TVŽU) Mentorstvo v Knjižnici Šiška, Knjižnici Rudnik in Knjižnici Jožeta Mazovca izvajajo bibliotekarji informatorji. Načrtujemo tudi vključitev prostovoljcev kot izvajalcev individualnega mentorstva. Mentor bo udeležencem nudil individualno svetovanje in učenje na področju računalništva ter jih po potrebi usmerjal na ostale servise v MKL ter druga izobraževanja v mreži knjižnic MKL.

Trubarjeva hiša literature Trubarjeva hiša literature (THL) se uveljavlja kot eno izmed pomembnejših in bolj prepoznavnih prizorišč kulturne, še posebej literarne ponudbe slovenske prestolnice. S THL se Ljubljana uvršča med evropske prestolnice, ki se ponašajo z literarnimi hišami, kar slovensko glavno mesto še opazneje uvršča na evropski literarni zemljevid. Na tem

zemljevidu je položaj Ljubljane pomemben tudi strateško, saj s pozitivnimi praksami deluje kot vzor za pobude, ki se uveljavljajo v balkanski regiji, s katero Slovenijo povezuje skupna (pol)preteklost. Jedro programa THL bo v letu 2018 predstavljal lastni program hiše, ki ga bodo dopolnjevali programi sodelujočih partnerskih organizacij in posameznikov ter programske enote iz tekoče ponudbe zunanjih izvajalcev. Izbor programskih vsebin THL bo prvenstveno namenjen pisani besedi v najširšem pomenu besede, kar pomeni, da bodo k nastajanju programa vabljeni vsi udeleženci knjižne produkcijske verige: od založnikov, stanovskih društev, avtorjev, prevajalcev, urednikov, kritikov, pa do tistih, ki na širši družbeni ravni sprejemajo odločitve, pomembne za domačo literarno ponudbo in splošno kulturno blaginjo. Dodano vrednost ponudbe dogodkov v THL bodo oblikovala kreativno-literarna srečanja (ustvarjalne delavnice, namenjene literarnim začetnikom, in bralni krožki) ter nekonvencionalni dogodki, namenjeni iskanju stičišč med literaturo in drugimi umetniškimi zvrstmi, kot so likovna umetnost, gledališče, glasba in film. Izbor omenjenih aktivnosti bodo zaokrožili tudi dogodki, s katerimi se bo THL, kot eno izmed specifičnih prireditvenih prizorišč, vključila v skupne projekte MKL. V letu 2018 bomo poseben poudarek pri načrtovanju prireditev posvetili programu Ljubljana: mesto literature in sodelovali pri tem s pisarno Unescovega mesta literature ter z javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami v Ljubljani. Načrtujemo, da bo THL v letu 2018 izvajala svoj program po spremenjenem urniku odprtosti. Podroben program dela Trubarjeve hiše literature za leto 2018 je priloga programa Mestne knjižnice Ljubljana za leto 2018 in je njegov sestavni del. Knjižnica bo izvajala program dela za leto 2018, opredeljen v tem programskem sklopu, glede na višino odobrenih sredstev in v skladu s prioritetami v okviru sklopa.

IZOBRAŽEVANJE

Strateške usmeritve - Krepitev vloge knjižnice kot prostora za učenje in študij, tudi z vzpostavljanjem novih oblik prostorov za izobraževanje. - Priprava izobraževalnih programov za ciljne skupine prebivalcev. - Izvajanje programov stalnega strokovnega izpopolnjevanja za delo v knjižnicah v okviru Učnega centra ter spodbujanje strokovnega dela zaposlenih (predstavitve, objave). - Oblikovanje učnih aktivnosti v e-okolju in podpora izvajanju izobraževalnih dejavnosti v e-učilnici MKL. - Sodelovanje in povezovanje z drugimi ponudniki izobraževanja. Strateški cilji in aktivnosti za leto 2018 Programi vseživljenjskega učenja za uporabnike - Izobraževalni programi za ciljne skupine uporabnikov (tečaji in delavnice za različne pismenosti: medijska, digitalna, zdravstvena, glasbena). - Priprava in publiciranje učnih gradiv. - Sodelovanje z društvi, institucijami, šolami, fakultetami in različnimi zavodi. - Identifikacija in navezovanje novih stikov s ponudniki izobraževanja. - Oblikovanje tematskih sklopov izobraževanj za uporabnike. - Oblikovanje izobraževalne ponudbe za dve prioritetni ciljni skupini: mladi in starejši. - Poudarek na oblikovanju izobraževanj v lastni produkciji knjižnice. Učni center MKL – nosilec izobraževalnih aktivnosti za splošne knjižnice - Razvoj učnih vsebin za različne skupine zaposlenih v MKL in v splošnih knjižnicah. - Oblikovanje zaključenih tematskih izobraževalnih paketov za knjižničarje iz splošnih knjižnic in priprava letnega kataloga izobraževanj. - Usposabljanje za znanja na področju IKT v e-učilnici MKL in permanentno posodabljanje in nadgrajevanje vsebin v e-učilnici. - Aktivno sodelovanje na posvetih, objave v strokovnem tisku in članstvo v strokovnih telesih. - Prijava, oblikovanje in izvajanje programov mobilnosti za zaposlene v MKL, slovenske in tuje študente ter knjižničarje. - Organizacija četrtega mednarodnega posvetovanja Knjižnica, srce mesta. - Organizacija Festivala za domoznanstvo – DomFesta. - Priprave na ciljno usposabljanje vsebinsko ožje specializiranih informatorjev. - Priprava in izvajanje programa za izobraževanje mentorjev za bibliotekarski izpit. - Dvig samopodobe o sposobnostih knjižničarjev prek stalnega strokovnega usposabljanja. - Vključevanje knjižnic osrednjeslovenske regije v izobraževalne programe Učnega centra. Pričakovani učinki - Večja prepoznavnost MKL kot ponudnika izobraževanj za uporabnike ter knjižničarje. - Izboljšanje ravni pismenosti med uporabniki. - Aktiviranje zaposlenih za delo v delovnih skupinah in za vodstvene pozicije v knjižnici. - Bolj kakovostno delo zaposlenih v MKL in drugih slovenskih knjižničarjev. Kazalniki uspešnosti - Število izvedenih izobraževanj za uporabnike (2016: 1.187) - Število udeležencev izobraževanj za uporabnike (2016: 21.549) - Število obiskov vseh servisov (2016: 9.329) - Število udeležencev izobraževanj Učnega centra iz MKL (2016: 1.632) - Število zunanjih udeležencev izobraževanj Učnega centra MKL (2016: 725)

5.1

Izobraževanje uporabnikov

Mestna knjižnica Ljubljana omogoča in zagotavlja svojim uporabnikom in obiskovalcem vseživljenjsko neformalno izobraževanje in priložnostno učenje. Pri oblikovanju in izvajanju učnih aktivnosti se bomo osredotočali na dve ciljni skupini: mladi (medijska pismenost) in starejši (iskanje zdravstvenih informacij). Tako bomo skrbeli za podporo procesom vseživljenjskega učenja, dvigali informacijsko pismenost pri uporabnikih, zmanjševali izključenost ranljivih skupin, oblikovali nove programe izobraževanja, spodbujali samoizobraževanje in uporabo gradiv knjižnice. Izobraževanja za odrasle Dogodek Vodeni obiski knjižnice Računalniško opismenjevanje Tečaji Izobraževalne delavnice SKUPAJ

Število izobraževanj 217 35 24 288 564

Izobraževanje za odrasle po posameznih knjižnicah v mreži MKL: Dogodek

Krajevna knjižnica Knjižnica Bežigrad Knjižnica dr. France Škerl Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Otona Župančiča Vodeni obiski knjižnice Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Rudnik Knjižnica Šiška Slovanska knjižnica Trubarjeva hiša literature SKUPAJ Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Računalniško opismenjevanje Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Rudnik SKUPAJ Knjižnica dr. France Škerl Knjižnica Savsko naselje Knjižnica Fužine Tečaji Knjižnica Polje Knjižnica Rudnik Knjižnica Šiška Trubarjeva hiša literature SKUPAJ Knjižnica Bežigrad Knjižnica Črnuče Knjižnica Glinškova ploščad Izobraževalne delavnice Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Knjižnica Jarše Knjižnica Otona Župančiča

Število izobraževanj 46 3 10 75 25 10 26 12 10 217 4 4 25 2 35 8 1 3 1 4 3 4 24 42 1 2 10 9 10 140 59

Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Grba Knjižnica Rudnik Knjižnica Brezovica Knjižnica Podpeč Knjižnica Ig Knjižnica Škofljica Knjižnica Šiška Knjižnica Šentvid Trubarjeva hiša literature SKUPAJ SKUPAJ (vsa izobraževanja)

16 2 23 7 5 3 4 5 1 8 288 564

Od zgoraj navedenih izobraževanj načrtujemo, da bo v organizaciji servisov v Centru za vseživljenjsko učenje v različnih knjižnicah v mreži MKL izvedeno: Dogodek

Servisi

Vodeni obiski knjižnice

Borza dela

Računalniško opismenjevanje Tečaji

Izobraževalne delavnice

SKUPAJ Središče za samostojno učenje SKUPAJ Središče za samostojno učenje SKUPAJ Borza dela Borza znanja Središče za samostojno učenje SKUPAJ SKUPAJ (vsa izobraževanja)

Samostojno učenje

Število obiskov BD Število novih članov BZ Število obiskov SSU Obisk servisov skupaj: Število ur mentorstva v TVŽU Število povezav med člani BZ

Predvideno število izobraževanj 5 5 25 25 10 10 45 66 65 176 216

3.100 300 4.300 7.700 129 800

Izobraževanja za otroke Z branjem se ne naučimo le uživati v branju leposlovja, temveč so nam tako dostopne raznovrstne informacije. Tako se izobražujemo, dosegamo želene poklice, smo kritični do raznovrstnih informacij, bolje znamo izraziti svoje misli, probleme in zahteve ter tako postajamo odgovorni državljani do sebe in drugih v naši ožji in širši skupnosti. Branje povezuje ljudi različnih starosti, z branjem in s pripovedovanjem prenašamo znanje in spoznanja z generacije na generacijo, utrjujemo medsebojne vezi in kvalitetnejše preživljamo prosti čas. Prav zato želimo na izobraževalnih delavnicah, ki v večini temeljijo na poučni literaturi, spodbujati otrokovo radovednost, krepiti njegove funkcionalne veščine, da bo znal

prisluhniti navodilom in aktivno sodelovati v različnih aktivnostih. Znanost oz. znanja z različnih področij (jezikoslovje, naravoslovje, družboslovje, šport …) populariziramo tudi skozi zgodbe, ne le s poučno literaturo. Z vodenimi obiski knjižnice oz. bibliopedagoško dejavnostjo (vrtec na obisku/Ciciuhec, šola na obisku/Rastem s knjigo, Potujoča knjižnica na obisku, knjižničarka na obisku) želimo vse udeležence čim bolj seznaniti z našo prireditveno in izobraževalno dejavnostjo za otroke ter tako posredno vplivati tudi na to, da se v knjižnične aktivnosti vključujejo tudi starši tistih otrok, ki knjižnico spoznavajo šele prek vzgojno-izobraževalnih zavodov.

Dogodek Vodeni obiski knjižnice Računalniško opismenjevanje Tečaji Izobraževalne delavnice SKUPAJ

Dogodek

Število izobraževanj 426 4 2 133 565

Krajevna knjižnica Knjižnica Bežigrad Knjižnica Črnuče Knjižnica dr. France Škerl Knjižnica Glinškova ploščad Knjižnica Savsko naselje Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Knjižnica Jarše Knjižnica Polje Knjižnica Zadvor Knjižnica Zalog Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Grba Vodeni obiski knjižnice Knjižnica Rudnik Knjižnica Brezovica Knjižnica Podpeč Knjižnica Dobrova Knjižnica Frana Levstika Knjižnica Horjul Knjižnica Ig Knjižnica Škofljica Knjižnica Šiška Knjižnica Gameljne Knjižnica Šentvid Knjižnica Vodice Potujoča knjižnica Trubarjeva hiša literature SKUPAJ Računalniško opismenjevanje Knjižnica Šiška SKUPAJ Tečaji (jezikovni tečaji …) Knjižnica Bežigrad

Število izobraževanj 44 9 14 28 9 22 10 3 20 7 3 35 53 5 28 8 9 5 4 1 15 17 50 2 8 5 2 10 426 4 4 1

Knjižnica Savsko naselje SKUPAJ Knjižnica Bežigrad Knjižnica dr. France Škerl Knjižnica Savsko naselje Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Polje Izobraževalne delavnice Knjižnica Zalog Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Rudnik Knjižnica Šiška Knjižnica Šentvid SKUPAJ

5.2

1 2 33 9 2 5 1 1 8 14 10 46 4 133

Učni center MKL

Znanja, ki jih pridobivamo knjižničarji skozi redno šolanje in delovne izkušnje, ne zadoščajo za kakovostno in učinkovito opravljanje dela skozi vse delovno obdobje, zato smo knjižnico v celoti usmerili v permanentno učečo se organizacijo z različnimi oblikami izobraževanja zaposlenih. V Učnem centru za izobraževanje knjižničarjev bomo v letu 2018 dali poudarek vsebinam s področja uporabe IKT. V sodelovanju z zunanjimi izvajalci bomo v okviru Učnega centra MKL pripravili izobraževalne sklope, posebej prilagojene slovenskim splošnim knjižnicam. Izobraževalni sklop posameznega tematskega področja bomo izvajali v Mestni knjižnici Ljubljana za zaposlene v MKL, knjižničarje osrednjeslovenske regije in slovenske knjižničarje nasploh. Ponovno bomo izvedli raziskavo o potrebah po izobraževanju zaposlenih v MKL, ki je bila nazadnje izvedena v letu 2011.

5.2.1 Izobraževanje zaposlenih v MKL Eksterna in interna izobraževanja bodo vključena v katalog izobraževanj Učnega centra. Eksterna izobraževanja V MKL načrtujemo, na podlagi strateških usmeritev in ciljev ter v praksi ugotovljenih potreb po izobraževanju, udeležbo na naslednjih izobraževanjih izven MKL: - tečaji, ki jih organizirata IZUM in IBC NUK; - strokovna srečanja z aktivno udeležbo zaposlenih MKL: mednarodne konference (MetLib 2018), Posvetovanje ZBDS, Knjižnica – igrišče znanja in zabave, knjižni sejmi, letni posvet o izobraževanju odraslih; - udeležba na izobraževanju Mentorstvo študentom na praktičnem usposabljanju v knjižnicah, v organizaciji Centra za pedagoško izobraževanje (CPI) na FF UL; - udeležba na strokovnem srečanju potujočih knjižnic v okviru Sekcije za Potujoče knjižnice Slovenije; - obisk knjižnic z dobro prakso na posameznem segmentu dela v knjižnici (Maribor, Zagreb); - priprave (v okviru srečanja partnerjev projekta na Portugalskem) in izvedba usposabljanja za moderatorje družinske pismenosti v MKL, v sodelovanju z Mestno knjižnico Kranj.

Interna izobraževanja V letu 2018 bomo v prostorih MKL izvedli izobraževanja v sodelovanju z zunanjimi izvajalci, del izobraževanj pa bodo pripravili in izvedli tudi zaposleni v MKL. Vsebinsko bodo izobraževanja pokrivala naslednja področja: - Računalniško opismenjevanje bo usklajeno s Katalogom znanj s področja IKT, potekalo bo v kombinaciji samostojnega učenja v e-učilnici ter izobraževanja v obliki delavnic: o uvod v uporabo e-učilnice, o uporaba spleta in brskalnika, o krajša začetna izobraževanja (Windows, Word, Outlook, Excel, Publisher), o krajša nadaljevalna izobraževanja za napredne uporabnike (Word, Excel, Outlook). - Delavnice konverzacije angleškega jezika, s poudarkom na bibliotekarski terminologiji (konkretne situacije: vpis angleško govorečega uporabnika, predstavitev pogojev izposoje, predstavitev knjižnične mreže MKL). - Usposabljanje za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacij. - Predstavitve raziskav Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo za zaposlene MKL. - Nadaljevanje delavnic: o strategije iskanja knjižnega gradiva, o strategije iskanja neknjižnega gradiva, o knjigoveštvo za hitro in enostavno popravilo knjig v knjižnici, o Biblos, o oblikovanje tiskovin v knjižnici iz oblikovalskega vidika, o (ne)formalna biblioterapija, o 3D-tiskanje, o varnost na spletu, o napredovanja v bibliotekarstvu, o predstavitev in promocija knjižnic na družbenih omrežjih, o uporaba e-infotočke za gradiva javnih oblasti, o priprava podatkov za pregled knjižnične zbirke in o večdnevno izobraževanje Kaj moram kot vodja vedeti o MKL. - Izvedba novih izobraževanj na področjih: o digitalno opismenjevanje zaposlenih, o posterji na konferencah, o video produkcija, o arhiv fotografij MKL, Photostation, o priprava razstav v knjižnici, o učinkovito delo z uporabniki in o izobraževanje mentorjev za bibliotekarski izpit. - Fokusirana izobraževanja za manjše skupine posameznikov, ki delajo na določenih nalogah, in se bodo nanašala na naslednje vsebine: o delo z uporabniki, o delo s sodelavci v knjižnici (vodenje in motiviranje), o domoznanska dejavnost, o učinkovito obvladovanje stresa, o delavnice na temo poslovnega pisanja (slog, lektorska vprašanja), o spletni viri, o glasba in glasbila pri urah pravljic, o mentorstvo študentom na praktičnem usposabljanju, o vodenje bralnih skupin in o drugo, glede na individualne potrebe zaposlenih. - Individualna uvodna in osvežitvena usposabljanja za uporabo Joomle ter za specifična vprašanja o uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije ter s področja domoznanstva. V vseh organizacijskih enotah izvajamo redne sestanke zaposlenih, na katerih so predstavljene novosti in spremembe, potrebne za opravljanje rednih del in nalog.

5.2.2 Izobraževanje knjižničarjev slovenskih knjižnic in druge strokovne javnosti Izobraževanje knjižničarjev slovenskih knjižnic bo potekalo po programu Učnega centra. Pripravili bomo četrto mednarodno posvetovanje Knjižnica, srce mesta, na temo poslanstva mladinskega knjižničarstva ter organizirali Festival za domoznanstvo – Domfest 2018, namenjen predstavitvi primerov dobrih praks sodelovanja na področju domoznanstva znotraj lokalnih skupnosti s poudarkom na sodelovanju knjižnic z arhivi in muzeji. Več o obeh dogodkih v poglavju 7 Projekti. Izobraževanja za izvajanje promocije družinskega branja Ciciuhec, ki je postal redna dejavnost na oddelkih za otroke in mladino v MKL: delavnice in strokovna predavanja za mentorje družinskega branja/vzgojitelje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, mladinske knjižničarje v splošnih knjižnicah in starše predšolskih otrok (Predstavitev knjižnih novosti za otroke, Kako poiskati knjige za otroke v predšolskem obdobju, Oblike motiviranja za branje v vrtcih in v družinah). Izobraževanja se bodo izvajala v MKL in v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Usposabljanje in izobraževanje srednješolcev za sodelovanje pri izvedbi ur pravljic. V okviru programa obveznih izbirnih vsebin oz. interesnih dejavnosti bomo že četrto leto zapored povabili srednješolce, predvsem dijake Srednje vzgojiteljske šole, k stalnemu sodelovanju pri izvedbi rednih popoldanskih ur pravljic in jih za to ustrezno usposobili. Predstavitev izkušenj priprave in izvedbe ur pravljic v knjižnici, ki bo namenjena mladinskim knjižničarjem – pravljičarjem v MKL in ostalih splošnih knjižnicah, dijakom v programu izbirnih vsebin oz. interesnih dejavnosti ter študentom, ki v MKL izvajajo ure pravljic. Strokovne srede 46. sezona Strokovnih sred se bo poleg rednih tem informativnega dela (Ustanove in društva za dobro knjigo, MEGA kviz, Priročnik, Pogovor z dobitniki priznanj zlata hruška) v izobraževalnem delu posvetila predvsem praznovanju 70. obletnice Pionirske in mladinskega knjižničarstva na Slovenskem. Koledar Strokovnih sred v letu 2018: 14. februar Uvod v posvet in praznovanje 70. obletnice Pionirske in mladinskega knjižničarstva na Slovenskem 1 14. marec Uvod v posvet in praznovanje 70. obletnice Pionirske in mladinskega knjižničarstva na Slovenskem 2 18. april Posvet MKL Knjižnica, srce mesta z delovnim naslovom Poslanstvo mladinskega knjižničarja (Z dobrimi zgodbami mladinski knjižničarji prenašamo vedenje o svetu). 12. september Ustanove in društva za dobro knjigo, tudi predstavitev RSK 24. oktober Predstavitev 13. cikla Slovenskega knjižnično-muzejskega MEGA kviza 14. november Predstavitev Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig 2018 12. december Pogovor z dobitniki priznanja zlata hruška

5.3

Mentorstvo

V Mestni knjižnici Ljubljana se zavedamo povezanosti med teoretičnimi izhodišči, ki jih dobivajo študenti v okviru do- in po-diplomskega študija, ter strokovnim delom v organizaciji. V ta namen bomo v letu 2018 izvajali mentorske programe za študente bibliotekarstva in drugih študijskih smeri ter za knjižničarje regije. Tudi v letu 2018 bomo torej namenili

posebno pozornost posameznikom, ki bodo v naši knjižnici opravljali obvezno študentsko prakso oz. izbirne vsebine za dijake. V dogovoru z Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo bomo oblikovali seznam tem, pomembnih za razvoj MKL na strokovnem področju, ki so primerne za diplomske naloge, magisterije in doktorate. Glede na kadrovsko situacijo v knjižnici bomo izvajali mentorske programe za novo zaposlene v okviru priprave na bibliotekarski izpit in za prostovoljce. V sklopu mobilnosti ERASMUS+ bomo ob zanimanju tujih študentov in knjižničarjev zanje izvajali program prakse in strokovnega izpopolnjevanja. V okviru strokovne izmenjave z Mariborsko knjižnico bomo v letu 2018 pripravili strokovni program za goste iz Mariborske knjižnice. Knjižnica bo izvajala program dela za leto 2018, opredeljen v tem programskem sklopu, glede na višino odobrenih sredstev in v skladu s prioritetami v okviru sklopa.

DOMOZNANSKA DEJAVNOST

Strateške usmeritve - Vzpostavitev in razvoj izobraževalnih vsebin za mlade o dediščini mesta kot storitev v prostorih knjižnice in kot zabavna promocija dediščine v virtualnem okolju, ki je domače mladini. - Uravnoteženje dejavnosti vnosa novih zapisov v vzajemni katalog v smislu boljšega pokrivanja sodobnih vsebin v primerjavi s skrbjo za obdelavo starejših virov, skrb za kvalitetno domoznansko bibliografijo. - Krepitev vloge in prepoznavnosti Centra za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke MKL tudi na nacionalnem nivoju. Strateški cilji in aktivnosti za leto 2018 ‐ Izdaja sedmega letnika domoznanske revije Ljubljana med nostalgijo in sanjami s sledenjem dosedanji večletni vsebinski zasnovi domoznanskih zgodb in gradiv. SLK z razstavnim in drugim delom zbira gradiva, ki z izdajo v publikaciji postanejo dostopna širšemu krogu uporabnikov. K sodelovanju vabimo tudi zunanje strokovnjake, ki se s svojo raziskovalno in študijsko dejavnostjo tematsko navezujejo na lokalni utrip in zgodovino mesta Ljubljane. Prispevki vključujejo bogate bibliografske sezname del, ki jih na posamezno temo hrani SLK, tako da publikacija služi kot referenčni vir za nadaljnje raziskovanje. ‐ Izdali bomo dve brošuri v zbirki »Kulturna dediščina za družine«, s katerima bomo obeležili 100. obletnico smrti Ivana Cankarja in 170. obletnico prvega razvitja slovenske zastave v Ljubljani. ‐ Gostili bomo 7 letnikov gimnazijcev, ki se bodo seznanili s knjižnico, z njeno zgodovino in poslanstvom. Največji del ogleda bomo časovno namenili seznanjanju s kulturno dediščino, ki poteka v sobi za dragocenosti. Pripravili bomo publikacije, ki so velikega kulturnega pomena za slovenski prostor in Ljubljano ter so obenem del učnih načrtov pri različnih predmetih. Mladim obiskovalcem bomo skušali približati bogato kulturno dediščino mesta Ljubljane in jih spodbuditi k razmisleku o pomenu lokalne skupnosti. ‐ S službo za razvoj in območnost bomo sodelovali pri organizaciji 5. festivala domoznanstva Domfest. ‐ Stalno storitev Zbiranje spominov v SLK (ki je tudi fizična podpora Albuma Ljubljane za starejše uporabnike in podpora rednemu pripravljanju zgodb za portal Kamra) bomo skušali približati potencialnim uporabnikom s pomočjo ustrezne promocije. Lokalno pripovedovanje zgodb in možnost zapisa in izdaje spominov na slovensko prestolnico bomo okrepili z vključitvijo vsebin na domoznansko podstran Ljubljanske zgodbe iz Slovanske knjižnice spletne strani MKL. ‐ Skrbnik iz SLK v letu 2018 skrbi za nalaganje vsebin na domoznansko podstran in v sodelovanju z urednico spletne strani skrbi za razvoj uporabniške izkušnje na podstrani. ‐ S službo za razvoj in območnost bomo aktivno sodelovali pri digitalizaciji domoznanskih gradiv v SLK. ‐ Redno in kvalitetno bomo vnašali zaključene zgodbe na Kamro in v obliki virtualnih razstav tudi na spletno stran MKL predvidoma na dve temi: znameniti ljubljanski župani in urbanistična dediščina oz. razvoj Ljubljane (skrbnik Kamre v SLK). ‐ Razvili bomo zasnovo za dediščinsko učno uro na temo Ljubljane in virtualno domoznansko razstavo za mlade. ‐ Prenovili bomo domoznansko bibliografijo na domoznanski podstrani. ‐ Aktivno bomo sodelovali v drugi fazi dela delovne skupine pri NUK za pripravo metodologije koordiniranja obdelave člankov na nacionalnem nivoju (kot nadaljevanje bibliografije serijskih publikacij, opravljene že v 2014). Pričakovani učinki - Redno potekajoča dejavnost učna ura o dediščini za srednješolsko mladino.

Razvoj svežih e-vsebin za mlade. Določitev domoznanskih serijskih publikacij, za katere vnos člankov pripravlja MKL. Prenovljena spletna verzija domoznanske bibliografije.

Kazalniki uspešnosti - Število objavljenih virtualnih domoznanskih razstav v spletnih »Ljubljanskih zgodbah iz SLK (2016: 3) - Število kreiranih novih zapisov domoznanskega gradiva v SLK (2016: 1.178) Knjižnica bo izvajala program dela za leto 2018, opredeljen v tem programskem sklopu, glede na višino odobrenih sredstev in v skladu s prioritetami v okviru sklopa.

PROJEKTI

Mestna knjižnica Ljubljana v različnih projektih nadgrajuje obstoječe in razvija nove storitve za uporabnike. Knjižnica sodeluje in se povezuje v partnerstva z drugimi knjižnicami, z drugimi kulturnimi ustanovami, z različnimi izobraževalnimi ustanovami, lokalno upravo, z ustanovami s področja prostovoljstva, z nevladnimi ustanovami in z lokalnim gospodarstvom. MKL bo prek projektov zasledovala načela proaktivne knjižnice: promocija in aktiviranje različnih gradiv; aktivno vključevanje prebivalcev v ponudbo knjižničnih storitev; upoštevanje mnenj in pobud prebivalcev; oblikovanje storitev za ciljne skupine prebivalcev. Strateške usmeritve - Ponudba storitev za enostavnejšo in prijetnejšo izkušnjo uporabe knjižnice. - Dostopnost gradiva, storitev, ponudbe za vsakogar. - Nadgradnja storitev knjižnice s podporo IKT (izposoja gradiva prek sistema RFID, uvedba knjigomatov, izdelava aplikacij, razvoj e-storitev). - Krepitev vloge knjižnice kot prostora za učenje in študij, tudi z vzpostavljanjem novih oblik prostorov za izobraževanje. - Izvajanje programov stalnega strokovnega izpopolnjevanja za delo v knjižnicah. - Vzpostavitev spletne strani kot osrednje informacijske točke in učinkovitega orodja za komunikacijo z uporabniki: družbena omrežja, udeležba uporabnikov prek personaliziranih vsebin. - Oblikovanje digitalnih podatkovnih zbirk iz lastnega gradiva za promocijo lokalne zgodovine ter virtualne razstave. - Podpora različnim oblikam prostovoljskega dela na posebnih projektih. Strateški cilji in aktivnosti za leto 2018 - Razvijanje prepoznavnega kulturnega programa: knjižnica je »tretji prostor« in postaja »mestna točka« za različne aktivnosti, povezane z ljubljansko umetnostjo, kulturo, znanostjo. - Razvijanje storitev, ki umeščajo MKL v urbani prostor in v manjše, pretežno ruralne lokalne skupnosti. - S četrtim posvetovanjem Knjižnica, srce mesta, domoznanskim festivalom Domfest in praznovanjem 10 let delovanja bo MKL povečala svojo vidnost in prepoznavnost v strokovni in širši javnosti. - S posebej oblikovanimi storitvami in dogodki knjižnica presega svoj fizični prostor (Premična zbirka Igroteke MKL, Knjižnica na vodi, Knjižnica na vrtu, Popoldan s knjižnico, dan MKL). - Uveljavljanje odprte knjižnice z možnostjo naročanja gradiva med knjižnicami v mreži MKL. - Izvajanje projektov promocije branja za vse starostne skupine prebivalcev, ki krepijo UNESCO naslov Ljubljana: mesto literature. Ob bok že uveljavljenim projektom (Poletavci, Ciciuhec, Kobacajčki, NajPoletavci, Mesto bere, Slovanski bralni projekt) smo v letu 2018 postavili pet novih (Ena knjižnica – ena knjiga, Nepretrgano štiriindvajseturno branje Cankarjevih del, »Oddaj na natečaj v MKL« s tremi literarnimi natečaji za mlade, Za nas, Prišla bo pomlad). - Priprava projektov, ki so namenjeni pripadnikom etničnih skupin in drugih narodov ter beguncem (Svet med nami, Multi-kul-praktik) in ljudem s posebnimi potrebami (Potujoča knjižnica na obisku – gluhi in naglušni otroci, Borza zdravja). - Priprava projektov, ki podpirajo različne oblike pismenosti: informacijska pismenost (Robinzonijada), medijska pismenost (Medijska pismenost za mlade), digitalna pismenost (»Biti digitalno pismen« – digitalno opismenjevanje zaposlenih, Tehnoteka za mlade), zdravstvena pismenost (Borza zdravja), glasbena pismenost (»Instrumentarij«), dediščinska pismenost (Regijski domoznanski natečaj za starejše). - Uvajanje igranja v knjižnici kot oblike povezovanja pripovedovanja zgodb in igre (Lego delavnice pripovedovanja zgodb). 68

Delovanje spletne strani knjižnice kot osrednje informacijske točke za dostop do e-vsebin za različne starostne skupine (otroci, mladi, odrasli in starejši). V letu 2018 bomo začeli s pripravo novega koncepta spletne strani MKL. Ozaveščanje o pomenu lokalne dediščine v evropskem letu kulturne dediščine prek zbiranja in digitalizacije gradiva (Digitalizacija tovarniških časopisov), priprave e-zgodb za portal Kamra (Razvoj Ljubljane, Znameniti ljubljanski župani, Bilo je nekoč v našem kraju), aktivnega vključevanja uporabnikov v Album Ljubljane, sodelovanja v Dnevih evropske kulturne dediščine in izdaje dveh domoznanskih publikacij (»Ljubljana med nostalgijo in sanjami« ter »Kulturna dediščina za družine«) ter z organizacijo nacionalnega domoznanskega festivala Domfest. Vključevanje prostovoljcev v različne projekte in storitve knjižnice. Poenotenje internih procesov (Aplikacija za načrtovanje kadrov, Prenova intraneta) in raziskave uporabniške izkušnje (Strategija pridobivanja članov, Smernice za prireditveno dejavnost). Vključevanje osrednjih knjižnic regije v projekte MKL (Poletavci, NajPoletavci, Bilo je nekoč v našem kraju, Regijski domoznanski natečaj za starejše) in v izobraževalni program Učnega centra MKL.

Uspešno je prešlo v redno dejavnost MKL devet večletnih projektov: 1. Literarni sprehodi po Ljubljani: dolgoletni projekt predstavitve zgodovine stare Ljubljane s pomočjo zgodbic prehaja v redno dejavnost Knjižnice Otona Župančiča. 2. Pravljična gibalnica : projekt povezovanja gibanja z bibliopedagogiko za družine prehaja v redno dejavnost Knjižnice Otona Župančiča. 3. Premična zbirka Igroteke: projekt oblikovanja zbirke igrač MKL, ki je namenjena zunanjim prireditvam MKL, prehaja v upravljanje Knjižnice Bežigrad. 4. Tuja domačnost: projekt predavanj in dogodkov na temo zmanjševanja socialne izključenosti prehaja v redno dejavnost območnih enot MKL. 5. Odkrivajmo Slovenijo: cikel predavanj za starejše prehaja v redno dejavnost območnih enot MKL. 6. Študij uporabniške izkušnje: rezultati projekta so prešli v redno uporabo v različnih delovnih skupinah MKL. 7. Trije promocijski projekti (Knjižnica ob vodi, Knjižnica na vrtu, Popoldan s knjižnico): projekti za dvig prepoznavnosti knjižnice izven fizičnega prostora prehajajo v redno promocijsko dejavnost MKL. Med redno dejavnost knjižnice so v letu 2018 uvrščeni trije publicistični projekti MKL: - Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig: pregledna in sistematična predstavitev produkcije mladinskih knjig za leto 2017. - Ljubljana med nostalgijo in sanjami: z izdajo sedmega letnika revije bomo z vsebinami o lokalni kulturni dediščini dosegli širši krog uporabnikov in promovirali »blagovno znamko« domoznanstva oziroma predstavljanja lokalne zgodovine v MKL. - Kulturna dediščina za družine (izdaja dveh knjižic): prva knjižica bo posvečena 100. obletnici smrti Ivana Cankarja (v njej bo prikazana Ljubljana v prvih desetletjih 20. stoletja, kakor jo je v svojih delih opisal slavni pisatelj); druga knjižica bo predvidoma posvečena dogodkom za časa marčne revolucije 1848 v Ljubljani (7. aprila je v Ljubljani na Wolfovi ulici skupina narodno zavednih meščanov in študentov med revolucionarnim vrenjem prvič razvila slovensko trobojnico). Pričakovani učinki - Poudarek na promociji in razvijanju branja kot osnovni dejavnosti knjižnice z namenom boljše pismenosti in kulturne ozaveščenosti prebivalcev. - Posebna pozornost določenim skupinam ljudi: tujci, migranti, pripadniki etničnih manjšin, turisti, ljudje s posebnimi potrebami in omejitvami. - Večja prepoznavnost MKL kot ponudnika izobraževanj za uporabnike in knjižničarje.

Do leta 2021 bo spletno stran in vsebine, ki jih na skupnih portalih z digitalnimi vsebinami (Kamra, dLib) prispeva MKL, uporabljalo več članov, uporabnikov in drugih obiskovalcev kot v predhodnem strateškem obdobju. Dodatni projekti in storitve knjižnice prek prostovoljskega dela.

Kazalniki uspešnosti - Obseg izposoje knjižničnega gradiva (2016: 5.004.779) - Število obiskovalcev (2016: 2.361.454 ) - Število prostovoljcev (2016: 14 ) - Število ogledov spletne strani (2016: 760.964 ) - Število vpogledov v prispevke MKL na portalu Kamra (2016: 20.758 ) Unescov naziv Ljubljana: mesto literature (pridobljen v letu 2015) je permanenten naziv, ki bo dolgoročno zaznamoval tudi projekte MKL za uporabnike na področju literature in branja ter usmerjal sodelovanje MKL s potencialnimi partnerji na tem področju. V letu 2018 se je povečalo število projektov (5) za vse ciljne skupine, ki promovirajo branje in zbirko gradiva MKL in jih bo knjižnica izvajala v sodelovanju z različnimi partnerji v MOL. Evropska unija je določila leto 2018 za evropsko leto kulturne dediščine. 29. april, Evropski dan solidarnosti med generacijami, in 1. oktober, Mednarodni dan starejših, sta datuma, ki ju posebej izpostavljamo pri načrtovanju prireditev v knjižnici. Projekti so razdeljeni na šest sklopov: - projekti za povečano dostopnost knjižničnih storitev in prepoznavnost knjižnice, - projekti za otroke, - projekti za mlade, - projekti za družine, - projekti za odrasle, - projekti za starejše.

Projekti za povečano dostopnost knjižničnih storitev in prepoznavnost knjižnice 1. Deset let MKL (SP 2, cilj 3: Povsod v mestu; SP 5; cilj 1: Prepoznavnost knjižnice v lokalnem okolju) Izvajalec: Služba za delo z uporabniki, Služba za odnose z javnostmi, območne enote in krajevne knjižnice Trajanje: 2018 Cilji: poudariti pomembnost knjižnice v lokalnem okolju; opozoriti na obletnico največjega ljubljanskega javnega zavoda; pritegniti pozornost prebivalcev in obiskovalcev mesta Ciljna skupina: vsi prebivalci in obiskovalci mesta, partnerske organizacije, mestni zavodi, uporabniki MKL, strokovna javnost Sodelovanje/Partnerstvo: Mestna občina Ljubljana Opis: Junija 2008 se je pet samostojnih ljubljanskih splošnih knjižnic in ena specialna knjižnica združilo v enovit zavod Mestna knjižnica Ljubljana. Osrednji dogodek bo potekal 8. junija 2018 v okviru tradicionalnega Dneva MKL na Stritarjevi ulici pred Trubarjevo hišo literature v obliki pestrega kulturnega programa, literarno-glasbenih vsebin ter s predstavitvijo našega poslanstva in širokega spektra prireditvenih in izobraževalnih vsebin, ki jih omogočamo svojim uporabnikom. Na dogodku se bomo srečali s sodelujočimi bralci projekta Mesto bere in najboljšim podelili nagrade. Promocija obletnice: izdelan bo poseben logotip, ki bo celo leto spremljal naše interne in eksterne dokumente; pripravili bomo posebno izdajo Promocijskega desetletnega poročila MKL in pripravili posebno časovnico MKL za spletno stran; aktivni bomo na družbenih

omrežjih; poenotili bomo oznake (priponke) za zaposlene, oblikovali promocijska gradiva (magneti, torbe, vrečke, koledar ipd.). 2. Četrto posvetovanje MKL »Knjižnica, srce mesta« (SP 2, cilj 3: Povsod v mestu) Izvajalec: Delovna skupina za izvedbo posvetovanja MKL Trajanje: april 2018 Cilji: ob 70. letnici mladinskega knjižničarstva spodbuditi razpravo o poslanstvu mladinskega knjižničarja: »Z dobrimi zgodbami mladinski knjižničarji prenašamo vedenje o svetu« Ciljna skupina: zaposleni v MKL in slovenskih (splošnih in šolskih) knjižnicah, strokovna javnost Sodelovanje/partnerstvo: zunanji predavatelji, IBBY, ZBDS, Revija Otrok in knjiga Opis: Četrto posvetovanje MKL »Knjižnica, srce mesta« ima v luči jubilejne obletnice mladinskega knjižničarstva ambicijo osvetliti temeljno poslanstvo mladinskega knjižničarstva. V ta namen bomo povabili eminentne strokovnjake z različnih področjih znanosti in kulture, ki bi spregovorili o pomembnosti prenosa vrednot in vedenja o svetu na mlajše generacije. V okviru posvetovanja bomo pripravili spremljevalno razstavo in podelili nagrado za življenjsko delo na področju mladinskega knjižničarstva. Povzetki prispevkov bodo objavljeni v zborniku, celotni prispevki pa v reviji Otrok in knjiga. Videoposnetek posvetovanja bo dostopen na spletni strani YouTube. Celodnevni posvet bo potekal 18. aprila 2018 v prostorih MKL. 3. Domfest (SP 2, cilj 3: Povsod v mestu) Izvajalec: Služba za razvoj in območnost, Slovanska knjižnica Trajanje: oktober 2018 Cilji: predstavitev primerov dobrih praks sodelovanja med sorodnimi ustanovami ter lokalnimi društvi na področju domoznanstva; spodbujanje tesnejšega sodelovanja knjižnic z lokalnim okoljem, predvsem sorodnimi ustanovami Ciljna skupina: zaposleni v slovenskih splošnih knjižnicah in drugih kulturnih ustanovah (muzejih, arhivih), člani kulturnih društev Sodelovanje/partnerstvo: zunanji predavatelji Opis: Festival za domoznanstvo – Domfest se vsaki dve leti organizira v eni od osrednjih območnih knjižnic. Leta 2018 ga bo organizirala Mestna knjižnica Ljubljana. Tema tokratnega posveta je sodelovanje na področju domoznanstva znotraj lokalnih skupnosti s poudarkom na sodelovanju knjižnic z arhivi in muzeji. Celodnevni posvet bo potekal 19. oktobra 2018 v prostorih MKL. Na njem bodo predstavljeni primeri dobrih praks sodelovanja z lokalnimi sorodnimi ustanovami in društvi. Pripravljeni bodo povzetki prispevkov, video posnetki predstavitev pa bodo dostopni v multimedijskem centru MKL na spletni strani knjižnice. Zbornik posveta bo izšel v elektronski obliki 4. Strategija pridobivanja novih članov v MKL (SP 2, cilj 1: Storitve po meri uporabnikov) Izvajalec: Služba za delo z uporabniki, Služba za razvoj in območnost Trajanje: 2018–2021 Cilji: pridobivanje novih članov Ciljna skupina: prebivalci Ljubljane in okolice Opis: Ustanovljena bo DS za pridobivanje novih članov, ki bo preverila razpoložljive možnosti pridobivanja novih članov in jih vključila v pisni dokument. Obenem bo DS predlagala tudi ukrepe in storitve, ki bodo podprli teoretična dognanja v praksi. 5. Naročanje gradiva med knjižnicami v mreži MKL (SP 2, cilj 1: Storitve po meri uporabnikov) Izvajalec: Delovna skupina za izposojo, Služba za delo z uporabniki, Služba za nabavo in obdelavo gradiva, Oddelek za informatiko, Tehnična služba Trajanje: 2018–2021 Cilji: dodatna ponudba pri uporabi knjižničnega gradiva, večji obrat in izposoja, uporabniku prijazna in dostopna knjižnica Ciljna skupina: člani MKL

Opis: Ob uvedbi storitve vračila gradiva v katerikoli knjižnici v mreži je s strani uporabnikov prišla želja po naročanju gradiva iz druge knjižnice znotraj mreže MKL, t. i. medoddelčna izposoja gradiva. V letu 2018 bomo preverili možnosti za izvedbo te storitve, ki pa bo za člane plačljiva. 6. Prenova spletnih strani MKL (SP 2, cilj 1: Storitve po meri uporabnikov) Izvajalec: Delovna skupina za spletno stran Trajanje: 2018 Cilji: nadgradnje in izboljšave uporabniške izkušnje na spletu; povečanje učinkovitosti promocije na družbenih omrežjih Ciljna skupina: uporabniki MKL, obiskovalci spletnih strani v Sloveniji in tujini Sodelovanje/Partnerstvo: zunanji izvajalec Vključevanje prostovoljcev: priprava objav za družbena omrežja in pomoč pri delu na spletni strani. Opis: - Priprava koncepta za prenovo slovenske in angleške spletne strani. - Priprava razpisne dokumentacije za izbor izvajalca prenove in vzdrževanje spletnih strani. - Vzdrževanje obstoječih spletnih strani. - Ukinitev vseh neuradnih Facebook profilov enot MKL. 7. Prenova intraneta (SP 7, cilj 2: Komuniciranje in notranja kultura) Izvajalec: DS za prenovo intraneta Trajanje: 2018 Cilji: razvoj in nadgradnja notranjega komuniciranja Ciljna skupina: zaposleni MKL Opis: MKL zaradi svoje velikosti, razpršenosti enot in velikega števila zaposlenih potrebuje orodje, s katerim lahko omogočimo kakovostno in hitro obveščanje zaposlenih ter dostop do pomembnih informacij znotraj organizacije. Intranet imamo v MKL že od leta 2010. V tem času je postal tehnološko zastarel, deluje na platformi Joomla, ki ne omogoča dodajanja različnih aplikacij, do katerih bi dostopali vsi zaposleni, potrebuje pa tudi vsebinsko in vizualno prenovo. Nova zasnova bo pripomoček za dostop do aktualnih dokumentov, ki jih potrebujemo pri vsakodnevnem delu, ter dnevnih informacij, s katerimi želimo seznaniti zaposlene. Njegova glavna odlika pa bo poenostavljeno objavljanje, posodabljanje in vzdrževanje vsebin, ki jih imamo objavljene na spletnem mestu. Pričakovani učinki prenove intraneta so: ustvarjanje pozitivne organizacijske klime; hitro in enostavno informiranje zaposlenih; stalna dostopnost do aktualnih informacij in dokumentov; dostop z drugih lokacij – delo od doma; izmenjava izkušenj in mnenj; različne aplikacije za zaposlene. 8. Aplikacija za načrtovanje kadrov (SP 7, cilj 1: Strateško kadrovanje) Izvajalec: Oddelek za informatiko, Služba za kadrovske in pravne zadeve, vodje OE Trajanje: 2018 Cilji: olajšanje in izboljšanje načrtovanja kadrov v MKL Ciljna skupina: zaposleni MKL Opis: V MKL že dlje časa vidimo potrebo po aplikaciji za načrtovanje kadrov. V letu 2017 smo že postavili parametre za vzpostavitev take aplikacije, v letu 2018 bo potrebno pripraviti idejno zasnovo programske opreme, izbrati izvajalca ter sodelovati pri programiranju in testiranju. 9. »Radio MKL« (SP 5, cilj 1: Spletna stran knjižnice-osrednja informacijska točka knjižnice) Izvajalec: Knjižnica Otona Župančiča, območne enote Trajanje: 2017–2021 Cilji: multimedijski dostop do vsebin (gradiva) in dogodkov, ki se izvajajo v knjižnici (koncerti, pogovorni in literarni večeri …); zaščita, ohranjanje in promocija gradiva z digitalizacijo;

vključenost MKL v utrip Ljubljane in okolice z novimi oblikami promocije; razvoj blagovnih znamk in založništva v MKL; približevanje knjižnice in knjižničnega gradiva uporabnikom s posebnimi potrebami Ciljna skupina: mladi, odrasli, ljudje s posebnimi potrebami, zamejci Sodelovanje/Partnerstvo: območne enote MKL, oddelek za informatiko, Radio Študent, RTV Slovenija, glasbeni ustvarjalci Opis: Projekt »Spletna radijska postaja MKL« zajema večino strateških področij MKL. Gre za vsebinski in spletni modul, ki bi uporabnikom preko spleta približal vsebine oz. multimedijsko gradivo, ki ga hrani knjižnica. V smislu arhiviranja dogodkov bi bili dostopni posnetki koncertov, ki so se izvajali v prostorih ali v organizaciji MKL, posnetki okroglih miz, pogovornih večerov. Projekt je zastavljen dolgoročno, končni cilj pa je, da preraste v dodatno, novodobno knjižnično dejavnost. Razdeljen je v dve fazi. V prvi fazi izvedemo selekcioniranje in izbor gradiva, ki ga digitaliziramo na strežnik v primerni obliki za kasnejše predvajanje. Digitalizacijo izvajamo v lastni izvedbi, uporabljena programska oprema mora zagotoviti kompatibilnost z bazami podatkov na spletu ter enostavno upravljanje s pridobljeno digitalno bazo za nadaljnjo uporabo. Prav tako v tej fazi izvedemo testno oddajanje signala, ki bo bolj relevantno za soudeležence projekta kot za uporabnike, saj ga uporabimo za namene seznanitve s programsko opremo ter za analizo zvokovnih kapacitet in razsežnosti. Druga faza predvideva izvajanje prirejenega radijskega programa v trajanju do 240 ur na mesec, kjer tudi določimo optimalno časovno obdobje oddajanja, glede na število uporabnikov. V začetku je program namenjen predvsem predvajanju kvalitetne glasbe ter promociji knjižničnega gradiva, postopoma pa mu dodajamo tudi ostale bolj interaktivne vsebine, predvajanje prireditev v živo, tematske oddaje, kot so branje poezije, recenzije knjig ipd. 10. Smernice za prireditveno dejavnost (SP 2, cilj 3: Povsod v mestu) Izvajalec: Delovna skupina za prireditve Trajanje: 2018 Cilji: priprava smernic za prireditve za odrasle v MKL; priprava koncepta koordinacije prireditev za odrasle v MKL; usklajevanje letnih načrtov za prireditve za odrasle vseh območnih enot in krajevnih knjižnic Ciljna skupina: odrasli uporabniki, zaposleni MKL Opis: MKL postaja vedno bolj prepoznavna kulturna ustanova glavnega mesta in okolice. Prepoznavnost si oblikuje tudi s kakovostnimi prireditvami, ki se bo še povečala, če bomo izoblikovali smernice za poenoteno oblikovanje prireditvenih vsebin z upoštevanjem posebnosti vsake knjižnice. Knjižnica mora izdelati dokument s sodobnimi pogledi na organizacijo prireditev, z upoštevanjem vloge knjižnice v luči vseh zakonodajnih določil in strokovnih priporočil in smernic. Podlaga za oblikovanje bo analiza obstoječega stanja, ki je nastala v sodelovanju med Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo in MKL kot študija uporabniške izkušnje na prireditvah za odrasle v mreži knjižnic MKL. Z usklajevanjem letnih načrtov, prilagajanjem programa potrebam posameznih knjižnic, koordiniranjem terminskih in vsebinskih planov in s poenotenim pristopom do izvajalcev bomo izoblikovali ekonomičen program, ki bo dal prednost kakovosti in edinstvenosti. 11. »Biti digitalno pismen« – digitalno opismenjevanje zaposlenih (SP 3, cilj 3: Učni center MKL – nosilec izobraževalnih aktivnosti za splošne knjižnice) Izvajalec: Učni center, Služba za razvoj in območnost Trajanje: 2017–2021 Cilji: opolnomočenje strokovnih knjižničnih delavcev na področju digitalne pismenosti in znanj za uporabo storitev digitalne družbe; dejavno vključevanje v izvajanje nacionalne strategije razvoja informacijske družbe do leta 2020 Ciljna skupina: zaposleni MKL Sodelovanje/Partnerstvo: Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za kulturo, slovenske knjižnice, MOL

Opis: Projekt »Biti digitalno pismen« zajema cilje Evropske digitalne agende (2015) in slovenske Strategije razvoja informacijske družbe do leta 2020 (2016), ki v obdobju do leta 2020 predvidevata niz aktivnosti za vključujočo digitalno družbo, ki se kažejo v ključnih poudarkih za razvoj družbe na področju izboljšanja digitalne pismenosti, e-kompetenc in eveščin prebivalstva, ter izboljšanju e-veščin za uporabo IKT za nove digitalne zaposlitve. Tovrstna znanja morajo usvojiti tudi zaposleni v splošnih knjižnicah (v strateškem obdobju se bo izoblikoval niz izobraževalnih sklopov), ki jim bodo pridobljena znanja v pomoč pri njihovem poklicnem življenju, predvsem pa bodo pridobili kompetence za pomoč uporabnikom za izboljšanje obsega uporabe IKT tehnologije pri posameznikih na širokem področju dejavnosti (osebna komunikacija, uporaba razvedrilnih vsebin, dostop do informacij, civilna in politična participacija, izobraževanje, e-zdravje, vodenje osebnih denarnih in uradnih zadev, e-veščine itd.). V drugem letu bomo preizkusili spremenjene in dopolnjene programe in vsebine, ter jih prek Učnega centra MKL najprej ponudili zaposlenim MKL. 12. Pilotna nabava in obdelava knjižničnega gradiva MKL in Mestne knjižnice Grosuplje (SP 8, cilj 2: Centralizacija postopkov nabave in obdelave knjižničnega gradiva za splošne knjižnice) Izvajalec: Služba za pridobivanje in obdelavo gradiva Trajanje: november 2017–junij 2018 Cilji: vzpostavitev modela učinkovite skupne nabave in obdelave dveh ali več knjižnic v območju; definiranje funkcionalnih zahtev za dopolnitve sistema COBISS, ki podpirajo skupno nabavo in obdelavo Ciljna skupina: uporabniki, zaposleni Sodelovanje/Partnerstvo: Mestna knjižnica Grosuplje, IZUM, Združenje splošnih knjižnic Opis: MKL se s projektom Pilotna nabava in obdelava vključuje v aktivnosti, ki izhajajo iz strategije razvoja splošnih knjižnic 2013–2020: »Slovenske splošne knjižnice za prihodnost«, ki med cilji in ukrepi predvideva racionalizacijo delovanja splošnih knjižnic tudi na področju pridobivanja in obdelave knjižničnega gradiva. Navedeni cilji iz te strategije se v Strateškem načrtu MKL 2017–2021 odražajo na strateškem področju »Knjižnica plus«, cilj 2: Centralizacija postopkov nabave in obdelave knjižničnega gradiva za splošne knjižnice. Za uresničevanje tega cilja MKL v letu 2018 načrtuje pilotni projekt skupne nabave in obdelave z Mestno knjižnico Grosuplje. Predviden rezultat projekta je poslovni model za skupno nabavo in obdelavo dveh ali več knjižnic ter dokument s popisom dopolnitev za sistem COBISS, ki bodo skupno nabavo smiselno podpirale. V pilotnem projektu bosta sodelujoči knjižnici izvajali skupno naročanje tekoče založniške produkcije po načrtu nakupa 2018, SPOK pa bo dobavljeno gradivo obeh knjižnic katalogiziral in opremil za knjižnično izposojo. Pilotni projekt bo potekal v okviru Združenja splošnih knjižnic. Projekti za otroke: 13. Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz 2018/2019 (SP: 5; cilj 2: Digitalizacija gradiva in priprava e-vsebin) V šolskem letu 2017/2018 izvajanje 12. cikla Slovenskega knjižnično-muzejskega MEGA kviza z naslovom Kras ≡ kamen + voda. V šolskem letu 2018/2019 pričetek 13. cikla Slovenskega knjižnično-muzejskega MEGA kviza. Izvajalec: Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo Trajanje: oktober 2018–maj 2019 (13. cikel) Cilji: uvajanje sodobnih oblik učenja in poučevanja; spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti; spoznavanje naravne in kulturne dediščine; dvig informacijske pismenosti; spodbujanje branja poučnih in leposlovnih knjig; povečan virtualni in dejanski obisk kulturnih ustanov Ciljna skupina: učenci 2. in 3. triletja devetletke

Partnerstvo: Sekcija za izobraževanje in komuniciranje pri Skupnosti muzejev Slovenije, vse splošne knjižnice v Sloveniji v sodelovanju z osnovnimi šolami, Skupnost muzejev Slovenije z vsemi muzeji in galerijami Opis: Vsebinski koncept je vezan na zaokrožene tematske cikle. 13. cikel z vsemi petimi sklopi bo pripravljen in odprt za reševanje v oktobru 2018. Reševanje se zaključi 15. maja 2019. Kviz je dostopen na več načinov in ga je mogoče reševati v različnih medijih (spletna stran: www.megakviz.si). Posamezni sklop obsega vprašalnik (tudi v pdf obliki, primerni za tisk), obsežnejše gradivo o predstavljeni temi (»Vse o ...«) ter vrsto spodbud za nadaljnje raziskovanje (Radovednež) in potepanje (Potepuh), opremljen pa je tudi s slikovnim in videogradivom ter vrsto e-povezav. Vsak mesec bo pripravljen tudi mini strip v nadaljevanjih, ki bo služil kot motivacija za reševanje. 14. Poletavci – poletni bralci (SP 2, cilj 2: Branje vedno in povsod) Izvajalec: Služba za delo z uporabniki, knjižnice v mreži MKL Trajanje: junij–september 2018 Cilji: spodbujanje rednega branja; bogatenje besednega zaklada; spodbujanje rednega obiskovanja knjižnic; medgeneracijsko sodelovanje; povezovanje knjižnic regije Ciljna skupina: otroci (7–12 let) Sodelovanje/partnerstvo: OŠ v Mestni občini Ljubljana in njenih primestnih občinah, izvajalci pouka slovenskega jezika v tujini, slovenske splošne knjižnice, Knjigarna Konzorcij, RTV SLO, donatorji. Opis: Osmo leto zapored bomo k sodelovanju vabili otroke, ki obiskujejo naše knjižnice in ostale splošne knjižnice v Sloveniji, osnovne šole v MOL, njenih primestnih občinah ter učence v šolah dopolnilnega pouka slovenščine v tujih državah. Vsi Poletavci bodo na Dnevu za Poletavce in NajPoletavce (zaključni prireditvi) prejeli priznanja, majice in se uvrstili v žrebanje za privlačne nagrade, ki jih bomo skušali pridobiti pri različnih donatorjih. V letu 2018 se bosta že pridruženim dvanajstim knjižnicam pridružili še Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica in Knjižnica Brežice. 15. Multi-kul-praktik (SP 2, cilj 3: Povsod v mestu) Izvajalec: Knjižnica Prežihov Voranc Trajanje: 2017–2021 Cilji: ozaveščanje mladih uporabnikov o drugih narodih, njihovih običajih in kulturi; promocija kulturne raznolikosti in spodbujanje kulturnega dialoga; aktivno interdisciplinarno sodelovanje z lokalnim okoljem; aktivno vključevanje aktualnih in potencialnih uporabnikov knjižnice ter različnih inštitucij s področja MOL k sodelovanju z našo knjižnico Ciljna skupina: otroci in mladi (4–17 let) Sodelovanje/Partnerstvo: projekt bo potekal v sodelovanju z različnimi posamezniki in inštitucijami – osnovnimi šolami in vrtci, srednjimi šolami, fakultetami, inštituti, kulturnimi, znanstvenimi in izobraževalnimi organizacijami Mestne občine Ljubljana. Vključevanje prostovoljcev: pomoč pri izvedbi ustvarjalnih delavnic, pomembno znanje tujih jezikov Opis: Projekt se bo izvajal v obliki izobraževalnih delavnic, v katerih bodo mladi spoznavali tuje dežele in kulture sveta. Vsako leto bo posvečeno drugi državi. Vedenje bodo pridobili z jezikovnim tečajem, predstavitvijo značilnih narodnih pesmi ali pravljic, s predstavitvijo igrače oziroma igre, običaja, praznovanja, jedi, umetnosti ali znanstvenih dosežkov. Na ta način bodo dobili številne priložnosti za spoznavanje pomena aktivnega vključevanja v sodobno demokratično družbo. Poudarek bo na naslednjih vsebinah: kulturna raznolikost, strpnost in diskriminacija, trajnostni razvoj, nacionalna identiteta in pripadnost, zgodovina, kultura in književnost, znanost in umetnost, spodbujanje spoštovanja in varovanja okolja, spodbujanje razvijanja sposobnosti za izražanje lastnega mnenja, spodbujanje kritičnega in neodvisnega mišljenja. 16. Potujoča knjižnica na obisku (SP 2, cilj 3: Povsod v mestu; SP 6, cilj 1: Prepoznavnost knjižnice v lokalnem okolju;)

Izvajalec: Potujoča knjižnica Trajanje: 2017–2018 Cilji: vključevanje specializiranih zavodov v izvedbo programov; zagotavljanje fonda knjig za ranljive skupine prebivalstva in dejavnosti za njihovo socializacijo; spodbujanje sodelovanja različnih institucij; prepoznavnost knjižnice v lokalnem in širšem okolju; promocija branja in kvalitetnega preživljanja prostega časa; medgeneracijsko povezovanje Ciljna skupina: otroci Sodelovanje/Partnerstvo: Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana http://www.zgnl.si/ Opis: Projekt Potujoča knjižnica na obisku smo namenili gluhim in naglušnim otrokom, ki obiskujejo Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana. Zaposleni bomo osvojili in utrdili znanje slovenskega znakovnega jezika, pripovedovali bomo pravljice v slovenskem znakovnem jeziku in s tem približali branje knjig gluhim in naglušnim otrokom. Obiskali bomo postajališče v neposredni bližini zavoda in promovirali potujočo knjižnico MKL ter pridobili nove člane. V 2018 bomo razširili mrežo postajališč z novim postajališčem Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, zato bomo dokupili ustrezno gradivo (»lažje branje«, gradivo za dislektike, gradivo v slovenskem znakovnem jeziku). 17. Lego delavnice pripovedovanja zgodb (SP 3, cilj 1 : Programi vseživljenjskega učenja; SP 8, cilj 3 : Nadgradnja storitev knjižnice s podporo IKT ; SP 2, cilj 2 : Branje vedno in povsod) Izvajalec: Knjižnica Bežigrad, Knjižnica Otona Župančiča (Nove Poljane), Knjižnica Prežihov Voranc Trajanje: šolsko leto 2018/2019 Cilji: spodbujanje otrok k pripovedovanju zgodb na igriv način – ob sestavljanju lego kock; povezovanje sestavljanja zgodb s kockami in ustno pripovedjo ob pomoči tehnologije; uvajanje nove, pilotne storitve za uporabnike v MKL Ciljna skupina: otroci (9–12 let) Sodelovanje/partnerstvo: Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper Opis: Vsaka delavnica bo trajala dve šolski uri. Otroke bomo poskusili navdušiti nad pripovedovanjem zgodb s pomočjo sestavljanja Lego kock. Gre za koncept zgradi in poruši, ki se nadgradi s fotografiranjem izdelkov in končno obdelavo na računalniku. Končni izdelek je zgodba v obliki stripa, kratke zgodbe, novinarskega članka ipd. Set lahko uporablja šest otrok hkrati, kar še dodatno krepi druženje med otroki. Projekti za mlade: 18. NajPoletavci (SP 2, cilj 2: Branje vedno in povsod) Izvajalec: Služba za delo z uporabniki in knjižnice v mreži MKL Trajanje: junij–september 2018 Cilji: spodbujanje pridobljenih navad branja in obiskovanja knjižnic med mladostniki; motiviranje za branje kvalitetnih knjig (tiskanih in elektronskih) Ciljna skupina: mladostniki (13–16 let) Sodelovanje/partnerstvo: OŠ in SŠ v Mestni občini Ljubljana in njenih primestnih občinah, sodelujoče knjižnice pri projektu Poletavci – poletni bralci, Mladinski centri, Knjigarna Konzorcij, RTV SLO, Biblos.si Opis: K sodelovanju bodo vabljeni mladi, ki bodo med poletnimi počitnicami prebrali tri knjige in svoje vtise zabeležili na naši spletni strani. Za spodbujanje branja bomo zopet posegli po sodobnih digitalnih orodjih, ki jih mladi uporabljajo v vsakdanjem življenju. Poudarek bo na zanimivem, sproščenem počitniškem preživljanju prostega časa – branju in beleženju počitniških trenutkov. V septembru bomo projekt zaključili na prireditvi Dan za Poletavce in NajPoletavce, kjer bodo sodelujoči prejeli priznanje in majice ter sodelovali v nagradnem žrebanju. 19. »Oddaj na natečaj v MKL« (SP 2, Cilj 2: Branje vedno in povsod; Cilj 3: Povsod v mestu)

Izvajalec: Trubarjeva hiša literature, knjižnice v mreži MKL Trajanje: november 2018–marec 2019 Cilji: spodbujanje mladih k branju, kreativnosti in ustvarjanju; udejanjanje in implementiranje trajnostnega razvoja mesta Ljubljana kot Unescovega mesta literature Ciljna skupina: mladi (15–25 let) Sodelovanje/partnerstvo: Knjižnica grada Zagreba, Mladinska knjiga, LUD Literatura, L'mit, Mestna občina Ljubljana, Društvo slovenskih založnikov, Ljubljana Unescovo mesto literature Opis: Projekt združuje tri samostojne literarne natečaje za mlade v MKL: - metaFORA – literarni natečaj kratke zgodbe - poHAIKUjmo skupaj – literarni natečaj haiku poezije - preDRAMI se – literarni natečaj dramskega besedila Namen natečajev je spodbuditi mladostnike k prebiranju in kreativnemu izražanju v povezavi z literaturo. Od sodelujočih se pričakuje, da bodo njihovi izdelki tematsko povezani z razpisano vsebino natečaja in da izdelki še niso bili objavljeni. Izdelke bo ocenjevala strokovna komisija. Kriteriji izbora so: kakovost, slog, jezik, inovativnost, skladnost vsebine z razpisano temo, izvirnost in nivo izraznosti. 20. Robinzonijada v informacijski džungli na spletu (SP2, Cilj 2: Branje vedno in povsod) Izvajalec: Knjižnica Prežihov Voranc in Služba za delo z uporabniki Trajanje: 2018 (novembra zaključna prireditev) Cilji: mladostniki, obiskovalci spletne strani MKL, znajo pridobiti izobraževalne vsebine s pomočjo sodobne informacijske tehnologije; mladostniki znajo uporabljati spletni katalog COBISS/OPAC in z njegovo pomočjo poiskati knjižnično gradivo; mladostniki prepoznajo uporabnost spletne strani MKL; mladostniki so seznanjeni z elektronskimi viri, dostopnimi na spletni strani MKL; mladostniki postanejo izobraženi uporabniki informacijsko-komunikacijske tehnologije ter radovedni in kritični iskalci informacij; mladostniki doživijo knjižnico kot kulturno-umetniški prostor Ciljna skupina: osnovnošolci v drugi in tretji triadi (9–15 let) Sodelovanje: z osnovnimi šolami Opis: Reševalci preko spleta rešujejo različne sklope vprašalnikov, na podlagi katerih se učijo kritično vrednotiti informacije, pridobljene s spleta. Preko spletne strani MKL lahko dostopajo do bogate zbirke elektronskih baz (npr. Cobiss kataloga, EbscoHost, dLib, KAMRA, DEDI), s pomočjo iskanja pravilnih odgovorov pa brskajo tudi po drugih referenčnih elektronskih virih (npr. slovenskih knjigarn, strani slovenske in mednarodne športne zveze, Mestne občine Ljubljana), do katerih jih vodijo namigi v kvizu. Kviz se bo leta 2018 zaključil z zaključno prireditvijo novembra, v okviru dneva splošnih knjižnic, ko bodo izžrebanci prejeli nagrade. 21. Medijska pismenost za mlade (SP 2, cilj 3: Povsod v mestu; SP 3, cilj 1: Programi vseživljenjskega učenja) Izvajalec: Trubarjeva hiša literature, Center za vseživljenjsko učenje, Služba za razvoj in območnost Trajanje: 2017–2021 Cilji: ozaveščanje mladih o pomembnosti medijske pismenosti; spodbujanje razvoja medijske pismenosti; udejanjanje in implementiranje trajnostnega razvoja mesta Ljubljana kot Unescovega mesta literature Ciljna skupina: mladi (15–25 let) Sodelovanje/partnerstvo: Fakulteta za medije, Fakulteta za uporabne družbene študije Nova gorica, Fakulteta za družbene vede UL, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS, Urad vlade za komuniciranje, Ministrstvo za kulturo – Direktorat za medije, Ministrstvo za javno upravo – Direktorat za informacijsko družbo, RTV Slovenija in Društvo ljubljanskih gimnazijcev Opis: Namen projekta je ponuditi več različnih oblik dela (delavnice, predavanja, okrogle mize, pogovori ob knjigah, debate), s katerimi bi izobraževali in ozaveščali mlade o pomembnosti medijske pismenosti za vsakdanje življenje. Medijska pismenost je povezana z

vsemi vrstami medijev (televizija, kino, video, spletne strani, videoigre in virtualne skupnosti), s katerimi stopamo v vsakodnevni stik, in je zaradi tega še toliko bolj pomembna veščina za prepoznavanje in vrednotenje. Ustrezna medijska pismenost pomeni zmožnost razbiranja, ovrednotenja in analiziranja medijev (tiskanih in elektronskih) in ta posamezniku omogoča možnost izbiranja kakovostne informacije, njeno kritično ocenjevanje in ne nazadnje tudi možnost aktivne udeležbe v življenju. Projekt se bo odvijal v celotnem strateškem obdobju 2017–2021. V letu 2018 načrtujemo strnjen cikel dejavnosti, s pomočjo katerih bomo neformalno izobraževali mlade o pomembnosti zavedanja pomena medijske pismenosti. Poudarili bomo tudi medgeneracijsko sodelovanje (mladi 15–25 let in starejši 65+) in izvedli pogovorno diskusijo o lažnem medijskem poročanju (fake news) danes in v preteklosti. 22. »Instrumentarij« (SP 3, cilj 1: Programi vseživljenjskega učenja) Izvajalec: Knjižnica Otona Župančiča – Mediateka, območne enote Trajanje: 2018–2021 Cilji: krepitev vloge knjižnice kot prostora za učenje in ustvarjanje (kreativnica); sodelovanje in povezovanje z drugimi ponudniki izobraževanja; širitev dejavnosti in ponudbe ter promocija gradiva oddelka Mediateka Ciljna skupina: mladi, odrasli Prostovoljstvo: vključevanje prostovoljcev za poučevanje inštrumentov in nauka o glasbi Sodelovanje/Partnerstvo: Borza znanja, učni center, B.A.S.E. privatna glasbena šola, ostale vzgojno-izobraževalne ustanove na področju glasbe Opis: Projekt je razdeljen v tri faze. Najprej bomo v vseh enotah MKL izvedli akcijo zbiranja rabljenih inštrumentov, ki jih želijo podariti knjižnici, bodisi uporabniki, bodisi partnerji pri projektu. Prav tako bomo izvedli simboličen nakup nekaterih osnovnih glasbil iz lastnih sredstev (nekaj jih že imamo; npr. klavir). Sledi izbor ter obdelava za potrebe izposoje oz. čitalniške uporabe glasbil. Poskusili bomo pridobiti tudi nabor prostovoljcev z glasbenim znanjem. Na delavnicah bomo s pomočjo prostovoljcev – mentorjev poleg učenja klasičnih inštrumentov ponujali tudi glasbena opismenjevanja bolj sodobnih usmeritev, kot so spoznavanje in uporaba virtualnih inštrumentov ter osnove studijskega snemanja in produciranja glasbe. V končni fazi projekta bomo tudi izposojali glasbila na dom članom, oziroma udeležencem delavnic proti simbolnemu plačilu ali po principu igroteke – izposoje igrač. Nadgradnja projekta bo možnost individualnega glasbenega opismenjevanja uporabnikov (vključitev posameznih delavnic v ponudbo učnega centra). 23. Tehnoteka za mlade (SP2, cilj 3: Povsod v mestu) Izvajalec: Knjižnica Otona Župančiča, Trajanje: šolske počitnice v šolskem letu 2018/2019 Cilji: tehnično in digitalno opismenjevanje mladih, kreativno preživljanje prostega časa in počitnic Ciljna skupina: tretja triada OŠ in srednja šola Sodelovanje/partnerstvo: Pedagoška fakulteta Prostovoljstvo: predvideno je vključevanje prostovoljcev pri izvajanju delavnic Opis: Pripravili bomo delavnice (predvidoma pet delavnic), kjer bomo združili znanje in opremo MKL ter znanje in opremo zunanjih izvajalcev. Sklop delavnic bo obsegal delavnice iz osnov programiranja, 3D-tiskanja in delavnice vesele elektronike. Končni produkt bo izdelek, ki bo obsegal znanje vseh treh področij.

Projekti za družine: 24. Za nas (SP 2, Cilj 3: Povsod v mestu) Izvajalec: Knjižnica Prežihov Voranc Trajanje: september 2018–maj 2019

Cilji: medgeneracijsko povezovanje cele družine, ki z zbiranjem žigov napreduje k skupnemu cilju; doživljanje knjižnice kot kulturno-umetniškega prostora; seznanjanje z raznolikostjo naših prireditev in obiskovanje tudi novih vrst prireditev Ciljna skupina: razširjene družine (od predšolskih otrok do starejših) Opis: Člani posamezne družine zbirajo na skupen kartonček žige dveh vrst. Eno vrsto žigov dobijo na prireditvah za odrasle, eno vrsto žigov pa na prireditvah za otroke. Cilj dosežejo, ko zberejo vsaj osem žigov, med katerimi morajo biti vsaj trije žigi iz druge vrste prireditev (npr. tri odrasle prireditve in pet otroških prireditev). Za nagrado ob uspešnem zaključku zbiranja žigov dobijo v dar eno otroško knjigo (iz knjižnih darov) in eno brezplačno članarino za knjižnico. K obiskovanju prireditev za odrasle želimo pritegniti mlajše odrasle, ki jih je običajno med udeleženci manj, imajo pa majhne otroke, zaradi katerih že obiskujejo prireditve za otroke. 25. Prišla bo pomlad (SP 4, cilj 1: Dediščinska pismenost; SP 3, cilj 1: Programi vseživljenjskega učenja) Izvajalec: Knjižnica Bežigrad Trajanje: 2018 Cilji: spodbujanje medgeneracijskega druženja ob petju slovenskih ljudskih pesmi; obujanje petja ljudskih pesmi; aktivacija gradiva s področja UDK 398 slo in 78 (slovenske ljudske pesmi in notno gradivo) Ciljna skupina: otroci, družine Opis: Srečanja bodo potekala enkrat mesečno po eno uro v dveh sklopih – pomladanskem (od januarja do aprila) ter jesenskem (od septembra do decembra). Z delavnicami želimo obuditi petje slovenskih ljudskih pesmi in poznavanje besedil ter spodbuditi medgeneracijsko druženje. Petje dokazano krepi samozavest in imunski sistem človeka. V času, ko se večina ljudi spopada s prekomernim stresom in prehitrim tempom življenja, je nujno spodbujati dejavnosti, ki nam omogočijo, da krepimo svoje zdravje, negujemo medčloveške odnose ter obenem ohranjamo svojo kulturno dediščino. Leto 2018 je tudi leto Evropske kulturne dediščine. 26. Filmobus pri vas (SP 2, cilj 2: Branje vedno in povsod; cilj 3: Povsod v mestu; SP 6, cilj 1: Prepoznavnost knjižnice v lokalnem okolju) Izvajalec: Potujoča knjižnica Trajanje: 2017–2018 Cilji: širitev programskega sodelovanja na lokalnem in regijskem nivoju; prepoznavnost knjižnice v lokalnem in širšem okolju; promocija branja in kvalitetnega preživljanja prostega časa; medgeneracijsko povezovanje Ciljna skupina: družine Sodelovanje: primestne občine Opis: Pripovedovanje pravljic, ustvarjalno delavnico za otroke in ogled izbranih risanih filmov bomo pripravili na bibliobusu MKL. Projekt je namenjen predvsem družinam. Predstavitev in promocijo potujoče knjižnice bomo vključili v lokalno okolje, kjer že izvajamo osnovno dejavnost, prireditev bomo organizirali v sklopu kulturnih dogodkov v primestnih občinah. Obiskali bomo postajališča, kjer si želimo večjega obiska. 27. Pravice živali (SP 2, cilj 3: Povsod v mestu) Izvajalec: Oddelek za prireditve – Služba za delo z uporabniki, kinološki kotiček v Knjižnici Šiška Trajanje: 2018 Cilji: osveščanje o pomenu sožitja in pozitivnega odnosa do živali Ciljna skupina: družine Sodelovanje/partnerstvo: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Kinološka zveza Slovenije, Društvo proti mučenju živali, Zavod za gozdove RS, Zavetišča za živali, Veterinarska uprava RS, posamezna neformalna društva itd.

Opis: V sodelovanju z različnimi ustanovami bomo v obliki ciklusa dogodkov skušali širiti ozaveščenost in opozarjati na pomembnost pozitivnega in humanega odnosa do živali. Pozitiven odnos do živali, kultiviranost in urejenost institucionalne zaščite ter tovrstne zakonodaje je dober pokazatelj splošne kulturne ravni posameznega družbenega okolja. V želji po osveščanju vseh starostnih skupin prebivalstva bomo skupaj pripravili zanimiva strokovna predavanja, filmske projekcije, pogovorne večere, izobraževanja, okroglo mizo, otroške delavnice, razstave, predstavili evropsko zakonodajo in smernice na tem področju itd. ter s tem doprinesli k večji osveščenosti javnosti glede te problematike.

Projekti za odrasle: 28. Mesto bere ... azijske pisave (SP 2, cilj 2: Branje vedno in povsod) Izvajalec: Služba za delo z uporabniki, Delovna skupina Mesto bere, zaposleni MKL Trajanje: 2017–2018 (Mesto bere … literature sveta 2011–2021) Cilji: promocija branja in razvoj bralne kulture; izposoja kakovostnejšega gradiva; potencialno povečana privlačnost knjižnice; povečan vpis in obisk Ciljna skupina: uporabniki MKL 16+, prebivalci Ljubljane in okolice Sodelovanje/Partnerstvo: Mladinska knjiga, Konzorcij in druge založbe, SDH, FF Opis: V ospredje programa nove sezone bralnega projekta Mesto bere v Mestni knjižnici Ljubljana v sezoni 2017–18 postavljamo literaturo Azije. V sedmi sezoni knjižnega projekta promocijo kakovostne literature in branja usmerjamo na avtorje in avtorice azijskega kontinenta. Namen bralnega projekta je promocija kakovostne literature in aktivno sooblikovanje stanja na področju bralne kulture in bralnih navad prebivalcev Ljubljane. Iz nabora azijske literature smo izbrali 60 knjižnih naslovov iz različnih držav iz tega področja. Petmesečni bralni projekt bomo začeli na Ta veseli dan kulture, 3. decembra 2017, in ga zaključili 3. maja 2018. S sodelujočimi bralci pa se bomo srečali na že tradicionalni prireditvi na prostem, meseca junija na Stritarjevi ulici v Ljubljani. V desetih sezonah trajanja projekta promoviramo literature različnih področij sveta, v zadnji sezoni 2020–2021 bomo branja zaključili s prerezom branj vseh sezon: Mesto bere … literature sveta. Z izborom vsebin in programskih sklopov promoviramo knjigo, branje in širimo znanje. 29. Slovanski bralni projekt – promocija leposlovnih prevodov iz slovanskih jezikov (SP 2, cilj 2: Branje vedno in povsod) Izvajalec: Slovanska knjižnica, območne enote Trajanje: 2018 (en mesec, predvidoma jeseni) Cilji: spodbujanje bralne kulture in pismenosti; povečana izposoja kakovostnejšega gradiva; promocija uporabe zbirke knjižnic MKL; promoviranje manj znanih/branih nacionalnih književnosti, ki so v Sloveniji zastopane z zbirko visoko kvalitetnih prevodov Ciljna skupina: prebivalci Ljubljane in okolice Sodelovanje/Partnerstvo: Forum Slovanskih kultur, Literarno društvo IA Opis: Enotna postavitev izbranih naslovov sodobne slovanske prevodne literature v izposojevalnih prostorih posameznih območnih enot in Slovanske knjižnice ter promocija s kratkimi pisnimi predstavitvami na zgibankah in s plakati, na LCD predvajalnikih. Seznam naslovov pripravi Slovanska knjižnica v sodelovanju z vodji OE in SPOK. Pripravi se izbor približno 20 primernih naslovov (vključena tudi zbirka 100 slovanskih romanov). FSK sodeluje pri splošni promociji in poskrbi za knjižne nagrade. Literarno društvo IA izvede literarni večer. 30. Nepretrgano štiriindvajseturno branje Cankarjevih del (opisni naslov) (SP 2, cilj 2: Branje vedno in povsod) Izvajalec: Slovanska knjižnica Trajanje: 2018 (predvidoma v novembru) Cilji: sodelovanje z akterji na področju knjige in literature ter krepitev literarnih vsebin v okviru naziva Unescovo mesto literature; obeleženje 100. obletnice smrti Ivana Cankarja; promocija

MKL v lokalnem in širšem, nacionalnem prostoru; promocija domoznanske dejavnosti SLK; krepitev prepoznavnosti kulture in delavcev v kulturi na nacionalni ravni Ciljna skupina: prebivalci Ljubljane in okolice Sodelovanje/Partnerstvo: kulturniki kot bralci Cankarjevih del, predvsem pesniki, pisatelji, igralci, prevajalci, univerzitetni profesorji in literarni raziskovalci; Irena Avsenik Nabergoj Opis: Projekt sestavljajo aktivnosti: nepretrgano branje izbora Cankarjevih proznih besedil, ki bo upošteval njihovo estetsko in vsebinsko relevantnost, bo potekalo nepretrgano 24 ur v veliki čitalnici Slovanske knjižnice; predvideni sta otvoritvena in zaključna slovesnost z glasbeno točko (povabili bomo ministra za kulturo RS, župana mesta Ljubljane, direktorico NUK, direktorico MKL); ustrezno oblikovana celostna grafična podoba dogodka (zasnova in izdelava poštnega žiga in spominske kuverte ter priprava tematske razstave poštnih znamk); promocija v medijih, z zgibankami in plakati v vseh knjižnicah MKL. 31. Ena knjižnica – ena knjiga (SP 2, Cilj 2: Branje vedno in povsod) Izvajalec: Delovna skupina za prireditve, knjižnice v mreži MKL Trajanje: 2018–2021 Cilji: spodbujanje prebivalcev Ljubljane in okolice k branju in razmišljanju o eni knjigi; spodbujanje bralne pismenosti; spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja s pomočjo literature; aktivno sodelovanje z akterji s področja dela s knjigo; aktivno vključevanje različnih ustanov k sodelovanju z MKL; prispevek MKL k programu Ljubljana: mesto literature Ciljna skupina: prebivalci Ljubljane in okolice Sodelovanje/Partnerstvo: srednje šole, fakultete, kulturne, znanstvene in izobraževalne institucije, javni zavodi Vključevanje prostovoljcev: bralne skupine Opis: Projekt bo zajemal tri sklope: izbor in razglasitev knjige v posameznem letu, vprašanja za razpravo in spremljevalni program. Prireditve bodo trajale v časovno zamejenem obdobju, približno dva meseca. Zaključek projekta z osrednjo prireditvijo bo organiziran na dan splošnih knjižnic (20. november). Spremljevalni program bo zasnovan tako, da bo zanimiv za bralce v različnih starostnih obdobjih. Vključevali se bomo v številna družbena okolja: srečanja znotraj knjižnic, delovanje v drugih ustanovah (knjigarne, šole, domovi za starejše, bolnice ipd.), spletne portale, družbena omrežja in uporabili različne načine komunikacije: ustno, pisno, vizualno. V letu 2018 bo projekt zaznamovala 100-letnica smrti Ivana Cankarja, zato bomo v projektu aktualizirali knjigo Tujci. 32. Čitalniška klepetalnica (SP 2, cilj 2: Branje vedno in povsod) Izvajalec: Knjižnica Prežihov Voranc Trajanje: 2018–2021 Cilji: promoviranje čitalniškega gradiva; spodbujanje bralcev k še boljši uporabi in obratu čitalniške zbirke; aktivno preživljanje časa uporabnikov; medgeneracijsko sodelovanje; vključevanje brezposelnih v družbo Ciljna skupina: odrasli Sodelovanje: časopisne hiše Opis: S pomočjo letakov in napisov na čitalniških mizah bomo povabili bralce revij in časopisov k zbiranju predlogov za izbor najbolj zanimivih člankov. Članki, ki bodo dobili največ predlogov, bodo osnova za organiziranje debatnih večerov, srečanj z avtorji člankov, predlagatelji najboljših predlogov pa bodo nagrajeni z bonom za brezplačno članarino. Bralcem bomo ponudili in predstavili še druge vire, povezane z izbrano tematiko (knjige, filmi, splet, družbena omrežja …), in na tak način aktivirali knjižnično gradivo.

33. Svet med nami / World among us (SP 2, cilj 3: Tuja domačnost) Izvajalec: Oddelek za prireditve – Služba za delo z uporabniki in knjižnice v mreži MKL Trajanje: 2018

Cilji: celovita kulturna predstavitev držav; kulturno sodelovanje; preseganje predsodkov in spoznavanje drugačnih kulturnih prostorov Ciljna skupina: prebivalci Ljubljane in okolice Sodelovanje/partnerstvo: Veleposlaništvo republike Italije, FF in FDV v Ljubljani, MZZ Slovenije, različna društva Opis: V projektu Svet med nami/World among us vsako leto pripravimo teden dogodkov, posvečenih kulturi ene izmed držav. V zadnjih sedmih letih so bile predstavljene Grčija, Japonska, Španija, Indija, Kitajska, Francija in Irska. V letu 2018 bomo predstavili Republiko Italijo kot deželo izredno bogate zgodovinske, kulturne in naravne dediščine. Italija je prispevala k razvoju evropske književnosti, likovne umetnosti, arhitekture, glasbe in kulture nasploh ter tako pomembno vplivala na razvoj evropske identitete. Pri organizaciji dogodkov in kulturni predstavitvi posameznih držav sodelujemo z veleposlaništvi teh držav, številnimi izobraževalnimi in kulturnimi ustanovami RS, kulturnimi društvi in tudi tujci, ki so si v Sloveniji našli svoj stalni ali začasni dom. Predstavitev bo potekala v obliki razstav, strokovnih predavanj, pogovornih večerov, literarnih dogodkov, jezikovnih tečajev, filmskih projekcij, koncertov in literarnih dogodkov. Predstavitveni dogodki se bodo odvijali v celotni mreži knjižnic MKL.

34. Borza zdravja (SP 2, cilj 1: Storitve po meri uporabnikov) Izvajalec: Služba za razvoj in območnost, Služba za delo z uporabniki, Knjižnica Otona Župančiča Trajanje: 2017–2021 Cilji: promocija zdravstvene in informacijske pismenosti med odraslimi uporabniki knjižnice; ozaveščanje o pomenu zdravja in zdravega življenja; oblikovanje sklopa izobraževanj, predstavitev, aktivnosti in projektov, ki podpirajo zdravstveno pismenost in ozaveščajo o pomenu zdravja Ciljna skupina: odrasli, starejši Sodelovanje: Centralna medicinska knjižnica UL, Ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje RS, Slovensko farmacevtsko društvo, Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana, Društvo študentov medicine Slovenije, Društvo Dlan (gluhoslepi), Zavod Pomoč in oskrba na domu (MOL) Vključevanje prostovoljcev: pomoč pri organizaciji podpornih in promocijskih dejavnosti, vrstniška pomoč Opis: Ljudje potrebujejo pomoč pri iskanju kvalitetnih zdravstvenih informacij. Splošne knjižnice so naravno okolje za podporo zdravstveni pismenosti, saj promovirajo izobraževanje za splošno javnost in nudijo svojim uporabnikom prost dostop do znanja in informacij. V prvi fazi projekta je potekala raziskava o vlogi in nalogah splošnih knjižnic pri zagotavljanju zdravstvenih informacij, v drugi fazi v letu 2018 bodo pripravljene Smernice. Vzporedno pa v okviru novega projekta potekajo že obstoječe aktivnosti: zdravstveni kotiček v KOŽ (promocijske brošure in letaki, merjenje krvnega tlaka, prva pomoč, uporaba defibrilatorja, informacije o pomembnih datumih s področja zdravja), e-zdravje na spletni strani MKL (z e-zdravjem povezana tudi izobraževanja za uporabnike in zaposlene). 35. Razvoj Ljubljane (SP 4, cilj 1: Dediščinska pismenost; SP 5, cilj 2: Digitalizacija gradiva in priprava e-vsebin) Izvajalec: Služba za razvoj in območnost, Slovanska knjižnica Trajanje: 2018 Cilji: izbor gradiva iz že obstoječega širšega nabora, objava gradiv v obliki digitalnih zbirk na portalu KAMRA ter v obliki virtualnih razstav na spletni strani MKL; predstavitev poteka razvoja posameznih ljubljanskih območij ter infrastrukture glavnega mesta Ciljna skupina: prebivalci Ljubljane Opis: V okviru projekta Razvoj Ljubljane raziskujemo potek razvoja posameznih ljubljanskih območij ter infrastrukture. V letu 2018 bomo pripravili vsaj eno zbirko s tovrstno tematiko. Pri tem bomo uporabili gradivo iz obsežnega fonda Slovanske knjižnice. Za pomoč pri

pridobivanju slikovnega gradiva se bomo obrnili na ustrezne javne zavode (ZAL, muzeji). Zbrano gradivo bomo objavili v obliki digitalnih zbirk na portalu KAMRA ter v obliki virtualnih razstav na spletni strani MKL. 36. Znameniti ljubljanski župani (SP 4, cilj 1: Dediščinska pismenost; SP 5, cilj 2: Digitalizacija gradiva in priprava e-vsebin) Izvajalec: Služba za razvoj in območnost, Slovanska knjižnica Trajanje: 2018 Cilji: izbor ustreznih vsebin iz fonda Slovanske knjižnice; objava digitalnih zbirk na portalu Kamra ter gradiva za zbirke v obliki virtualne razstave na spletni strani MKL Ciljna skupina: prebivalci Ljubljane Opis: V letu 2015 smo pričeli izvajati projekt, v okviru katerega pripravljamo sklop digitalnih zbirk o izbranih ljubljanskih županih. V nasprotju z načrtovano objavo ene tovrstne zbirke na leto je v prvem letu projekta nastalo več zbirk o županih. Tudi v letih 2016 in 2017 smo objavili več digitalnih zbirk na to temo. Ljubljana je pravico do volitve župana dobila leta 1504. Izmed vseh dosedanjih županov bomo izbrali nekaj najpomembnejših in jih predstavili v digitalnih zbirkah na portalu Kamra. Gradivo za zbirke bomo pridobili iz obsežnega fonda Slovanske knjižnice, del slikovnega gradiva pa s strani ustreznih javnih zavodov (ZAL, Mestni muzej Ljubljana itd.). Gradivo bomo v obliki virtualne razstave objavili tudi na spletni strani MKL. 37. Bilo je nekoč v našem kraju (SP 4, cilj 1: Dediščinska pismenost; SP 5, cilj 2: Digitalizacija gradiva in priprava e-vsebin) Izvajalec: Služba za razvoj in območnost, Slovanska knjižnica, knjižnice osrednjeslovenske regije Trajanje: 2018 Cilji: pridobivanje novih vsebin s področja lokalne kulturne dediščine ter dajanje na voljo javnosti; spodbujanje tesnega sodelovanja MKL s knjižnicami regije in hkrati sodelovanja knjižnic z lokalnim okoljem Ciljna skupina: prebivalci Ljubljane in osrednjeslovenske regije Sodelovanje/partnerstvo: knjižnice regije, kulturne ustanove Opis: V letu 2018 bomo zasnovali nov regijski projekt za potrebe domoznanskega portala Kamra. S projektom želimo spodbuditi sodelovanje splošnih knjižnic z lokalnim okoljem ter sorodnimi ustanovami. V okviru projekta bomo skupaj s knjižnicami regije zbirali zgodbe, povezane z lokalno zgodovino in kulturno dediščino, pri osvetljevanju le-teh pa bomo sodelovali tudi z drugimi kulturnimi ustanovami. Zgodbe bomo v obliki digitalnih zbirk objavili na portalu Kamra. 38. Digitalizacija tovarniških časopisov (SP 5, cilj 2: Digitalizacija gradiva in priprava evsebin) Izvajalec: Služba za razvoj in območnost, Slovanska knjižnica Trajanje: 2018 Cilji: omogočiti javni dostop do zbirke publikacij v e-obliki, pomembnih za ekonomski in gospodarski razvoj Ljubljane in osrednjeslovenskega območja; dopolnjevanje zbirke vsebin, ki se navezujejo na zgodovino osrednjeslovenskega območja Ciljna skupina: prebivalci občin osrednjeslovenske regije, širša javnost Sodelovanje/partnerstvo: Narodna in univerzitetna knjižnica pri pripravi tehnične dokumentacije Opis: V letih 2008–2012 smo v okviru izvajanja nalog območnosti izvedli digitalizacijo občinskih glasil in zbornikov občin osrednjeslovenskega območja. Le-ta so (za)pisani svet aktualnih novic iz odlomkov kulturnih prireditev, vzgoje, športa, političnega dogajanja in zgodb lokalne zgodovine. Digitaliziran je nabor gradiv, ki so jih v svojih arhivih hranile knjižnice. V letu 2018 želimo digitalizirati tudi tiste izvode posameznih letnikov, ki se hranijo le v nacionalni knjižnici, z njimi bomo dopolnili vrzeli v objavljeni digitalni zbirki. Hkrati želimo dodati še en pogled na lokalna okolja in sicer z digitalizacijo tovarniških glasil, ki so bila odraz

takratne družbe, odnosa do dela in pomena, ki so ga industrijski obrati predstavljali okolju, v katerem so delovali. Vsebine bodo v celotnem obsegu objavljene na portalu Digitalne knjižnice Slovenije in v obliki posebnih zbirk na domoznanskem portalu Kamra in domoznanski podstrani knjižnice.

Projekti za starejše: 39. Iz roda v rod (SP 4, cilj 1:Dediščinska pismenost) Izvajalec: Knjižnica Jožeta Mazovca Trajanje: 2018 Cilji: medgeneracijski prenos praktičnih znanj, vključevanje starejših v izvedbo prireditev, promocija strokovne literature s področja obrti in uporabne umetnosti Ciljna skupina: starejši, družine, različne generacije Sodelovanje/Partnerstvo: posamezniki, Borza znanja, lokalna društva Opis: Evropska komisija je leto 2018 proglasila za leto evropske kulturne dediščine. Knjižnica kot prostor medgeneracijskega sodelovanja posreduje kulturno dediščino na razne načine: preko pisnih virov, ustnega izročila, strokovnih predavanj, potopisov, pa tudi v obliki praktičnih znanj – izobraževalnih in ustvarjalnih delavnic, ob katerih za poglobitev znanj nudi tudi strokovno literaturo na obravnavano temo. Posebno pozornost bi radi namenili prenosu takih znanj, ki obstajajo v lokalnem okolju na vzhodu Ljubljane kot tudi širše. Medse bomo povabili zlasti starejše posameznike, ki imajo taka znanja in so jih pripravljeni posredovati drugim, tudi mladim, za prihodnje rodove. Pri iskanju izvajalcev se bomo povezovali tudi z Borzo znanja MKL. V knjižnicah območne enote Knjižnica Jožeta Mazovca bomo v letu 2018 izvedli deset tovrstnih delavnic. 40. Regijski domoznanski natečaj za starejše (SP 4, cilj 1: Dediščinska pismenost) Izvajalec: Služba za razvoj in območnost, Slovanska knjižnica, knjižnice osrednjeslovenske regije Trajanje: 2018 Cilji: povezovanje knjižnic z lokalno skupnostjo; spodbujanje starejših k ustvarjalnosti; zbiranje spominov na vsakdanje življenje; promocija pomembnosti kulturne dediščine Ciljna skupina: starejši (65+) Sodelovanje/partnerstvo: knjižnice regije Opis: Pripravili bomo natečaj za najboljšo zgodbo iz lokalnega okolja, ki bo potekal na regionalnem nivoju v sodelovanju s knjižnicami regije. Natečaj bo pripravila in izvedla delovna skupina, sestavljena iz članov MKL in knjižnic regije (predvsem na področju promocije natečaja). Natečaj je namenjen starejši populaciji. Zajeti želimo spomine starejših (65+) na življenje v svojem lokalnem okolju ter tako obogatiti našo domoznansko zbirko z vsebinami s področja vsakdanjega življenja. Prijave na natečaj bomo skupaj z zgodbami zbirali v MKL. Strokovna žirija bo zbrane zgodbe prebrala in ocenila. Najboljše tri bodo nagrajene, najboljših deset pa bomo opremili s fotografijami in objavili na portalu KAMRA.

Drugi projekti: 41. Projekt ICORN Izvajalec: MKL Trajanje: 2018 Cilji: Mestna knjižnica Ljubljana je nosilka sodelovanja s preganjanim pisateljem, ki trenutno živi v Ljubljani kot enem od zatočišč ICORN, in sicer skupaj s partnerjema (MOL in Slovenski PEN) skrbi za: - prihod pisatelja v Ljubljano, - osnovno zdravstveno zavarovanje za čas bivanja pisatelja v Ljubljani, - štipendijo pisatelju za čas bivanja v Ljubljani,

- udejstvovanje v javnem in kulturnem življenju Ljubljane. Ciljne skupine: uporabniki MKL Sodelovanje: Oddelek za kulturo MOL in slovenski PEN Opis: Mestna občina Ljubljana je v letu 2011 vstopila v Mednarodno mrežo mest zatočišč za preganjane pisatelje ICORN in se z vstopom zavezala, da bo nudila zatočišče pisateljem, ki so v svojih državah preganjani zaradi svojega literarnega delovanja. Pisateljem, ki jih gosti mesto zatočišče, mora le-to zagotavljati sredstva za preživljanje ter bivanje. Mestna knjižnica Ljubljana je izkazala interes, da bi v svojo dejavnost vključila tudi sodelovanje z gostujočimi pisatelji iz mreže ICORN. Pisatelje in njihovo literarno ustvarjanje bi želeli vključiti v svoje delo s ciljem, da bi širili vedenja o njihovi kulturi, in jim tako pomagali pri vključitvi v javno kulturno življenje.

Knjižnica bo izvajala program dela za leto 2018, opredeljen v tem programskem sklopu, glede na višino odobrenih sredstev in v skladu s prioritetami v okviru sklopa.

SODELOVANJE IN PROMOCIJA

Strateške usmeritve - Vzpostavljanje različnih partnerstev ter sodelovanje z vsemi vrstami knjižnic, drugimi kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami ter lokalnimi skupnostmi pri skupnih projektih. - Vključenost MKL v utrip Ljubljane in okolice z novimi oblikami promocije z namenom utrjevanja ugleda in javne podobe knjižnice. - Razvoj blagovnih znamk in založništva za večjo prepoznavnost knjižnice v javnosti ter trženje promocijskih izdelkov MKL za pridobivanje dodatnih sredstev. Strateški cilji in aktivnosti za leto 2018 - Sodelovanje z ustanoviteljem MOL in občinami pogodbenimi partnericami: pri zagotavljanju optimalnega delovanja knjižnic, pri posredovanju domoznanskega gradiva in organizaciji skupnih prireditev. - Sodelovanje z vrtci in šolami pri promociji branja, povezovanje s kulturnimi ustanovami pri pripravi vsebin za regijski domoznanski portal Kamra. - Sodelovanje z drugimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami in posamezniki na področju MOL v sklopu aktivnosti pri Unescovem nazivu Ljubljana: mesto literature. - Sodelovanje s knjižnicami in izobraževalnimi ustanovami na področju bralne kulture in bralne pismenosti izven državnih meja (zamejski slovenski vrtci in šole; evropske splošne knjižnice v sklopu Unescovega naziv Ljubljana: mesto literature). - Vzpostavitev sodelovanja in izmenjave dobrih praks s knjižnicami v tujini (Knjižnice grada Zagreba, NAPLE sister libraries). - Promocija knjižnice izven fizičnega prostora knjižnice, na lokacijah, kjer se v prostem času zadržujejo prebivalci Ljubljane (Povsod v mestu: Knjižnica ob vodi, Knjižnica na vrtu, Popoldan s knjižnico). - Načrtno pridobivanje partnerjev na osnovi smernic za boljše sodelovanje knjižnice z drugimi deležniki v lokalnem okolju in za vzpostavitev partnerstev pri pripravi inovativnih projektov. - Vzpostavitev notranjega zagovorništva – povečati vpliv, ki ga imajo sami zaposleni na vidnost in prepoznavnost knjižnice v okolju, ter oblikovanje interne spletne strani. - Vključevanje uporabnikov v prostorsko načrtovanje in oblikovanje dejavnosti knjižnice. - Načrtno pridobivanje sponzorjev. - Sodelovanje v različnih mednarodnih projektih (Erasmus+, Creative Europe). - Vstopanje v širši kulturni prostor prek programa Trubarjeve hiše literature (sodelovanje z javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami). - Poenotenje promocije MKL, redno in sprotno obveščanje uporabnikov, partnerjev in širše zainteresirane javnosti, vzpostavljanje knjižnice kot okolju prijazne ustanove. - Poudarjena promocija MKL ob praznovanju desete obletnice delovanja. - Poudarjena elektronska promocija prek spletne strani (dostopnost na mobilnih napravah), družbenih omrežij ter zunanja promocija z udeležbo na sejmih in festivalih. - Izdaja katalogov, priročnikov, domoznanske serijske publikacije in razvoj blagovnih znamk MKL. Pričakovani učinki - Prostorska ureditev knjižnic in večja prepoznavnost v lokalnem okolju. - Podpora pri razvoju knjižnice prek sodelovanja v različnih partnerstvih. - Redno sodelovanje z drugimi knjižnicami in razvoj novih storitev. - Boljše poznavanje storitev knjižnice med prebivalci. Kazalniki uspešnosti - Število medijskih objav (2016: 278) - Število sledilcev na družbenih omrežjih (2016: 6.506) - Število marketinških aktivnosti (2016: 9) - Število objavljenih strokovnih in znanstvenih del ter referatov zaposlenih (2016: 36) 86

8.1

Sodelovanje

Sodelovanje na lokalni in nacionalni ravni - Sodelovanje z ustanoviteljico, Mestno občino Ljubljana, županom, oddelkom za kulturo ter drugimi oddelki in službami mestne uprave. - Sodelovanje s četrtnimi skupnostmi MOL pri uveljavljanju skupnih interesov knjižnice in njenih uporabnikov v posameznih okoljih (različne organizirane pobude lokalnih prebivalcev, dnevi sosesk). - Sodelovanje z župani drugih občin, v katerih MKL izvaja dejavnost, vodji občinskih uprav, sodelovanje v lokalnih občinskih glasilih, angažiranost v kulturnem življenju kraja. - Sodelovanje z osmimi knjižnicami osrednjeslovenske regije pri izvajanju nalog območnosti. - Konzorcijski nakup podatkovnih zbirk v sodelovanju z osrednjimi območnimi knjižnicami. - Sodelovanje z Narodno in univerzitetno knjižnico in IZUM-om. - Sodelovanje s stanovsko organizacijo ZBDS in področnim društvom DBL (posvetovanja, revija Knjižnica). - Sodelovanje z Ministrstvom za kulturo, Javno agencijo za knjigo, Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvom za zdravstvo. - Sodelovanje z Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo ter Oddelkom za slovenistiko na Filozofski fakulteti Ljubljana, Pedagoško fakulteto Ljubljana, Akademijo za gledališče, režijo, film in televizijo. - Sodelovanje z nevladnimi organizacijami in javnimi zavodi v Ljubljani v programu Ljubljana: mesto literature. - Sodelovanje z Bralno značko Slovenije, Bralnim društvom Slovenije in Društvom slovenskih pisateljev, sekcijo za mladinsko književnost, Društvom slovenskih literarnih kritikov, Slovenskim sociološkim društvom in Slovenskim filozofskim društvom. - Sodelovanje s festivali, ki nastajajo pod okriljem JAK ali MOL (kot na primer Zlati čoln, Vilenica, Pranger, Fabula in Bobri), ter z drugimi (Študentska arena, Festival za tretje življenjsko obdobje). - Sodelovanje z založbami in knjigarnami, Društvom slovenskih založnikov in Društvom slovenskih knjigotržcev. - Sodelovanje z nacionalnimi javnimi zavodi: Narodni muzej, Narodna galerija, Prirodoslovni muzej, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Arhiv RS, Cankarjev dom. - Sodelovanje z revijami Bukla, Ciciban, Otrok in knjiga, z otroškim programom RTV Slovenija. - Sodelovanje z različno strokovno javnostjo pri aktivnostih v Trubarjevi hiši literature. - Sodelovanje z različnimi ustanovami, društvi, podjetji in skupnostmi v lokalnem okolju: vrtci, osnovne in srednje šole, fakultete, glasbene šole, mladinski četrtni centri, centri za socialno delo, domovi za starejše, dnevni centri za starejše, univerza za tretje življenjsko obdobje, ustanove, ki skrbijo za ljudi s posebnimi potrebami, muzeji, galerije, arhivi, kinematografi, kulturno umetniška društva, športna društva, različne nevladne organizacije, popotniški klubi, jezikovne šole, turistična društva, študijski krožki, festivali. - Sodelovanje z javnimi zavodi in javnimi podjetji v Ljubljani: Kinodvor, Muzeji in galerije Ljubljana, LPP in drugimi. - Sobivanje v isti stavbi in sodelovanje z Zavodom EnKnap. - Sodelovanje pri promociji blagovnih znamk MKL (Knjigarna Zvezdica Zaspanka, Knjigarna Konzorcij). - Sodelovanje s Strip.ART.nico pri pripravi razstav prepoznavnih stripovskih avtorjev. - Sodelovanje z Društvom UNICEF Slovenija pri projektu Varne točke. - Sodelovanje s Slovensko filantropijo na področju prostovoljskega dela. - Projektno delo v sodelovanju z Azilnim domom na Viču za povečanje socialne vključenosti ranljivih skupin prebivalstva. - Sodelovanje s Centrom Evropa in Zvezo potrošnikov Slovenije pri obveščanju uporabnikov. 87

Sodelovanje z Andragoškim Centrom Slovenije. Sodelovanje v različnih strokovnih komisijah in žirijah (nagrada Večernica, Cankarjevo tekmovanje, Evropa v šoli). Sodelovanje z občinskimi glasili MOL in v občinah pogodbenih partnericah ter nacionalnimi mediji. Sodelovanje s posamezniki, ki podpirajo knjižnično dejavnost.

Mednarodno sodelovanje - Izmenjava primerov dobre prakse z evropskimi splošnimi knjižnicami (Luisenbad, Berlin; Knjižnica Il était une fois , Luksemburg – knjižnica organizira kotičke za otroke do 12. leta starosti v 19 jezikih, od leta 2015 tudi v slovenskem jeziku). - Sodelovanje s Knjižnicami grada Zagreba pri različnih projektih (v letu 2016 podpisan dvostranski sporazum o sodelovanju med MKL in KGZ). - Sodelovanje v projektu Forum Naple (National Authorities on Public Libraries in Europe) v programu sestrskih knjižnic: Regijska knjižnica iz Kaunasa (Litva) in Regijska knjižnica iz Krakova (Poljska). - Sodelovanje z IBBY (sekretariat v Baslu). - Nadaljevanje sodelovanja v mednarodnem projektu IFLA – IBBY, z naslovom World through the Picture Books. Sodelovanje s Slovensko sekcijo IBBY pri promociji slovenske mladinske književnosti v mednarodnem prostoru (kandidature za ALMO in Andersenovo nagrado). - Sodelovanje s posameznimi nacionalnimi sekcijami (Hrvatski centar za dječju knjigu). - Strokovno sodelovanje z Mednarodno mladinsko knjižico v Münchnu. - Sodelovanje s Forumom slovanskih kultur, z društvom Ruslo in Ruskim centrom znanosti in kulture v Ljubljani ter s slovensko-ukrajinskim društvom KD »Ljubljana-Kyiv«. - Sodelovanje s Slovansko knihovno iz Prage pri izmenjavi gradiva. - Sodelovanje z Gradsko knjižnico i čitaonico Pula in Osrednjo knjižnico Celje pri pripravi razstave Pulj pred prvo svetovno vojno. - V letu 2018 načrtujemo vzpostavitev sodelovanja z nekaterimi splošnimi knjižnicami v mestih z Unesco naslovom: mesto literature. - Povezovanje s tujimi predstavništvi in kulturnimi centri v Sloveniji.

8.2

Promocija knjižnice

V letu 2018 MKL praznuje deseto obletnico obstoja, ki jo bomo označevali in nanjo opozarjali na več načinov: vključenost MKL v utrip Ljubljane in okolice z novimi oblikami promocije, z namenom utrjevanja ugleda in javne podobe knjižnic; z različnimi promocijskimi dogodki na ljubljanskih ulicah, v parkih in četrtnih skupnostih, kot so Dan MKL, Filmobus, Knjižnica na vrtu, Popoldan s knjižnico na praznikih četrtnih skupnosti, Dan za Poletavce in NajPoletavce ter s knjižnico ob vodi na ljubljanskih kopališčih in s sodelovanjem v skupnih projektih MOL bomo pripomogli k živahnejšemu utripu Ljubljane. Izvajali bomo načrtno promocijo z objavami na spletni strani MKL, družbenih omrežjih (Facebook, Twitter, Instagram, YouTube), v medijih, z oglaševanjem, promocijskimi gradivi ter s snemanjem promocijskih filmov MKL v lastni produkciji za različne ciljne skupine. Prepoznavnost MKL med potencialnimi uporabniki ter sodelovanje z različnimi partnerji bomo načrtno razvijali z različnimi aktivnostmi, ki jih zaposleni MKL izvajajo na sejmih, konferencah, srečanjih ter z objavami v strokovnih knjižničnih publikacijah. V letu 2018 bomo več pozornosti namenili prepoznavnosti knjižnic v lokalnih okoljih v Ljubljani in primestnih občinah, še posebej tam, kjer se obetajo nove knjižnice (Brdo/Grba in Polje). Prepoznavnost slogana knjižnice Povsod v mestu bomo razvijali tudi s postavitvijo 88

usmerjevalnih tabel MOL ter s promocijskimi tiskovinami in izdelki. Aktivno bomo sodelovali z aktivnostmi pisarne, ustanovljene ob trajnem UNESCO nazivu Ljubljana: mesto literature. Oblikovali bomo novo interno spletno stran – intranet MKL, saj zaposleni pri svojem delu potrebujejo čim več sprotnih, strokovnih informacij ter se pospešeno pripravljali na prenovljeno podobo spletne strani MKL. Promocija na sejmih in festivalih: Noč knjige, Kulturni bazar, Festival za tretje življenjsko obdobje, Festival Bobri, Arena mladih, Slovenski knjižni sejem idr. Izdelava informacijskih gradiv: mesečni napovednik prireditev in izobraževanj (10 številk), priložnostne zloženke, bralni priporočilni seznami, obvestila za uporabnike, plakati, letno poročilo ipd. Promocijski izdelki: majice, bombažne torbe, baloni, kazalke, skodelice, priponke, magneti, svinčniki idr. Knjižnica bo izvajala program dela za leto 2018, opredeljen v tem programskem sklopu, glede na višino odobrenih sredstev in v skladu s prioritetami v okviru sklopa.

SODELOVANJE ZAPOSLENIH V DOMAČIH IN MEDNARODNIH STROKOVNIH TELESIH

Marijana Abe - članica Izvršnega odbora DBL Igor Andrin - član delovne skupine za oddaljen vpis na IZUM-u Anton Brlan - član sveta zavoda MKL Barbara Cesar - članica Nadzornega odbora ZBDS Tanja Curhalek - članica in tajnica Izvršnega odbora DBL - redna delegatka DBL na občnih zborih ZBDS Marisa Čebular - članica področne delovne skupine za film in avdiovizualno kulturo Zavoda RS za šolstvo - sindikalna zaupnica GLOSA MKL Vanja Grabner - članica Skupščine izvajalcev Referenčnega servisa Vprašaj knjižničarja Mira Juršič - sindikalna zaupnica GLOSA MKL Aleš Klemen - predsednik Strokovne komisije za knjižnično dejavnost pri Ministrstvu za kulturo - namestnik predsednice Komisije za bibliotekarski izpit - član Strokovnega sveta Mestne knjižnice Kranj

- član Upravnega odbora Spominskega sklada dr. Bruna Hartmana - član Uredniškega odbora revije Knjižnica Irena Kreševac - članica strokovnega sveta zavoda MKL Darja Lavrenčič Vrabec ‐ članica uredniškega odbora revije Otrok in knjiga - članica projektne skupine »Rastem s knjigo« pri JAK, - članica Delovne skupine za pregled in dopolnitev Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Mateja Ločniškar Fidler - zunanja članica Komisije za katalogizacijo pri NUK - članica Skupine splošnih knjižnic za COBISS v okviru Združenja splošnih knjižnic Polona Maček - članica Sveta delavcev MKL Helena Marolt - članica Sveta delavcev MKL Ida Mlakar Črnič - članica uredništva revije Ciciban in Cicido - članica žirije natečaja Evropa v šoli Marjana Moškrič - članica Društva slovenskih pisateljev Tone Obadič - član žirije nagrade Večernica Lili Ozim - predsednica žirije natečaja Evropa v šoli Tomaž Pevec - član Sveta delavcev MKL Kristina Picco - koordinatorica projekta Rastem s knjigo v MKL - članica Strokovne komisije za knjigo in literarni festival (MOL, Oddelek za kulturo) - članica UO Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS Anja Pušnik - članica Sveta delavcev MKL Simona Prednik Plantev - članica Sveta delavcev MKL Simona Resman - članica Delovne skupine za pripravo koncepta kompetenčnih centrov pri NUK - članica Izvršnega odbora DBL Veronika Rijavec Pobežin - članica Nadzornega sveta DBL

- članica delovne skupine Združenja splošnih knjižnic za pripravo nacionalnega razpisa Branju prijazna občina - članica delovne skupine Združenja splošnih knjižnic za promocijo slovenskih splošnih knjižnic Maša Šipič - članica Sveta delavcev MKL Marijan Špoljar - član Skupščine izvajalcev Referenčnega servisa Vprašaj knjižničarja - vodja ožje DS splošnih knjižnic za COBISS - predsednik Častnega razsodišča ZBDS Vesna Trobec - članica PR kolegija MOL Miro Tržan - vodja delovne skupine za enotno nabavo in obdelavo knjižničnega gradiva pri Združenju splošnih knjižnic - član strokovnega sveta zavoda MKL Nika Viltužnik - članica Sveta delavcev MKL Veronika Vurnik Škrabec - članica uredniškega odbora portala Dobreknjige.si Vojko Zadravec - član žirije za nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico Boris Zgonc - član Sveta delavcev MKL Teja Zorko - članica delovne skupine za pripravo strokovnih izhodišč in metodologije za popis (bibliografijo) serijskih publikacij in koordinacijo obdelave člankov po območjih OOK pri NUK - predsednica Nadzornega odbora portala KAMRA - članica Nadzornega odbora portala Dobreknjige.si - članica Komisije za strokovne nazive v knjižnični dejavnosti Miha Žitko - član delovne skupine sistemskih administratorjev območnosti pri NUK

mag. Teja Zorko Direktorica

PRILOGA 1: KADROVSKI NAČRT 2018 Zaposleni, ki jih financira Mestna občina Ljubljana Št. zaposlenih na dan 30. 9. 2017 1. Št. zaposlenih na dan 1.1.2019 (a+b) a) Št. zaposlenih za določen čas b) Št. zaposlenih za nedoločen čas Leto 2018 Št. zaposlenih s krajšim del. časom Število napredovanj znotraj tarifne skupine Število napredovanj v višjo tarifno skupino (navedite v tarifni skupini pred napredovanjem) Število premestitev Število upokojitev Število nadomestnih zaposlitev zaradi upokojitev Št. odpovedi pogodb o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga

Skupaj

VIII. tarif. IX. I. – IV. V. tarif. VI. tarif. VII. skupina tarif. skupina skupina tarif. tarif. skupin skupina skup. a 4,5 44 24,5 123

196

198,5

22,5

128

0 5

22,5

128

198,5

101

5 4

6 2. Št. zaposlenih, ki so financirani iz drugih virov, na dan 1.1.2019, navedite vir:  V. tarifna skupina: Občina Brezovica: 1,5 Občina Dobrova Polhov Gradec: 0,5 Občina Horjul: 0,5 Občina Ig: 1 Občina Velike Lašče: 0,5 Občina Škofljica: 1 Občina Vodice: 1

2 3

0 7 7

13,5

21,5

 VI. tarifna skupina: Občina Velike Lašče: 1 Občina Škofljica: 1

 VII. tarifna skupina: Lastna sredstva: 1 Občina Brezovica 1,5 Občina Dobrova Polhov Gradec: 1 Občina Ig: 2 Občina Škofljica: 1,5 Občina Vodice: 1 Ministrstvo za kulturo: 2 Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: 3 3. Skupaj št. zaposlenih 1.1.2019 (1+2)

Pregled števila zaposlenih po letih: 4. Zaposleni, ki jih I. – IV. V. tarif. skupina tarif. financira skup. Mestna občina Ljubljana 5,5 47 Št. zaposlenih na dan 1.1.2015 4,5 45 Št. zaposlenih na dan 1.1.2016 4,5 44 Št. zaposlenih na dan 1.1.2017 5 43,5 Št. zaposlenih na dan 1.1.2018 5 43 Št. zaposlenih na dan 1.1.2019

24,5

141,5

220

Skupaj

VIII. tarif. IX. VI. tarif. VII. skupina tarif. skupina tarif. skupin skupina a 27,5 118

198

26,5

120

196

24,5

121

194

24,5

123,5

196,5

22,5

128

198,5

Obrazložitev kadrovskega načrta: V letu 2018 naj bi bila zaključena gradnja novega poslovno-stanovanjskega kompleksa Polje IV, v katerem bo imela nove prostore tudi Knjižnica Polje. V ta namen smo v kadrovskem načrtu na dan 1.1.2019 predvideli dva dodatna strokovna sodelavca VII. tarifne skupine. Poleg tega vas prosimo za odobritev takojšnje dodatne zaposlitve uslužbenca, ki je sedaj zaposlen za polovični delovni čas na delovnem mestu oskrbnik IV in ga želimo zaposliti za polni delovni čas. V Mestni knjižnici Ljubljana je zaposlenih 6 oskrbnikov oz. vzdrževalcev (od tega dva za polovični delovni čas), ki vzdržujejo posamezno območno knjižnico z enotami, skupaj 35 knjižnic. Oskrbnika, ki ga želimo zaposliti za polni delovni čas, smo zaposlili 11.6.2016, potem, ko je uslužbenec, ki je zasedal delovno mesto za polni delovni čas, zaprosil za zaposlitev za polovični delovni čas iz zdravstvenih razlogov. Za polovični delovni čas smo tako zaposlili navedenega uslužbenca. Poleg tega je bil oskrbnik, ki vzdržuje območno Knjižnico Jožeta Mazovca z enotami, do 15.6.2010, ko smo ga na pobudo Mestne občine Ljubljana zaposlili v Mestni knjižnici Ljubljana, zaposlen v Lutkovnem gledališču Ljubljana, ki je do tedaj delovalo v Španskih borcih. Oskrbnik v skladu s takratnim dogovorom tako še sedaj večino dela opravi po navodilu Zavoda En-Knap, ki deluje v Španskih borcih sedaj. Posledično morajo vzdrževalna dela opravljati tudi drugi sodelavci.

Ob številu knjižnic in starosti prostorov imajo uslužbenci vedno več dela, zato vas vljudno naprošamo za odobritev zaposlitve uslužbenca, ki se je izkazal za zelo učinkovitega, v polnem delovnem času.

PRILOGA 2: INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE Knjižnica

Vrsta investicije oz. nakupa opr.

Bežigrad

Ureditev prostora za izposojo

Glinškov a ploščad

menjava oken in vrat, fasada z izolacijo

Obseg

vsa

Čas

Obrazložitev

Vrednost skupaj

načrtovanje preureditve prostora za izposojo (arhitekt) in preureditev pultov ter namembnosti prostora. Uvedba RFID izposoje. V poročilu varstva pri delu (2012) je bil izpostavljen izposojevalni pult in priporočilo za njegovo preureditev.

13.000

Delež MKL ali projektna sredstva 13.000

Okna in vrata so v zelo slabem stanju. Nekatera vrata so tudi možni zasilni izhodi, vendar jih je nevarno odpirati. Enote so sicer na seznamu energetskih prenov MOL, do realizacije še ni prišlo. Varstvo pri delu in požarna varnost. Fasada je dotrajana in odstopa. Izolacija je minimalna. Okna nad neknjižnim gradivom so začasno sanirana s silikonom, ob nalivih so puščala.

20.000

Delež MOL

Delež drugih občin

Ureditev pravljične sobice/sobe za prireditve

ureditev zunanjih površin knjižnice

ograja, vrata, ureditev vrta

Obstoječa stena, ki pregrajuje pravljično sobico od osrednjega prostora knjižnice, je visoka pribl. 2,6 m (ni do stropa), vrata pa so na harmoniko (brez možnosti zaklepanja); pravljične/igral ne urice in druge prireditve so zelo moteče za druge uporabnike knjižnice, pa tudi za zaposlene. Urejen prostor bi bil primeren za stalno uporabo in morebitno oddajanje zaključenim skupinam. Načrtujemo že več let.

3.000

Vrtna vrata so zelo neugledna, temelji celotne ograje so dotrajani, živa meja je stara. Zaradi naštetega vzdrževanje ni več mogoče. Potrebno je odstraniti obstoječo živo mejo ter staro ograjo, postaviti nove temelje za ograjo, ograjo in dvoje vrtnih vrat. Utrditi je potrebno zemljišče, ki je intervencijska

20.000

pot za vrtec in na vrt postaviti opremo za širitev dejavnost knjižnice na zunanjo površino.

F. Škerl

menjava oken in vrat, fasada z izolacijo

Sanacija sanitarij

vsa

Okna in vrata so v zelo slabem stanju. Nekatera vrata so tudi možni zasilni izhodi, vendar jih je nevarno odpirati. Enote so sicer na seznamu energetskih prenov MOL, do realizacije še ni prišlo. Varstvo pri delu in požarna varnost. Fasada je minimalno izolirana. Okno v popravljalnici ob nalivih pušča. V pravljični sobi ne tesni. Sanitarije so neprimerne, grajene v 70tih letih. Bele dotrajane ploščice, nadometni vodi, iz stranišč se širi neprijetni voj. Oprema je dotrajana. V knjižnici je učilnica učnega centra MKL.

15.000

10.000

15.000

10.000

Sanacija tal zunanjega atrija

KJM

Fužine

KPV

Skupaj Obnova parketa

Prenova celotne električne napeljave, 2. del Menjava oken

Skupaj prenova sanitarij za uporabnike

V dveh atrijih so lesena tla, ki so trhla. Uredili bi en atrij. Potrebno je odstraniti obstoječa tla in položiti tlakovce. Prostor je zagrajen in zato primeren tudi za čitalnico v toplem delu leta. Za opremo prostora potrebujemo masivne lesene mize in klopi, ležalnik ter tendo.

410m2

Knjižnic a : 16 Čitalnica :6 Igralnica : 6 Kabinet: 3 Učilnica 3 Borza dela: 2 okni nad stekleno steno.

Po celotni knjižnici je parket povsem obrabljen in v čakanju na prenovo ni bil zamenjan Dotrajanost, nevarno celotna stavba, dotrajanost

Sanitarna keramika je popokana, pregradne stene zarjavele, prav tako radiatorji.

6.000

87.000 9.500

16.000

40.500

66.000 10.000

Ob prenovi sanitarij bi prostore preuredili tako, da bi pridobili tudi prostor za previjalnico. steklena stena z vrati pred toaletnimi prostori

Pred sanitarijami smo uredili prostor s kavomatom in hranomatom, kjer se zadržujejo številni uporabniki, moti pa jih bližina WC-ja, ki od "jedilnega kota" ni ločen in iz katerega občasno zaudarja.

3.000

prenova svetlobnega parka razstavnem prostoru

Tračnice za tračne reflektorje so dotrajane, zato reflektorji ves čas pregorevajo, mnogih tudi ni več možno vzpostaviti za delovanje. Razstave so tako že na meji izvedljivosti, če ne bomo zamenjali luči, bomo morali okrniti razstavno dejavnost.

10.000

Interni prostor za obdelavo gradiva bomo zmanjšali in ga namenili postavitvi gradiva ter tako sprostili osrednji del knjižnice.

3.000

odstranitev okna in sten v internem prostoru za obdelavo gradiva

100

Rudnik

Slovansk a

zamenjava oken (del zgornjih oken, spodnej okno na mladinskem oddelku

Okna so lesena in ne tesnijo.

nakup in montaža malotovornega dvigala za gradivo

Za tovorjenje gradiva iz prvega v drugo nadstrpje. Stopnice so težko pohodne, zato imajo številni zaposleni hude težave s hrbtenico.

Skupaj Predelava prezračevanja skladišča

TKS

ergonomska prilagoditev izposojevalnega pulta

Šentvid

Celostna obnova sanitarij

kletno skladišč e na Einspiel erjevi 1

zaradi neustreznega prezračevanja se v skladišču ne vzdržuje potrebna temperatura in vlaga. Pojavlja se plesen, ki uničuje dragoceno gradivo. Ob uvedbi RFID izposoje bo pulte vsekakor potrebno predelati in prilagoditi, tako da bi lahko hkrati z izboljšano ergonomijo pulta pripravili tudi vse potrebno za vgradnjo RFID plošč za evidenco izposoje gradiva. Sanitarije je potrebno v celoti obnoviti - obnova sanitarij ni bila izvedena v

10.000

9.000

45.000 40.000

5.000

10.000

101

okviru prenove knjižnice. Sanitarije je potrebno ločiti na moške in na ženske. Skupaj

15.000 253.000

SKUPAJ

V tabeli so prikazane potrebe po investicijah. Sredstev za izvedbo MKL nima.

102

PRILOGA 3: INVESTICIJE IN NAKUP OPREME Knjižnica

Vrsta investicije oz. nakupa opr.

MKL

Stroj za popravilo zgoščenk

KOŽ

Oprema za prireditvene dejavnosti

Obseg

Namenski mikrofoni za koncerte

AV oprema

Bežigrad

Gramofon USB

Blueray predvajalnik Audioteka inventar+ zvočna izolacija

Knjigomat Skupaj KOŽ nastavljive mizice za prenosne računalnike

3 6

stoli za zaposlene

kuhinjski pult v čajni kuhinji Oglasna deska

1,5 m 1

Čas

Obrazložitev

Vrednost skupaj

Delež MKL ali projektna sredstva

Za popravilo poškodovanih CD in DVD 6 brezžičnih mikrofonov 6 zvočnikov 100 V, 60 W 6x Ojačevalec 100 V, 150 W Mešalna miza 700,00 EUR DVD oz. CD player

2.000

5.500

2x kravata mic., 1x brezžični mic., 1x kondenzator 1x zvočna kartica 1par zvočnikov Pregled in poslušanje starih LP Pregled BD

1.000

150

Oprema sobe v skladiščunadomestni prostor Izposoja

1.000

50.000 58.800 900

8.800 900

2.200

200

150

V knjižnici smo uredili več kotičkov s kavči in fotelji, potrebujemo še mizice Stoli so iztrošeni, primerni za odpis, potrebno jih je nadomestiti Dotrajanost obstoječega za prireditve

Delež MOL

Delež drugih občin

1.150

50.000 51.150

2.200

103

Glinškova ploščad

fotelj Promocijsko stojalo in transparentni napis

sesalec

Košarice za gradivo Premične predelne stene

20 4

Pohištvo za pravljično sobo/prireditveni prostor

Črnuče

F. Škerl

počivalniki, omarice za knjige, klop, stojala za kolesa izposojevalni pult

Premična predelna stena Pohištvo za pravljično sobo/prireditveni prostor

omare za igrače

Skupaj Bežigrad Knjižni regali

KJM

Knjižni regali

104

5 obojestra nskih

5 obojestra

250 400

200

2.000

7.000

opreme za projekt Knjižnica na prostem pult je star in dotrajan. Večkrat je bil že saniran in nevarno je, da se dvignjeni del odlomi.

1.500

1.000

7.000

Novo opremljanje 2 omari za igrače z možnostjo zaklepanja, nišo za stole, zatemnitev oken, mize za otroke ter odrasle, ter 15 stolov za otroke omare z globino 60 cm

5.000

7.000

39.000 5.000

5.000

oprema za projekt Popoldan s knjižnico Čiščenje boksov Dotrajanost obstoječih premične predelne stene, uporabne tudi za razstave in razpostavljanj e gradiva omare za igrače, mize za otroke in za odrasle, ter stole za otroke in za odrasle

Leposlovje odrasli – prestavitev oddelka v drug prostor Stroka odrasli – zamenjava

200 700

nskih Mediateka nadgradnja regalov – zaprti del nad policami

Centralni pult za izposojo

Regali za periodiko Stoječi obojestranski

1 kos 330x90x 30 1 kos 330x60x 30 1 kos 330x50x 30 1

za 108 revij

Udobno sedežno pohištvo 2x dvosed 4x naslanjač

Polje Fužine

Zalog

KPV

razmajanih in neujemajočih Shranjevanje DVD

Obrabljenost, prevelik glede na prostor, neergonomski Sprostitev prostora v 1.nad. (zdaj nizki široki boksi) Čitalnica, mladinski in otroški oddelek za uporabnike prijazno, zdaj nimamo Prestrezanje umazanije (pred dvigalom ter dvema vhodoma novogradnja Za pravljično sobo – dotrajanost starih Zamenjava dotrajanih za pultom Za sedenje pri pravljičnih urah Dopolnitev tunel

Večji predpražniki

Idelava PZI Tabureji ali stolčki

1 10

Pisarniški stol

Manjša preproga

2 večji okrogli mizici (Orion) Skupaj KJM obojestranski nižji regali s policami

1 x tujejezična bralna značka 4x preglednejša postavitev zemljepisa in zgodovine po novem šifrantu

obojestranski visoki regali s policami

Potreba ob preureditvi prostorov

pohištvo za shranjevanje igrač

V pravljični sobi potrebujemo namensko

2.000

8.000

4.500

1.300

580

30.000

30.000 200

200

400

200

1.000

58.180 1.200

28.180 1.200

4.200

500

105

pohištvo za shranjevanje didaktičnih igrač.

106

Zastekljena omara

Mize s separeji

mehki sedeži/fotelji

stoli Previjalna miza gugalnik

Nova za rezervirano gradivo s čipom Za študijsko učilnico

800

2.500

1.500

1.000

Za pravljično sobo, kjer starši zelo radi vzamejo otroka v naročje, da skupaj bereta.

1.500

1.000

2 1 1

Za jedilni kot Za previjalnico Za pravljično sobo za uporabnike in zaposlene na uri pravljic.

300 200 500

obojestranski visoki regali s policami (zamenjava)

Na oddelku za odrasle je še nekaj regalov, ki so stari toliko kot stavba knjižnice. So dotrajani in nestabilni, zato ogrožajo varnost uporabnikov in zaposlenih, saj obstaja možnost, da se razlomijo ali prevrnejo.

18.900

omara za antikvarno prodajo

Z opaznejšim pohištvom, ki bi omogočalo tudi večjo kapaciteto razstavljenih knjig, bi lahko pospešili že tako uspešno antikvarno prodajo gradiva.

500

Izposojevalni pult

Zamenjava dveh združenih ob preureditvi

2.500

5.000

Korita za slikanice

Nova

1.000

2.000

postavitev slikanic Vrtna garnitura

Za lažjo orientacijo uporabnikov v knjižnici

Signalizacijske table

Rudnik

Grba

Za čitalniški atrij

700

2.000

Mobilna okrogla miza na kolesih

za lažjo prilagoditev čitalnice ob prireditvah

400

500

Samostoječi obešalnik

Dotrajanost obstoječih

100

500

Klima naprava

Dotrajanost obstoječe

1.500

Lesen stolček

Pomoč otrokom za dosego knjig

150

Korito za slikanice

200

Stoli in transportni voziček

30 stolov + voziček 1 1

Preureditev oddelka za otroke Dotrajanost obstoječih

1.600

300 130

2.100

750

Zložljiva miza Stenska previjalna miza Obojestranski visoki regal

Pisarniški stol

Klima

mize na kolesih za čitalnico

Polkrožni knjižni regal

Korita za igroknjige

Za prireditve Za previjalni kotiček Pomanjkanje prostora za knjige Dotrajanost obstoječih Nedelujoči obstoječi

400 2.000

120

Ob prireditvah moramo mize ves čas umikati, s čimer so postale noge že zelo majave. Mobilne mize bi bile enostavnejše za pripravo prostora.

1.200

Za novosti na mladinskem oddelku Za pospravljanje

500

2.500

600

107

Škofljica

Brezovica

Podpeč

Rakitna

108

obojestranski knjižni regal (28 polic)

nabiralnik za knjige

vrtljiv stol za zaposlenega za oddelek za otroke in mladino

Zložljivi stol

igrač Za preglednejšo postavitev gradiva in posledično večjo dostopnost ter izposojo.

1.500

200

Stari stol je dotrajan in ne zadostuje ergonomskim standardom.

300

Za prireditve.

200

preproga

Za igralni kotiček in pod pultom

450

vrtljiv stol za zaposlene

Stari stol je dotrajan.

200

korito za slikanice

Potreba po dodatnem koritu

150

Stojke za knjižne police Zložljiva miza

800

200

stoli fotelj

6 1

Za nove prostore Za ustvarjalne delavnice Za prireditve Za oddelek za mladostnike

210 150

korito za slikanice

Za preglednejšo razvrstitev slikanic.

300

Obojestranski regali s policami

2.100

omara s policami

Zamenjava nestabilnega starega V območju izposojevalneg a pulta bi umestili referenčno gradivo.

500

regal s koriti za male slikanice

Za preglednejšo postavitev gradiva po novem šifrantu MKL.

400

mini kuhinjski blok

Knjižnica nima čajne kuhinje, zato bi en WC

1.000

za zaposlene preuredili v čajno kuhinjo. Zaposleni bodo uporabljali 1 Wc za uporabnike. stenska klima naprave

Stenske klima naprave niso bile dovolj zmogljive, zato so se skoraj vse pokvarile (skupaj 7). V letu 2017 bi zamenjali tri naprave.

3.800

Fran Levstik VL

omara

Za skladišče in oddelek za odrasle

300

Polhov Gradec

sesalec

Zaradi padajočega ometa je potrebno knjižnico ves čas sesati.

150

Horjul

knjižni regal na oddelku za otroke in mladino

750

mobilno korito za slikanice

800

stojalo za CD-je

Nova postavitev gradiva na mladinskem oddelku Nova postavitev gradiva na mladinskem oddelku Prostora za CD-je primanjkuje.

400

Slovanska

Skupaj KPV hladilnik

Dotrajanost obstoječega

Šiška

Koš za smeti

Pisarniški stoli

Šentvid

split klimatska naprava

Gameljne

62.240 300

47.380 300

Ločevanje odpadkov Dotrajanost obstoječih

1.700

8.000

Dotrajanost sedanje

500

split klimatska naprava

ohlajevanje

800

Usmerjevalna tabla

500

Pisarniški stol

Potreba zaradi odmaknjenosti Dotrajanost

320

14.860

109

obstoječega Skupaj Šiška

11.820

232.040

137.180

66.800

62.600

Diskovno polje

54.000

Osebni računalnik z licencami

44.000

Tablični računalnik z zaščito Barvni tiskalnik

3.000

Grba

3.000

Info zaslon

Šentvid, Fužine, Grba, Rudnik

3.400

Platno, nosilec za projektor, montaža

Podpeč, F. Levstik

2.200

Projektor

Moste

850

1.950

fotoaparat

Bežigrad

500

5.100

ozvočenje

Bežigrad

400

2.420

Mobilni telefon 1 razreda

iz razpisa telefonija

250

430

Mobilni telefon 2 razreda

iz razpisa telefonija

420

240

Mobilni telefon 3 razreda

iz razpisa telefonija

730

Mobilni telefon tehnične službe

iz razpisa telefonija

120

240

videonadzor

TKS, Črnuče, F.Škerl,, KOŽ, Bežigrad, Slovanska

RFID varnostna vrata

Šiška

RFID antena

20.480

Windows server licence

6.000

Exchange licence Wmvare licence

6 1

1.500 5.100

Skupaj I. Licence in IKT oprema strežnik

Skupaj II. SKUPAJ

110

80.000

4.200

2.200

29.000

8.700

14.860

7.310

13.500

16.092

60.600

250.450

227.958

482.490

365.138

22.492

80.000

37.352

Tabela vsebuje vse potrebe po nabavi opreme. Rdeče številke pomenijo sredstva, ki jih MKL nima. Delež MOL in delež drugih občin je pričakovani delež. Oprema bo nabavljena v obsegu dejansko pridobljenih sredstva MOL in ostalih občin, kjer izvajamo knjižnično dejavnost.

111

PRILOGA 4: PROGRAM IZVAJANJA POSEBNIH NALOG OSREDNJE OBMOČNE KNJIŽNICE V LETU 2018

112

T: 01 369 59 00

Maistro ova ulica 10, 10 000 Ljubljana

F: 01 369 59 01 E: gp.mk@go ov.si www.mk.gov v.si

P Program izva ajanja poseb bnih nalog osrednje o območne knjižžnice za leto 2018 Polni naziv knjižnice: Naslo ov (sedež): Odgo ovorna oseba a: Teleffon: Elektronska pošta a:

Mestna M knjižžnica Ljublja ana Kersnikova K ullica 2, 1000 Ljubljana L mag. m Teja Zo rko 01 308 50 00 in nfo@mklj.si

1 Vseb bine izvajanjja posebnih nalog, ki jih h knjižnica načrtuje n :

Zago otavljanje povvečanega in zahtevnejšeg ga izbora knjižničnega gradiva in infoormacij Strokkovna pomočč knjižnicam območja Koord dinacija zbira anja, obdelav ve in hranjen nja domoznanskega grad diva Usme erjanje in izlo očanje knjižn ničnega grad iva s svojega a območja Cilji iin kratka vsebina progrrama poseb nih nalog os srednje obm močne knjižn nice v letu 20182:  M Mestna knjižžnica Ljubljan na kot knjižn nica glavnega a mesta razv vija svojo dejjavnost na način, n kki je izrazito o razvojno naravnan. n V Velik del nje enega rednega dela se vklaplja tu udi v p program izva ajanja poseb bni nalog osrrednje območne knjižnice e in pomeni dodano vred dnost p pri razvoju dejavnosti d kn njižnic na ob bmočju. Raz zvojno delo in izvajanje dejavnosti, ki se o odražajo v prijavljenem p programu, tako preseg gajo izpolnje evanje zakonnsko predpis sanih šštirih posebn nih nalog osrrednje obmo očne knjižnic ce in so finan ncirani s straani ustanoviteljice M Mestne knjižžnice Ljubljan na. 



 

N Nabava elekktronskih viro ov - v sodelo ovanju s knjiž žnicami obmo očja bomo zzakupili dosto op do p portala s pravnimi, finančnimi in n davčnimi vsebinami, ter zbirkke PressReader. U Uporabnikom m knjižnic os srednjeslove nskega obm močja namera avamo še naaprej zagota avljati n najbolj kakovvostne in relevantne dossegljive elekttronske vire v okviru finaančnih zmožn nosti. K Knjižnicam regije bomo omogočili o tud di lažji pregle ed nad inform macijskimi virri in podatkov vnimi zzbirkami, bre ezplačno dos stopnimi prekko svetovneg ga spleta. U Uporabniki knjižnic k regije e bodo lahko o s pomočjo programa EZProxy tudi nadalje dosttopali d do elektronsskih virov in servisov, kki so dostopni preko sta atičnih IP-jevv ali gesel kar k z d domače loka acije. P Preko konce epta skrbnik kov elektronsskih virov bomo b zagota avljali kontinuuirano prom mocijo e elektronskih virov knjižnic cam območja a in širši javn nosti. P Predstavitve uporabe ele ektronskih vi rov bomo prripravljali tudi s podporo spletnih orod dij za iizvedbo izob braževanj na a daljavo. V sodelovan nju s sloven nskimi osreddnjimi območ čnimi kknjižnicami bomo skrbeli za skupnii spletni porrtal učnih grradiv in voddičev za upo orabo e elektronskim m podatkovnih h zbirk, dosto opnih v slove enskih splošn nih knjižnica h.

Pravvne in strokovne e podlage, ki pojasnjujejo p delo ovno področje osrednje o območne knjižnice (vv nadaljnjem be esedilu:

OOK) dostopne na sp pletni strani: age.php?id=141 1 http://ccezar.nuk.uni-lj.si/ook/pages/pa 2

Prosiimo vas za realno naravnano načrtovanje. n Pre edvidena višina sredstev za izv vajanje posebni h nalog za dese et OOK

v letu 2 2018 znaša 860 0.000 EUR.



 

  

 



  



 

Formalno in vsebinsko bomo obdelali in opremili gradivo, ki ga MKL prejema kot z Zakonom o obveznem izvodu določena depozitarna ustanova za obvezni izvod, s čimer je postala prejemnik obveznega izvoda tistih publikacij, ki jih sofinancirajo javne ustanove iz proračunskih sredstev. Uporabnikom knjižnic Osrednjeslovenskega območja bomo zagotavljali brezplačno medknjižnično izposojo strokovnega in študijskega gradiva. V skladu s strateškimi smernicami (2017 – 2021) bomo spodbujali knjižnice območja k sodelovanju pri različnih projektih MKL. Posledično bodo knjižnice območja še v večji meri vključene v strokovne tokove, v katerih MKL često orje ledino. Pripravljen bo zbirnik podatkov o knjižnicah regije. Knjižnicam regije bomo svetovali na celotnem področju knjižnične dejavnosti ter pri načrtovanju lokalnih računalniških omrežij in urejanju lokalnih informacijskih sistemov. S knjižnicami regije bomo še naprej sodelovali na področju spodbujanja bralne kulture za ciljne skupine uporabnikov, za otroke s projektom Poletavci, za srednješolce pa s projektom NajPoletavci. Nadaljevali bomo izobraževanja za knjižničarje regije za nove naloge v knjižnicah po konceptu in programu Učnega centra MKL za leto 2018. Pričeli bomo s praktičnim usposabljanjem in promocijo vsebin Informacijske točke za egradiva javnih oblasti za koordinatorje izvajanja posebnih nalog OOK iz drugih območij Slovenije v okviru Učnega centra MKL, kar bo korak k prepoznavanju Učnega centra MKL kot izobraževalnega centra tudi za potrebe usposabljanja za znanja, potrebna za izvajanje posebnih nalog osrednje območne knjižnice. Priprava analiz in pregledov stanja mrež knjižnic osrednjeslovenskega območja. V letu 2018 načrtujemo nadaljnje dopolnjevanje podatkov o stanju mreže na dan 31. 12. 2017 (kontrola podatkov in analiza dostopnosti na posameznih območjih OOK), v sodelovanju s Centrom za razvoj knjižnic NUK. Oblikovanje skupnega portala slovenskih splošnih knjižnic, kjer bomo na enem mestu združili podatke, vsebine in informacije za različne ciljne skupine (strokovno javnost, splošno javnost, financerje, ipd.). Izhodišča za ta projekt smo v letu 2017 usklajevale Mariborska knjižnica, Mestna knjižnica Ljubljana, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper in Osrednja knjižnica Celje, slednje tri bomo tako nadgradile tudi v letu 2016 začeti triletni projekt priprave navodil za vzpostavitev dinamičnih spletnih strani splošnih knjižnic. Nadaljevanje programa izmenjave knjižničnih delavcev med Mariborsko knjižnico in MKL, ter projekta Mobilnost kadrov v regiji. Organizirali bomo srečanja direktorjev knjižnic regije, ki imajo svetovalni in posvetovalni namen. Projekt Dan zbiranja spominov je prešel v redno dejavnost knjižnic kot permanentna storitev zbiranja spominov za uporabnike, ki gradivo prinesejo v knjižnico za takojšnjo digitalizacijo. Koordinacija priprave in izvedbe nacionalnega domoznanskega festivala Domfest, ki bo predstavil sodelovanje različnih deležnikov (knjižnic, arhivov, muzejev…) na področju domoznanske dejavnosti in kulturne dediščine, z njim pa se želimo aktivno vključevati v dejavnosti povezane z Evropskim letom kulturne dediščine, ki bo potekal v letu 2018. Namesto projekta »Moja ulica«, ki je uspešno tekel vse od leta 2010, bomo zasnovali nov projekt z naslovom »Bilo je nekoč v našem kraju«, v okviru katerega bomo skupaj s knjižnicami regije iskali zanimive zgodbe, povezane z lokalno zgodovino ter prebivalci posameznega kraja, jih zapisali ter objavili na portalu Kamra. Pripravili bomo letni načrt domoznanskih zgodb in svetovali lokalnim urednikom vsebin. Za ciljno skupino starejših uporabnikov bomo pripravili natečaj za najboljšo zgodbo iz lokalnega okolja, ki bo potekal na regionalnem nivoju, najboljše bomo opremili s fotografijami in objavili na portalu KAMRA,



   

 



Za ciljno skupino starejših uporabnikov bomo prav tako pripravili koncept obiskov dnevnih centrov z domoznanskimi vsebinami. V okviru teh obiskov bodo izvedeni intervjuji o posebnih storitvah za starejše v MKL. Izvedba projekta digitalizacije gradiv z domoznanskimi vsebinami iz osrednjeslovenskega območja. Izvajali bomo redakcijo, organizacijo in koordinacijo dela na portalu Kamra za potrebe regije. Izvajali bomo promocijo vsebin MKL, objavljenih na portalu Kamra. Na temo Albuma Slovenije bomo pripravili praktične predstavitve za različne ciljne skupine uporabnikov ter jim na primeru Albuma Ljubljane predstavili samostojno vnašanje vsebin na Kamro. Sodelovali bomo v ekspertni skupini za domoznanstvo pri koordinaciji OOK NUK. V knjižnicah regije imamo interne Pravilnike o izločanju in odpisu knjižničnega gradiva, ki so usklajeni z Navodili za izločanje in odpis knjižničnega gradiva NUK. Dogovorili smo se o internem postopku obveščanja o izločenem gradivu med knjižnicami regije glede na 13., 14. in 15. člen Navodil NUK. Z navodili za izločanje gradiva iz leta 2010 bomo usmerjali izločeno knjižnično gradivo iz knjižnic osrednjeslovenske regije. Splošne knjižnice pogosto prejemajo darove bralcev. Le-ti gradiva ne ponudijo tudi nacionalni knjižnici, ki je nacionalni zavezanec za hrambo t. i. slovenike. V kolikor knjižnice tovrstnih izvodov knjižnih darov ne uvrstijo v svoje zbirke, jih spodbujamo, da jih v koordinaciji z MKL posredujejo v NUK-ovo arhivsko zbirko obveznih izvodov, če jih tam še ni.

4 3

Specifikacija programa in specifikacija stroškov izvajanja posebnih nalog osrednje območne knjižnice za leto 2018 1. Zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij 1.1 območna zbirka, obseg dejavnosti, dostopnost in promocija  Na podlagi navodila ministrstva, da bo prednostno podprlo financiranje dostopnosti storitev za uporabnike na območju, je v primeru nakupa podatkovnih zbirk potrebno ohraniti tiste naslove, ki izkazujejo največjo uporabo, to so za naše območje zbirke s področja davčnih, finančnih in pravnih vsebin (IUS-INFO in FinD-INFO). Nabor vsebin nameravamo razširiti z dostopom do podatkovne zbirke PressReader, ki omogoča branje več kot 5.000 časnikov in revij iz celega sveta, med drugim tudi slovenskega Večera, Dnevnika in Nedeljskega dnevnika. Na voljo je tudi 90-dnevni arhiv.  Povečan in zahtevnejši izbor knjižnega gradiva bomo OOK-ji v letu 2018 zagotavljali le z obveznim izvodom.  Formalno in vsebinsko bomo obdelali in opremili gradivo, ki ga MKL prejema kot z Zakonom o obveznem izvodu določena depozitarna ustanova za obvezni izvod, s čimer je postala prejemnik obveznega izvoda tistih publikacij, ki jih sofinancirajo javne ustanove iz proračunskih sredstev. Obvezni izvod je pomemben pri pridobivanju gradiva v MKL in bo imel za posledico oblikovanje novih zbirk gradiva, ki bodo pomembne za celotno območje.  Preko koncepta skrbnikov elektronskih virov bomo zagotavljali kontinuirano promocijo elektronskih virov knjižnicam območja. Predstavitve uporabe elektronskih virov bomo pripravljali tudi s podporo spletnih orodij za izvedbo izobraževanj na daljavo. Posledično želimo uporabnikom knjižnic zagotoviti dostop do izobraževalnih vsebin kjerkoli in kadarkoli, tako pripravljeno gradivo pa bo služilo kot podpora izobraževalnim dejavnostim, ki potekajo v okviru izvajanja nalog OOK. V sodelovanju s slovenskimi osrednjimi območnimi knjižnicami urejamo skupni spletni portal učnih gradiv in vodičev za uporabo elektronskih podatkovnih zbirk, dostopnih v slovenskih splošnih knjižnicah.  Uporabnikom knjižnic osrednjeslovenskega območja bomo zagotavljali brezplačno medknjižnično izposojo strokovnega in študijskega gradiva.  Dosledno ažuriranje seznamov naročniških IP naslovov regijskih knjižnic za uporabo elektronskih zbirk v sodelovanju z založniki zbirk.  Za potrebe spremljanja statistike uporabe kupljenih podatkovnih zbirk, dostopnih na daljavo, bomo v sodelovanju z ostalimi osrednjimi območnimi knjižnicami uporabljali namensko programsko opremo za izdelavo statistike Sawmill. Javna dostopnost dokumentov (vpišite Spletni naslov: spletni naslov) http://www.mklj.si/o-nas/informacije-javnega-znacaja Upravljanje knjižnične zbirke http://www.mklj.si/o-nas/pravilniki/item/327-pravilniko-upravljanju-knjiznicne-zbirke Letni načrt nakupa knjižničnega gradiva http://www.mklj.si/o-nas/pravilniki/item/327-pravilniko-upravljanju-knjiznicne-zbirke Navodila o izvajanju za uporabnike http://www.mklj.si/o-nas/informacije-javnega-znacaja brezplačne medknjižnične izposoje OOK→OK OK→OOK OK→OK Načrtovano izvajanje brezplačne medknjižnične izposoje znotraj območja OOK Medknjižnična izposoja je brezplačna za OOK→OK OK→OOK OK→OK uporabnika Naročene podatkovne zbirke (naslovi, dostopnost)  IUS-INFO in FinD-INFO (dostop na daljavo za vse knjižnice območja, okvirna cena: 11.664,71 EUR)  PressReader (dostop na daljavo za vse knjižnice območja, vključno z uporabo namenske aplikacije za tablične in pametne mobilne naprave, cena: 7.000,00 EUR) 3

Specifikacija stroškov z obrazložitvijo v prilogi.

2. Strokovna pomoč knjižnicam območja Program je usklajen z nacionalno knjižnico (7. člen Pravilnika4). 2.1 svetovalno delo za območje OOK  Knjižnicam regije bomo svetovali na celotnem področju knjižnične dejavnosti ter pri načrtovanju lokalnih računalniških omrežij in urejanju lokalnih informacijskih sistemov,  organizirali bomo do dva informativna sestanka splošnih knjižnic območja, ki sta po svoji obliki svetovalne in posvetovalne narave,  izvajali bomo redakcijo, organizacijo in koordinacijo dela na portalu Kamra za potrebe regije, in zagotavljali redno komunikacijo s knjižnicami regije (program aktivnosti na področju območnega uredništva portala Kamra je zajet v prilogi 1). 2.1.1 strokovno usposabljanje zaposlenih iz knjižnic na območju OOK Nadaljevali bomo izobraževanja strokovnih delavcev na območju ter izobraževanje za nove naloge v knjižnicah, predvsem na področju:  poznavanja tehnologije in poslovnih modelov za podporo vpeljevanju elektronskih knjig v splošne knjižnice,  po potrebi vaje iz formalne obdelave gradiva in UDK za knjižničarje območja,  obnovitvene delavnice, predavanja in predstavitve za suvereno uporabo spletnih podatkovnih baz in zbirk, s podpornim e-gradivom za uporabo spletnih podatkovnih zbirk, tudi v sodelovanju s konzorcijem COSEC,  pripravili bomo promocijsko predstavitev podatkovnih zbirk v e-obliki, ki bo vedno dostopna uporabnikom knjižnic preko knjižničnih spletnih strani,  za lokalne vnašalce na portal Kamra bomo organizirali skupinska ali individualna izobraževanja,  za knjižnice osrednjeslovenskega območja bomo po potrebi pripravili usposabljanja za samostojno vnašanje vsebin na Album Slovenije ter svetovanje uporabnikom pri samostojnem vnašanju.  V sklopu Učnega centra MKL načrtujemo pripravo in izvedbo tematskih sklopov tudi za naslednja vsebinska področja, izmed katerih posebno izpostavljamo:  strategije iskanja knjižničnega gradiva,  napotke za praktično izpolnjevanje obrazca za napredovanje v strokovne nazive,  e-viri, e-demokracija, e-zakonodaja, e-zdravje,  krajša začetna in nadaljevalna izobraževanja za uporabo najpogosteje uporabljenih programskih orodij paketa Microsoft Office.  MKL, kot učni center, v letu 2018 organizira usposabljanje za OOK »Infotočka e-gradiv javnih oblasti« (priloga 2). Učni center MKL se bo v letu 2018 tako pričel vzpostavljati kot kompetenčni center za izobraževanje knjižničarjev regije in OOK.  Učni center MKL bo za koordinatorje iz drugih slovenskih OOK pripravil delavnico na temo strategije komuniciranja na družbenih omrežjih z naslovom »Predstavitev in promocija knjižnic na družbenih omrežjih«.  Mestna knjižnica Ljubljana ima izkušnje s prijavo in izvajanjem projektov v okviru programa Erasmus+, KA 1 in KA2. S knjižnicami regije lahko delimo izkušnje priprave prijave na razpis, svetujemo pri izboru partnerjev in z njimi delimo vsa pripadajoča gradiva (npr. izdelane certifikate, vzorce pogodb, vzorce programov, tabele za spremljanje izvedbe) in izkušnje glede diseminacije rezultatov.  Po potrebi izvajanje programa izmenjave knjižničarjev med osrednjimi knjižnicami območja in osrednjo območno knjižnico - projekt Mobilnost kadrov v regiji.  Izobraževanja v okviru Programa izobraževanj koordinacije OOK pri NUK (priloga 3).  Organizacija in izvedba 46. sezone Strokovnih sred, rednih izobraževanj mladinskih in šolskih knjižničarjev, ki se bo, poleg rednih tem Ustanove in društva za dobro knjigo, MEGA kviz, Priročnik, Pogovor z dobitniki priznanj zlata hruška), v izobraževalnem delu posvetila 4

Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (Ur. list RS št. 88/03; v nadaljevanju: Pravilnik).

predvsem praznovanju 70. obletnice Pionirske in mladinskega knjižničarstva na Slovenskem.  Izobraževanja za izvajanje projekta Ciciuhec, ki je postal redna dejavnost na oddelkih za otroke in mladino v MKL: delavnice in strokovna predavanja za mentorje družinskega branja/vzgojitelje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, mladinske knjižničarje v splošnih knjižnicah in starše predšolskih otrok (Predstavitev knjižnih novosti za otroke, Kako poiskati knjige za otroke v predšolskem obdobju, Oblike motiviranja za branje v vrtcih in v družinah). Izobraževanja se bodo izvajala v MKL in v vzgojno-izobraževalnih zavodih.  Predstavitev izkušenj priprave in izvedbe ur pravljic v knjižnici, ki bo namenjena mladinskim knjižničarjem tudi ostalih splošnih knjižnic, dijakom v programu izbirnih vsebin oz. interesnih dejavnosti ter študentom, ki v izvajajo ure pravljic.  Pripravili bomo četrto mednarodno posvetovanje Knjižnica, srce mesta, na temo poslanstva mladinskega knjižničarstva.  Organizirali bomo nacionalni domoznanski festival Domfest. Tema tokratnega posveta je sodelovanje na področju domoznanstva znotraj lokalnih skupnosti s poudarkom na sodelovanju knjižnic z arhivi in muzeji, s čimer bomo obeležili tudi Evropsko leto kulturne dediščine 2018 (priloga 8). 2.1.2 promocija območnosti  Promocija modula za prispevke uporabnikov Album Slovenije na Kamri za knjižničarje območja na primeru uporabe Albuma Ljubljane,  predstavitve na sejmih in festivalih,  predstavitve nalog območnosti skupinam študentom bibliotekarstva in novo zaposlenim v MKL,  predstavitve digitalnih vsebin na dLib-u in Kamri širši javnosti,  za ciljno skupino starejših uporabnikov bomo pripravili natečaj za najboljšo zgodbo iz lokalnega okolja, ki bo potekal na regionalnem nivoju, najboljše bomo opremili s fotografijami in objavili na portalu KAMRA,  za ciljno skupino starejših uporabnikov bomo prav tako pripravili koncept obiskov dnevnih centrov z domoznanskimi vsebinami (s portala Kamra in dLib-a). V okviru teh obiskov bodo izvedeni intervjuji o posebnih storitvah za starejše v MKL.  objavljanje seznama novega gradiva, pridobljenega v okviru izvajanja nalog OOK, na spletnih straneh MKL (http://www.mklj.si/gradivo/novosti),  v sodelovanju z osrednjimi območnimi knjižnicami in koordinacijo posebnih nalog OOK pri NUK pripravljamo promocijsko predstavitev dejavnosti in posebnosti knjižnic območja OOK,  uporaba v letu 2014 pripravljenih smernic za poenoteno strukturo spletnih strani knjižnic OSR,  omogočanje dostopa do vsebin informacijske točke za e-gradiva javnih oblasti MKL v obliki povezave na spletnih straneh splošnih knjižnic Osrednjeslovenskega območja, ki bo hkrati služila kot izhodišče za usposabljanje njihovih uporabnikov in permanentno (samo)izobraževanje njihovih zaposlenih. 2.1.3 sodelovanje z nacionalno knjižnico  redna komunikacija s koordinatorico območnosti pri NUK,  v okviru skupine koordinatorjev domoznanstva Tima OOK bomo sodelovali pri pripravi smernic oziroma priporočil za izvajanje domoznanske dejavnosti na podlagi analize stanja domoznanstva in sicer predvsem glede ureditve domoznanskih zbirk, oblikovanja domoznanskih zbirk in oddelkov.  sodelovali bomo v pri CeZaR-ju ustanovljeni delovni skupini za pripravo strokovnih podlag za spremembo Standardov za splošne knjižnice. 2.2 vsebinska opredelitev in izbor projektov (območje OOK, država) 2.2.1 lastni projekti OOK za potrebe celotnega območja OOK (tu navedite, obrazložite v posebni prilogi) Mestna knjižnica Ljubljana kot osrednja območna knjižnica na območju pripravlja projekte, ki jih preko sodelovanja s knjižnicami območja in glede na njihov interes razširja na uporabnike osrednjeslovenskega območja:

                    

Model beleženja posredovanih informacij, Aplikacija za izterjavo gradiva, Knjižnica za družine, Smernice za starejše, Smernice za mlade, Smernice za brezposelne, Strategija pridobivanja sponzorjev, Knjižnica in socialna omrežja, Slovenski knjižnično-muzejski MEGAkviz, Spremljanje prireditev in izobraževanj, Koncept razvoja in dela z etničnimi skupinami, Informacijska točka e-gradiv javnih oblasti, Katalog znanja s področja IKT, E-priročnik za pripravo strateškega načrta, Pametne finance – finančno opismenjevanje mladostnikov, Medijsko opismenjevanje mladostnikov, Uvajanje videoiger v knjižnico, Mesto bere, Bralni krog – spodbujanje branja med starejšimi, Dejavnosti za izboljšanje zdravstvene pismenosti uporabnikov knjižnice, Poletavci in NajPoletavci.

 Na podlagi primerov dobrega odziva strokovne javnosti na v letu 2014 pričeti projekt vzpostavljanja Informacijske točke za e-gradiva javnih oblasti smo v letu 2016 v okviru izvajanja nalog OOK pričeli s praktičnim izvajanjem predstavitev uporabnosti informacijske točke za e-gradiva javnih oblasti, ki je bila postavljena na spletni strani osrednje območne knjižnice (http://www.mklj.si/infotocka-e-gradiv). V letu 2018 bomo pričeli s praktičnim usposabljanjem in promocijo vsebin Informacijske točke za e-gradiva javnih oblasti za koordinatorje izvajanja posebnih nalog OOK iz drugih območji Slovenije v okviru Učnega centra MKL, kar bo korak k prepoznavanju Učnega centra MKL kot izobraževalnega centra tudi za potrebe usposabljanja za znanja, potrebna za izvajanje posebnih nalog osrednje območne knjižnice. Hkrati bomo vsem zainteresiranim splošnim knjižnicam območja nudili dostop do dopolnjenih in redno nagrajevanih vsebin.  V sodelovanju z Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo bomo zaključili raziskavo študija uporabnikov prireditev za odrasle in pripravo Smernic. Objava in predstavitev smernic za načrtovanje in vrednotenje uporabniške izkušnje v splošnih knjižnicah na primeru prireditvenih dejavnosti. 2.2.2 skupni projekti OOK v sodelovanju z drugimi knjižnicami območja OOK (tu navedite, obrazložite v posebni prilogi)  Projekt Dan zbiranja spominov je prešel v redno dejavnost knjižnic kot permanentna storitev zbiranja spominov za uporabnike, ki gradivo prinesejo v knjižnico za takojšnjo digitalizacijo. Tudi kot promocijska podpora Albumu Slovenije / Albumu Ljubljane.  Namesto projekta »Moja ulica«, ki je uspešno tekel vse od leta 2010, bomo zasnovali nov projekt z naslovom »Bilo je nekoč v našem kraju«, v okviru katerega bomo skupaj s knjižnicami regije iskali zanimive zgodbe, povezane z lokalno zgodovino ter prebivalci posameznega kraja, jih zapisali in objavili na portalu Kamra. Poleg digitalnih zgodb, ki bodo nastale v okviru omenjenega projekta bo Mestna knjižnica Ljubljana v letu 2018 oblikovala tudi digitalne zgodbe o razvoju posameznih območij in infrastrukture glavnega mesta ter o znamenitih ljubljanskih županih (priloga 4). V ta okvir spadajo tudi predstavitve domoznanskih razstav Slovanske knjižnice. Posledično bomo še intenzivneje promovirali domoznansko dejavnost za potrebe širše javnosti.  Vsebine Mestne knjižnice Ljubljana, objavljene na portalu Kamra, bomo promovirali preko ustaljenih kanalov. Hkrati bomo izvajali promocijo vsebin iz vseh območij na Kamri preko

Kamrinega Twitter profila.  Pripravili bomo letni načrt domoznanskih zgodb in svetovali lokalnim urednikom vsebin pri pripravi in izvedbi projektov v njihovih knjižnicah. Na temo Albuma Slovenije bomo pripravili praktične predstavitve za različne ciljne skupine uporabnikov.  Za ciljno skupino starejših uporabnikov bomo v okviru skupne delovne skupine, v kateri sodelujejo tudi predstavniki knjižnic območja, pripravili natečaj za najboljšo zgodbo iz lokalnega okolja, ki bo potekal na regionalnem nivoju, najboljše bomo opremili s fotografijami in objavili na portalu KAMRA. Posebno izpostavljamo nadaljnje sodelovanje na področju spodbujanja bralne kulture za ciljne skupine uporabnikov, za otroke s projektom Poletavci, ter skupni bralni projekt za mladostnike NajPoletavci. 2.2.3 skupni projekti OOK v sodelovanju z drugimi OOK (nacionalni nivo) (projekte obrazložite v posebni prilogi)  Rastem z e-viri in sodelovanje predstavnika MKL pri pogajanjih za nakup e-podatkovnih zbirk v povezavi s COSEC-om (konzorcij OOK za nakup e-virov).  Sodelovanje pri projektu spletnega portala Dobreknjige.si s priporočilno kakovostno literaturo.  Nadaljevanje sodelovanja v ekspertni skupini za domoznanstvo pri koordinaciji OOK NUK.  V sodelovanju s slovenskimi osrednjimi območnimi knjižnicami bomo skrbeli za urejanje skupnega spletnega portala učnih gradiv in vodičev za uporabo elektronskih podatkovnih zbirk, dostopnih v slovenskih splošnih knjižnicah.  V letu 2018 bomo pričeli s pilotnim projektom skupne nabave in obdelave, v katerega je vključenih 8 knjižnic, od tega 4 OOK (MKL s Knjižnico Grosuplje, Mariborska knjižnica s Knjižnico Lenart, Mestna knjižnica Kranj s Knjižnico Ivana Tavčarja Škofja Loka in Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto s Knjižnico Črnomelj). Projekt koordinira Združenje splošnih knjižnic. Projekt se začne oktobra 2017 in bo predvidoma končan junija 2018 (priloga 5).  Oblikovanje izhodišč za vzpostavitev skupnega portala slovenskih splošnih knjižnic, kjer bi se na enem mestu združilo podatke, vsebine in informacije za različne ciljne skupine (strokovno javnost, splošno javnost, financerje, ipd.). Izvedbo na podlagi izhodišč projekta bomo v letu 2018 skupaj z Združenjem slovenskih splošnih knjižnic usklajevale Mariborska knjižnica, Mestna knjižnica Ljubljana, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper in Osrednja knjižnica Celje skupaj (priloga 6), slednje tri bomo tako nadgradile tudi v letu 2016 začeti triletni projekt priprave navodil za vzpostavitev dinamičnih spletnih strani splošnih knjižnic (priloga 7).  Strokovno bomo sodelovali z Združenjem splošnih knjižnic (poseben poudarek tudi na delu v okviru skupine za COBISS). 2.2.4 skupni projekti mednarodnega sodelovanja  Sodelovanje s Knjižnicami grada Zagreba pri različnih projektih (v letu 2016 podpisan dvostranski sporazum o sodelovanju med MKL in KGZ). Nadaljujemo z bralnim projektom za mlade, ki ga MKL pripravlja v sodelovanju s Knjižnicami grada Zagreba, ki bi lahko služil kot dobra praksa za delo v knjižnicah območja.  Sodelovanje v projektu Forum Naple (National Authorities on Public Libraries in Europe) v programu sestrskih knjižnic: Regijska knjižnica iz Kaunasa (Litva) in Regijska knjižnica iz Krakova (Poljska).  Priprave in izvedba usposabljanja za moderatorje družinske pismenosti v MKL, v sodelovanju z Mestno knjižnico Kranj.  Izmenjava primerov dobre prakse z evropskimi splošnimi knjižnicami (Luisenbad, Berlin; Knjižnica Il était une fois, Luksemburg – knjižnica organizira kotičke za otroke do 12. leta starosti v 19 jezikih, od leta 2015 tudi v slovenskem jeziku).  Nadaljevanje sodelovanja v mednarodnem projektu IFLA - IBBY, z naslovom World through the Picture Books.  Sodelovanje z Gradsko knjižnico i čitaonico Pula in Osrednjo knjižnico Celje pri pripravi razstave Pulj pred prvo svetovno vojno.  V letu 2018 načrtujemo vzpostavitev sodelovanja z nekaterimi splošnimi knjižnicami v mestih z Unesco naslovom: mesto literature.

2.3 sodobne informacijske storitve za uporabnike, ki se izvajajo na posameznem območju OOK ali v vsej državi  Dostop na daljavo preko protokola EZProxy.  Aplikacija za beleženje informacij.  Aplikacija Izterjave – evidenca neizterjanih terjatev.  Infotočka e-gradiv javnih oblasti.  V sodelovanju s slovenskimi osrednjimi območnimi knjižnicami koordiniramo pripravo skupnega spletnega portala učnih gradiv in vodičev za uporabo elektronskih podatkovnih zbirk, dostopnih v slovenskih splošnih knjižnicah. 2.4 analize razvitosti in razvojnih potreb knjižnične dejavnosti na območju OOK  V sodelovanju s sistemskimi administratorji in informatiki OOK smo v letu 2014 pripravili popis IKT opreme v knjižnicah osrednjeslovenskega območja. Z osrednjimi območnimi knjižnicami bomo spremljali razvoj opremljanja z IKT po slovenskih knjižnicah - usmerjanje k novim tehnologijam in njihovi vpeljavi v ponudbo knjižnic, k novim e-storitvam.  Priprava zbirnika statističnih podatkov o knjižnicah območja za leto 2017. 2.5 razvojne potrebe glede informacijske tehnologije za posamezno območje OOK  Na podlagi rezultatov popisa in analize IKT opremljenosti splošnih knjižnic Osrednjeslovenskega območja, opravljene v letu 2014, sodelovanje pri strategiji razvoja IKT na osrednjeslovenskem območju (v okviru nacionalne strategije IKT opremljenosti slovenskih splošnih knjižnic). 2.6 razvoj in načrtovanje občinskih in medobčinskih knjižničnih mrež  Priprava analiz in pregledov stanja knjižničnih mrež knjižnic osrednjeslovenskega območja. V letu 2018 načrtujemo nadaljnje dopolnjevanje podatkov o stanju mreže na dan 31. 12. 2017 (kontrola podatkov koordinatorji OOK in koordinatorji - analiza dostopnosti na posameznih območjih OOK). 2.7 izvajanje mentorstva za knjižnične delavce začetnike in študente bibliotekarstva s širšega območja OOK  Izvajanje oblikovanega regijskega programa »Mentorstvo v knjižnicah regije«, ki je namenjen mentorstvu na treh nivojih: za novo zaposlene v knjižnici, za študente bibliotekarstva in za prostovoljce. V tem okviru tudi možnost krajšega usposabljanja novo zaposlenih knjižničarjev iz knjižnic regije v OOK MKL. Posebni poudarek bo namenjen pripravam na program za mentorje kandidatom za opravljanje bibliotekarskega izpita.  V letu 2018 načrtujemo mentorstvo za do 8 študentov Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF UL.  Nadaljevanje izvajanja programa izmenjave knjižničarskih delavcev med Mariborsko knjižnico in MKL ter projekta Mobilnost kadrov v regiji.  Glede na zanimanje tujih študentov bomo zanje izvajali program prakse v sklopu programa ERASMUS+. 2.8 sodelovanje s šolskimi knjižnicami na območju OOK in skupen razvoj bibliopedagoških aktivnosti5 (ne izvedba!)  6 mesečnih Strokovnih sred v organizaciji Pionirske - Centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo.  Koordinacija Slovenskega knjižnično-muzejskega MEGA kviz 2018/2019.  Nadaljevanje projekta Poletavci – poletni bralci: regionalni projekt, ki sega že preko meja Slovenije, spodbuja bralne navade med osnovnošolskimi otroki med poletnimi počitnicami, z nagradami in zaključno prireditvijo, kakor tudi njegovo nadgradnjo za mladostnike NajPoletavci. Pri projektu izmed desetih zunanjih sodeluje tudi pet knjižnic območja. 2.9 knjižnične storitve za posebne skupine uporabnikov na območju OOK

Bibliopedagoško delo pomeni načrtno delo za izobraževanje in motiviranje za uporabo knjižnice, njenega gradiva in informacijskih virov ter razvijanje branja in bralne kulture. Bibliopedagoške aktivnosti so tudi svetovanje in pomoč posamezniku za samostojno izbiro in uporabo knjižničnega gradiva in informacijskih virov.

 Nadaljevanje storitev, ki jih knjižnice območja pripravljamo same ali v sodelovanju s partnerskimi organizacijami.  V okviru priprave smernic za poenoteno strukturo spletnih strani knjižnic OSR je bil dan poudarek na prilagoditvah spletnih strani za senzorno ovirane uporabnike.  Predvidevamo sodelovanja s Knjižnico slepih in slabovidnih Minke Skaberne, ki je v letu 2016 pridobila koncesijo za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe v posebnih prilagojenih tehnikah za slepe in slabovidne. 2.10 sodelovanje z drugimi območnimi knjižnicami  Nadaljevanje izvajanja programa izmenjave knjižničnih delavcev med Mariborsko knjižnico in Mestno knjižnico Ljubljana.  Mestna knjižnica aktivno sodeluje z ostalimi osrednjimi območnimi knjižnicami na področju delovanja domoznanskega portala Kamra – predsedovanje nadzornemu odboru.  V okviru Tima OOK udeležba na sestankih z direktorji OOK, koordinatorji, informatiki in sistemskimi administratorji ter specialisti za domoznanstvo. Direktorji in koordinatorji OOK se bomo predvidoma sestajali dvakrat letno, spomladi in jeseni oziroma večkrat, če bodo za to izražene potrebe.  Sodelovanje pri projektu spletnega portala Dobreknjige.si s priporočilno kakovostno literaturo.  Sodelovanje pri konzorcijskih nakupih podatkovnih zbirk, dostopnih na daljavo za potrebe knjižnic območij in izobraževanju uporabnikov za uporabo e-virov.  Omogočanje brezplačne medknjižnične izposoje za končnega uporabnika med vsemi splošnimi knjižnicami na območju celotne Slovenije.  Zaključek projekta priprave navodil za izdelavo dinamičnih spletnih strani splošnih knjižnic (v sodelovanju z Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja Koper in Osrednjo knjižnico Celje).  V letu 2017 smo pripravili izhodišča za vzpostavitev skupnega spletnega portala slovenskih splošnih knjižnic in posledično dostop do vseh informacij glede delovanja in ponudbe splošnih knjižnic na enem mestu, v letu 2018 se načrtuje izvedbeni del projekta (priloga 6).  Koordinacija priprave in izvedbe nacionalnega domoznanskega festivala Domfest (priloga 8).  Sodelovanje pri preostalih skupnih projektih vseh slovenskih OOK. 2.11 koordinacija ali izvedba mednarodnega sodelovanja na območju OOK 2.12 usklajevanje in načrtovanje vzdrževanja računalniških sistemov v knjižnicah na območju OOK  Svetovali bomo knjižnicam območja pri načrtovanju lokalnih računalniških omrežij in urejanju lokalnih informacijskih sistemov (oddelek za informatiko MKL).  Letno posodabljanje podatkov o opremi IKT (na podlagi tabel popisa za leto 2013, dogovor o spremljanju podatkov na ravni države). Spremljanje stanja za predhodno leto bo podlaga pri prijavah na pozive Ministrstva za kulturo in za druge morebitne dodatne vire financiranja. 3. Koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva Program je koordiniran z nacionalno knjižnico (15. člen Pravilnika). 3.1 načrtovanje in koordinacija pridobivanja domoznanskega gradiva za knjižnice na območju OOK  Nadaljevali bomo s prejemanjem, obdelavo, hranjenjem in posredovanjem informacij iz obveznega izvoda na podlagi določil Zakona o obveznem izvodu publikacij (Uradni list RS 69/2006 in 86/2009) ter se aktivno vključevali v pripravo in izvajanje morebitnih normativnih rešitev problematike ravnanja s knjižnično kulturno dediščino.  Domoznanstvo v splošnih knjižnicah: ukrepi na podlagi popisa in analize stanja na dan 31. 12. 2016, ki je bil izveden v letu 2017. Predvidena je priprava smernic oziroma priporočil za izvajanje domoznanske dejavnosti na podlagi analize stanja domoznanstva in sicer predvsem glede ureditve domoznanskih zbirk, oblikovanja domoznanskih zbirk in oddelkov. 3.2 informiranje zavezancev za obvezni izvod

 Dejavnost izvajamo v povezavi s Službo za pridobivanje knjižničnega gradiva v NUK v sklopu svoje redne dejavnosti. 3.3 posredovanje informacij o zavezancih za obvezni izvod nacionalni knjižnici  Strokovne službe knjižnice MKL po potrebi obveščamo pristojne službe nacionalne knjižnice o morebitnih zavezancih za obvezni izvod, ki še niso seznanjeni z ustreznimi postopki in zakonskimi določili. 3.4 seznanjanje uporabnikov z domoznanskimi zbirkami (v sorodnih kulturnih zavodih, zlasti muzejih in arhivih) na območju OOK  Koordinacija priprave in izvedbe nacionalnega domoznanskega festivala Domfest, ki bo predstavil sodelovanje različnih deležnikov (knjižnic, arhivov, muzejev…) na področju domoznanske dejavnosti in kulturne dediščine, z njim pa se želimo aktivno vključevati v dejavnosti povezane z Evropskim letom kulturne dediščine, ki bo potekal v prihodnjem letu (priloga 8), .  Načrtujemo predstavitve domoznanskega portala Kamra in naših zbirk, dostopnih na javnih portalih zainteresirani strokovni javnosti.  Projekt Dan zbiranja spominov je prešel v redno dejavnost knjižnic kot permanentna storitev zbiranja spominov za uporabnike, ki gradivo prinesejo v knjižnico za takojšnjo digitalizacijo, kar bo služilo tudi večjemu povezovanju s sorodnimi kulturnimi in drugimi institucijami na vsebinski in organizacijski ravni, ter promocijska podpora Albumu Slovenije.  Permanentno ažuriranje seznama potencialnih ustvarjalcev gradiv, primernih za lokalno in območno domoznansko zbirko, ter komunikacija z njimi.  Predstavitve na strokovnih sejmih, festivalih in okroglih mizah. 3.5 organizacija bibliografske obdelave domoznanskega gradiva s svojega območja OOK  Sodelovali bomo v ekspertni skupini za domoznanstvo pri koordinaciji OOK NUK.  Uskladitev obdelave člankov na ravni Slovenije, splošnih knjižnic in NUK za potrebe Slovenske bibliografije. 3.6 izvajanje normativne kontrole  V letu 2018 nameravamo v sklopu Slovanske knjižnice, Centra za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke MKL še nadalje kreirati in popravljati domoznanske normativne zapise. 3.7 izvajanje digitalizacije (projekte digitalizacije obrazložite v obliki projekta v posebni prilogi)  Aktivnosti v okviru projektov Bilo je nekoč v našem kraju, Znameniti ljubljanski župani, Razvoj Ljubljane, Dan spominov in Album Ljubljane (lokalizirane vsebine Albuma Slovenije).  Za leto 2018 načrtujemo obširnejšo digitalizacijo gradiv - korpusa tovarniških časopisov ter dopolnitev manjkajočih vsebin občinskih glasil iz Ljubljane in občin osrednjeslovenskega območja, vsebine bodo v celotnem obsegu objavljene na portalu Digitalne knjižnice Slovenije ter v obliki posebnih zbirk na domoznanskem portalu Kamra (priloga 9). 4.

Usmerjanje izločenega knjižničnega gradiva s svojega območja OOK

4.1 Ali zagotavljate stalno hrambo uradnih publikacij s svojega območja? 4.2 Ali izvajate usmerjanje izločenega gradiva? 4.3 Ali hranite za območje OOK pomembno gradivo, izločeno iz splošnih knjižnic na območju OOK? 4.4 Ali hranite gradivo, ki ima status kulturnega spomenika regionalnega pomena? 4.5 Ali hranite gradivo, ki ima status kulturnega spomenika lokalnega pomena?

Načrtovane dejavnosti v zvezi z odpisovanjem oz. izgradnjo knjižnične zbirke, pomembne za širše območje OOK: • V knjižnicah regije imamo interne Pravilnike o izločanju in odpisu knjižničnega gradiva, ki so usklajeni z Navodili za izločanje in odpis knjižničnega gradiva NUK. Dogovorile smo se o internem postopku obveščanja o izločenem gradivu med knjižnicami regije. • Glede na 13., 14. in 15. člen Navodil NUK. Usmerjanje izločenega knjižničnega gradiva z osrednjeslovenskega območja bomo tako izvajali v skladu z navodili, ki so bila sprejeta leta 2010 ter v skladu z Navodilom za izločanje in odpis knjižničnega gradiva (NUK, 12.06.2012) in Navodilom za ugotavljanje lastnosti kulturnega spomenika (NUK, 20.12.2012), revidiranima v letu 2013. • V splošnih knjižnicah pogosto prejemamo darove bralcev. Le-ti gradiva ne ponudijo tudi nacionalni knjižnici, ki je nacionalni zavezanec za hrambo t. i. slovenike. V kolikor knjižnice tovrstnih izvodov knjižnih darov ne uvrstijo v svoje zbirke, jih spodbujamo, da jih v koordinaciji z MKL posredujejo v NUK-ovo arhivsko zbirko obveznih izvodov, če jih tam še ni. Pripravil, naziv delovnega mesta:

mag. Aleš Klemen, koordinator nalog območnosti in Anja Frković Tršan, območna koordinatorka domoznanske dejavnosti

Program dejavnosti osrednje območne knjižnice za leto 2018 je bil usklajen s knjižnicami osrednjeslovenske regije dopisno med 24. in 30. 10. 2017 ter koordinacijo nalog območnosti v NUK in ostalimi osrednjimi območnimi knjižnicami na 1. sestanku direktorjev in 2. sestanku koordinatorjev OOK v letu 2017, ki je bil dne 19. 9. 2017. Vsebino in obseg programa posebnih nalog osrednje območne knjižnice za leto 2018 je potrdil svet knjižnice na svoji 7. redni seji, dne 17. 1. 2018 in je bil sestavni del celotnega letnega programa in finančnega načrta knjižnice.

Datum: 19. 1. 2018

žig

Podpis odgovorne osebe: mag. Teja Zorko direktorica knjižnice

Knjižnica: Mestna knjižnica Ljubljana Priloga 1: Finančna zgradba izvajanja programa posebnih nalog OOK za leto 2018 Specifikacija stroškov

Izvajanje 27. čl. ZKnj Stroški dela** EPZ ‐ delež skupnega obsega ur (%) število oseb / zaposlenih Stroški nakupa gradiva (brez podatkovnih zbirk) Stroški nakupa podatkovnih zbirk Skupaj stroški nakupa knjižničnega gradiva Programski materialni stroški digitalizacije Stroški izobraževanj (zunanji izvajalci) Stroški medknjižnične izposoje Programski materialni stroški (skupaj) Načrtovani stroški SKUPAJ

Usmerjanje Koordinacija Zagotavljanje izločenega zbiranja, obdelave povečanega in knjižničnega in hranjenja Strokovna pomoč zahtevnejšega domoznanskega gradiva s svojega knjižnicam izbora knjižničnega območja gradiva območja gradiva in informacij

0,00 0,00 0 0,00 14.500,00 14.500,00

33.325,56 50,00 2

26.674,44 50,00 2

0,00 0,00 0

0,00 4.500,00 4.500,00 19.000,00

1.200,00

10.200,00 0,00

0,00

1.550,00 34.875,56

11.750,00 38.424,44

0,00 0,00

SKUPAJ MK

60.000,00

0,00 14.500,00 14.500,00 10.200,00 1.200,00 4.500,00 17.800,00 92.300,00

** Stroški dela vključujejo: plačni razred, prispevke in davke, ki se nanašajo na delo zaposlenih, regres, dodatke, stroške prevoza na delo in malice.

Datum: 19.1.2018

Žig:

Odgovorna oseba: mag. Teja Zorko

Sestavni del Priloge 1 so tabele s podrobno specifikacijo stroškov dela in specifikacijo stroškov po posameznih nalogah!

Stran 1 od 7

Drugi viri

0,00

4.114,79 4.114,79 0,00

4.114,79

SKUPAJ

60.000,00 100,00 4 0,00 18.614,79 18.614,79 10.200,00 1.200,00 4.500,00 17.800,00 96.414,79

Priloga 1a

Specifikacija stroškov dela Razrez stroškov po številu oseb oziroma zaposlenih za izvajanje posebnih nalog OOK

Zaposleni osebe /EPZ*: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. skupaj: *EPZ ‐ ekvivalent polne zaposlitve

Delež delovnega časa

Stroški dela (plača, prevoz, malica, regres, dodatki) število ur

Plačni razred

0,5 0,5 0,7 0,3

37 42 33 30

2,00

Skupaj EUR

15.385,77 17.939,79 17.135,71 9.538,73

522 522 731 313

60.000,00

2088

15.385,77 17.939,79 17.135,71 9.538,73 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 60.000,00

Obseg dela izvajanja posebnih nalog

Izvajanje 27. čl. ZKnj Število ur Število oseb /zaposlenih Število EPZ*

Zagotavljanje Koordinacija povečanega in zbiranja, obdelave zahtevnejšega in hranjenja izbora knjižničnega gradiva in Strokovna pomoč domoznanskega gradiva informacij knjižnicam območja

0 0 0,00

1.044 2 1,00

Stran 2 od 7

1.044 2 1,00

Usmerjanje izločenega knjižničnega gradiva s svojega območja

0 0 0,00

SKUPAJ EUR

2.088 4 2,00

Priloga 1b Specifikacija stroškov prve naloge: Zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij Specifikacija stroškov znesek v EUR Stroški dela 0,00 ‐od tega stroški dela ‐ MK ‐od tega stroški dela ‐ drugi viri EPZ* ‐ delež skupnega obsega ur (%) Stroški nakupa knjižničnega gradiva (brez podatkovnih zbirk) 0,00 Stroški nakupa podatkovnih zbirk ‐ financiranih s strani MK 14.500,00 stroški nakupa podatkovnih zbirk ‐ drugi viri 4.114,79 Skupaj stroški nakupa knjižničnega gradiva ‐ financiranih s strani MK 14.500,00 Programski materialni stroški (npr. oprema gradiva, dostop na daljavo …) 4.500,00 Specifikacija programskih materialnih stroškov Specifikacija fiksnih programskih materialnih stroškov Stroški izobraževanj

Specifikacija variabilnih programskih materialnih stroškov Stroški medknjižnične izposoje na območju

Stroški skupaj *EPZ ‐ ekvivalent polne zaposlitve Obrazložitev izračuna: Stroški nakupa elektronskih virov : 18.614,71,00 EUR ‐ IUS‐INFO, FinD‐INFO | Tax‐Fin‐Lex: 11.664,71 EUR ‐ PressReader: 7.000,00 EUR

0,00

4.500,00 4.500,00

19.000,00

Drugi programski stroški: 4.500,00 EUR Stroški medknjižnične izposoje: pakiranje, poštnina, obdelava naročila: 4.500,00 EUR Upoštevan je strošek medknjižnične izposoje za končnega uporabnika do višine največ 500 EUR za vseh osem osrednjih knjižnic in osrednjo območno knjižnico, ki posreduje knjižnicam območja večino gradiva. Celotne stroške za upravljanje, vzdrževanje licenčnino za programsko opremo za dostop na daljavo za leto 2018 za vse slovenske osrednje območne knjižnice prijavlja Narodna in univerzitetna knjižnica.

Stran 3 od 7

Priloga 1b Obseg nakupa Število potencialnih uporabnikov*

Število/enot Podatkovne zbirke Serijske publikacije ali kontinuirani viri Monografske publikacije Neknjižno gradivo Skupaj knjižnično gradivo Skupaj knjižnično gradivo + podatkovne zbirke

Povprečna /predvidena cena 3 6.204,90

0 3

Viri financiranja: znesek v EUR Stroški nakupa podatkovnih zbirk ‐ financiranih s strani MK 14.500,00 Stroški nakupa podatkovnih zbirk ‐ drugi viri 4.114,79 Skupaj stroški podatkovnih zbirk 18.614,79 *SURS na 1.7. tekoče leto

Stran 4 od 7

Skupaj 18.614,79 0 0 0 0 18.614,79

Priloga 1c Specifikacija stroškov druge naloge: Strokovna pomoč knjižnicam območja Specifikacija stroškov Stroški dela ‐od tega stroški dela ‐ MK ‐od tega stroški dela ‐ drugi viri EPZ*‐ delež skupnega obsega ur (%) Programski materialni stroški Specifikacija programskih materialnih stroškov

znesek v EUR 33.325,56 33.325,56 0,00 100,00 1.550,00

Specifikacija fiksnih programskih materialnih stroškov Stroški izobraževanj Potni stroški (naloge OOK) ‐ bibliotekar

Specifikacija variabilnih programskih materialnih stroškov

1.550,00 1.200,00 350,00

0,00

Stroški skupaj *EPZ ‐ ekvivalent polne zaposlitve

34.875,56

Obrazložitev izračuna: Za izvedbo koordinacije dejavnosti osrednje območne knjižnice na območju je predvideno 0,5 FTE bibliotekarja 37. plačnega razreda in 0,5 FTE bibliotekarja 42. plačnega razreda javnega uslužbenca, regres, premije, prehrana in prevoz na delo. Stroški izobraževanj so namenjeni izvedbi permanentnih strokovnih izpopolnjevanj koordinatorjev nalog OOK, ki so neposredno vezane na izvajanje posebnih nalog in jih prijavljamo v sodelovanju s koordinacijo OOK pri NUK in ostalimi slovenskimi OOK. V letu 2018 bodo tako izvedena sledeča izobraževanja, ki jih v svojem programu prijavlja koordinatorica izvajanja posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic, morebitne stroške izvedbe pa prijavljamo osrednje območne knjižnice: 1. Delavnica ABC moderiranja: Osnovne tehnike in veščine vodenja skupinskih procesov 2. Priprava prijave na projekte 3. Varstvo osebnih podatkov v luči nove direktive EU 4. Prenos dobrih praks – na delovnih sestankih Stroški usposabljanj OOK (ne glede na število udeležencev): 300 EUR Stroški izobraževanj za koordinatorje slovenskih OOK (podrobnejši vsebinski opis v prilogi 2): 900,00 EUR Skupaj stroški izobraževanj: 1.200,00 EUR Potni stroški (delo na koordinaciji nalog OOK, obiski knjižnic območja): 500,00 EUR

Stran 5 od 7

Priloga 1d Specifikacija stroškov tretje naloge: Koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva Specifikacija stroškov Stroški dela ‐od tega stroški dela ‐ MK ‐od tega stroški dela ‐ drugi viri EPZ* ‐ delež skupnega obsega ur (%) Programski materialni stroški digitalizacije Programski materialni stroški Specifikacija programskih materialnih stroškov

znesek v EUR 26.674,44 26.674,44 0,00 100,00 10.200,00 11.750,00

Specifikacija fiksnih programskih materialnih stroškov Stroški izobraževanj Potni stroški (domoznanske naloge OOK)

Specifikacija variabilnih programskih materialnih stroškov Digitalizacija ‐ financiranje MK Digitalizacija ‐ drugi viri Organizacija festivala Domfest 2018

350,00 350,00

11.400,00 10.200,00 1.200,00

Stroški skupaj 38.424,44 *EPZ ‐ ekvivalent polne zaposlitve Obrazložitev izračuna: Za izvedbo koordinacije domoznanske dejavnosti knjižnicam na območju ter koordinacijo projekta Kamra (za naloge območne redakcije) je predvideno 0,7 FTE bibliotekarja 33. plačnega razreda in 0,3 FTE bibliotekarja 30. plačnega razreda javnega uslužbenca, regres, premije, prehrana in prevoz na delo. Stroški digitalizacije: 10.200,00 EUR ‐ stroški digitalizacije gradiv z domoznanskimi vsebinami iz osrednjeslovenskega območja: 10.200,00 € (podrobnejša specifikacija stroškov po priroritetah je v prilogi 9) Stroški organizacije in izvedbe festivala Domfest 2018: 1.200,00 EUR (podrobnejša specifikacija je v prilogi 8) Potni stroški (projekt Kamra, delo na koordinaciji domoznanskih nalog OOK): 500,00 EUR Celotne stroške za upravljanje, vzdrževanje in gostovanje MKL na portalu Kamra za leto 2017 prijavlja Osrednja knjižnica Celje.

Stran 6 od 7

Priloga 1e Specifikacija stroškov četrte naloge: Usmerjanje izločenega gradiva s svojega območja Specifikacija stroškov Stroški dela ‐od tega stroški dela ‐ MK ‐od tega stroški dela ‐ drugi viri EPZ* ‐ delež skupnega obsega ur (%) Programski materialni stroški Specifikacija programskih materialnih stroškov

znesek v EUR 0

Specifikacija fiksnih programskih materialnih stroškov Stroški izobraževanj

Specifikacija variabilnih programskih materialnih stroškov

Stroški skupaj *EPZ ‐ ekvivalent polne zaposlitve Obrazložitev izračuna:

Stran 7 od 7

Priloga 11 M žnica Ljubljana Osrednjaa območna kknjižnica: Mestna knjiž

Prograam aktivno osti na po odročju ob bmočnega a uredništva portalaa Kamra Prosimo naštejte nalloge, ki jih izvvajate v skloopu območne ega uredništvva po posam meznih segme entih: no uredništvo Območn - Izvajjali bomo red dakcijo, orga anizacijo in kooordinacijo d dela na porta alu Kamra zaa potrebe reggije. - Priprravili bomo lletni načrt domoznanskihh zgodb in svvetovali loka alnim uredni kom vsebin. V letu 20188 načrtujemo nov projekt z naslovoom »Bilo je nekoč v naššem kraju«, v okviru katerega bom mo skupaj s knjižnicami re egije objavljaali zgodbe lokkalnega pom mena. - Še naprej bomo knjižnicam regije nudili ppomoč pri vn nosu vsebin. - Ured dništvo bo šee naprej tesn no sodelova lo s Slovanskko knjižnico, ki je Centerr za domoznanstvo in sp pecialne hum manistične zb birke MKL. Pridobivvanje vsebin in partnerje ev - Zasn novali smo nov n regijski projekt »Billo je nekoč v našem krraju« v okvirru katerega bomo skup paj s knjižnicami regije isskali zanimiv e zgodbe, po ovezane z lo okalno zgodoovino ter pre ebivalci posaameznega krraja, jih zapissali in objavi li na portalu Kamra. Pri ttem se bomoo čim bolj po ovezali z lokkalnim okoljeem ter sklepa ali partnerstvva z lokalnim mi ustanovam mi in društvi. - Preo ostale predvidene vsebine MKL in knjjižnic regije: o znameniiti ljubljanskii župani, o razvoj po osameznih o območij in inffrastrukture glavnega me esta, o usnjarstvvo v Šmartne em pri Litiji, o rudnik svvinca Sitarjevvec, o predstavvitev Cankarjjevih prvotis kov v domozznanski zbirkki Cankarjevee knjižnice Vrrhnika, o zgodovin na šolstva na a Moravškem m, o dopolnjeevanje že obstoječih digittalnih zbirk. - Priprravili bomo natečaj za n najboljšo zgoodbo iz lokaln nega okolja, ki bo potekkal na region nalnem nivoju. Prijave na natečaj bo odo skupaj z zgodbami zb birale osredn nje knjižnicee ter jih po preteku rokaa za oddajo posredovale v Mestno kknjižnico Ljub bljana, kjer bomo nareddili finalni izb bor ter najb boljše nagrad dili. Najboljšše zgodbe bbomo oprem mili s fotogrrafijami in oobjavili na portalu p KAM MRA. - Projeekt Dan zbiranja spominov je prešeel v redno dejavnost d MKL M kot perm manentna sttoritev zbiraanja spomino ov za uporab bnike, ki graddivo prinesejjo v knjižnico o za takojšnjoo digitalizaciijo, kar bo sslužilo tudi večjemu povezovanju s sorodnim mi kulturnimi in drugim mi institucijami na vseb binski in orgaanizacijski ravvni. - Perm manentno bo omo ažuriralli seznam pootencialnih u ustvarjalcev g gradiv, primeernih za loka alno in obm močno domozznansko zbirko, ter komuunicirali z njimi. Usposab bljanje vnašaalcev vsebin

Za kknjižnice ossrednjesloven nskega obm močja bomo o pripravili usposabljanjja za samo ostojno vnaššanje vsebin na Album SSlovenije (poo potrebi) ter svetovali u uporabnikom m pri samosttojnem vnaššanju. Priprravili bomo u usposabljanja za nove lokkalne vnašalce digitalnih zgodb.

Promociija - Izvajjali bomo pro omocijo vseb bin objavljennih na portalu Kamra. - Priprravili bomo koncept ob biskov dnevnnih centrov z domoznan nskimi vsebiinami (s Kam mre in dLiba). V okviru tteh obiskov bodo izvede ni intervjuji o posebnih sstoritvah za sstarejše v MKL. - Na ttemo Album ma Slovenije bomo priprravili praktične predstavitve za razli čne ciljne skupine uporrabnikov terr jim na prim meru Albumaa Ljubljane predstavili p sa amostojno vvnašanje vse ebin na Kam mro. - Priprravili bomo p predstavitve na strokovnnih sejmih, fe estivalih in okkroglih mizahh.

Datum:

18. 10. 2 2017

Prippravil:

Anja Frković T A Tršan

Priloga 2: Infotočka e‐gradiv javnih oblasti Mestna knjižnica Ljubljana v povezavi z informacijskim opismenjevanjem uporabnikov in knjižničarjev izvaja izobraževanja »E‐storitve javnih nosilcev oblasti«, cilj projekta je usposobitev udeležencev za uporabo elektronskih storitev javnih nosilcev oblasti (s področja javne uprave, zdravstva, uporaba storitev državnega portala e‐uprava, itd.), nuditi podporo pri uporabi sodobnih tehnoloških rešitev s področja e‐demokracije (digitalni podpis in uporaba e‐obrazcev ter nacionalnih e‐portalov), hkrati pa preko knjižnične spletne strani zagotoviti pomoč uporabnikom pri dostopanju in uporabi dokumentov ter baz podatkov javnih oblasti (t.i. infotočka). E‐storitve javnih nosilcev oblasti Mestna knjižnica Ljubljana (MKL) je v letu 2013 pripravila strateške usmeritve za razvoj svojega dela in storitev do leta 2016. Mednje je umestila tudi usmeritev »Knjižnica na daljavo: virtualna knjižnica MKL« ter strateški cilj »Informacijska točka za e‐gradiva javnih oblasti«. Z njim si je zadala doseči sledeče pričakovane učinke: • zagotavljanje pomoči uporabnikom pri dostopanju in uporabi dokumentov ter baz podatkov javnih oblasti, • podporo izvajanju e‐demokracije v lokalnem okolju, • zagotavljanju komunikacije državljanov z državnimi in lokalnimi organi preko računalnikov MKL, • pomoč pri izvajanju morebitnih e‐volitev ali drugih oblik neposredne participacije državljanov v okviru storitev e‐demokracije; • sodelovanje z različnimi javnimi oblastmi (lokalne, regionalne, državne). Namen Informacijske točke je bil preko vsebinsko zaključenih sklopov vzpostaviti izobraževalni okvir in platformo za izobraževanje in informiranje uporabnikov glede možnosti uporabe storitev v digitalnem okolju: • predstaviti osnove delovanja v procesih e‐poslovanja (tehnične zahteve, elektronski podpis/kvalificirano potrdilo), • ustrezno strukturirana predstavitev podatkov javne uprave (delovanje državnih služb in organov, predstavitev njihovih storitev v e‐okolju, informacijski viri, servisi in upravni podatki, ki so dostopni državljanom v e‐obliki), • e‐storitve s področja zaposlovanja, poklicnega svetovanja in poklicne orientacije, • spletne vsebine, vezane na delovanje Evropske unije, njenih institucij in organov, • poseben poudarek je na vsebinah povezanih z informacijsko pismenostjo in varnostjo v digitalnem okolju. Podstran Infotočka e‐gradiv javnih nosilcev oblasti V skladu s strateškimi usmeritvami in potrebami naših uporabnikov po znanju in kompetencah na področju aktivnega državljanstva v elektronskem okolju izvajamo podporna izobraževanja, s posebnim poudarkom na e‐storitvah javnih nosilcev oblasti, ki za delovanje od uporabnikov zahtevajo pridobitev in uporabo elektronskega kvalificiranega potrdila oz. spletni e‐podpis za fizične osebe. Hkrati pa smo pričeli z gradnjo tako imenovane infotočke e‐ gradiv javnih nosilcev oblasti (http://www.mklj.si/infotocka‐e‐gradiv), ki je kot referenčni vir na spletni strani knjižnice dostopna tako knjižničnim uporabnikom, kakor tudi delovno orodje in pomoč za uspešno delo knjižničarjev pri njihovem delu z uporabniki.

Namenska podstran je danes zbir vseh najpomembnejših portalov, spletnih strani in vsebin, ki nudijo dostop do dokumentov ter baz podatkov in e‐storitev javnih oblasti, podporo izvajanju e‐demokracije v lokalnem okolju ter zagotavljajo komunikacijo državljanov z državnimi in lokalnimi organi. Dopolnjena je z vsebina s področja spletne varnosti, pravne pomoči, podpore podjetništvu in finančnega poslovanja fizičnih oseb v spletnem okolju. Z uporabo in vsebinami infotočke kolege knjižničarje seznanjamo tudi na izobraževanjih E‐ gradiva javnih oblasti, e‐demokracija, ki so organizirana v okviru Učnega centra MKL, uporabnikom pa vsebine predstavljamo že dlje časa,preko ciljno usmerjenih tečajev in delavnic (npr. Kako postati eDržavljan?, eZdravje v praksi, Varnost na spletu, Info točka javnih nosilcev oblasti, ipd.). Ravno zaradi tega smo tudi v sodelovanju z Učnim centrom MKL zasnovali izobraževanje »E‐ gradiva javnih oblasti, e‐demokracija«, ki je bila namenjena ravno knjižničarjem v slovenskih splošnih knjižnicah, njegov namen pa je predstaviti možnosti uporabe naše Infotočke e‐ gradiv javnih oblasti pri seznanjanju z novostmi na področjih, ki jih pokriva, hkrati pa jih usposobiti za uporabo portala pri njihovem vsakodnevnem delu z uporabniki. Vsebine podstrani nameravamo v letu 2018 podrobneje predstaviti koordinatorjem posebnih nalog osrednje območne knjižnice iz vseh slovenskih območjih, saj jim bodo tovrstna znanja v pomoč pri delu z njihovimi uporabniki, novo pridobljena znanja pa bodo lahko prenašali dalje v knjižnice na njihovem območju delovanja. Vsebinski sklopi, ki so sedaj del spletne infotočke, bodo predstavljeni v obliki namenskih predavanj in delavnic, najprej predvsem s področja spletne varnosti, nato pa še s področja uporabe storitev e‐uprave, digitalnega podpisa, spletnega bančništva, ter predstavitev namenskih spletnih portalov v okviru t.i. e‐demokracije. Infotočka se in se še bo redno dopolnjevala, ko bodo na voljo nove in izboljšane storitve in vsebine, pri posameznih vsebinskih sklopih pa objavljamo tudi najpomembnejše medijske odzive, ki podrobneje opredeljujejo posamezne e‐storitve ali e‐vsebine, vezane na javne nosilce oblasti. Vsebine programa Osnove delovanja v procesih e‐poslovanja in e‐storitve ‐ Tehnične zahteve uporabe e‐storitev. ‐ Pridobivanje in uporaba elektronskega podpisa/elektronskega kvalificiranega potrdila. ‐ Možnosti uporabe storitev v digitalnem okolju. ‐ Hitre povezave do sklopov informacij, ki uporabnika usmerjajo na posamezna področja. ‐ Zbrani so tudi opisi storitev, ki potekajo med organi javne uprave in našteti pomembnejši portali v javni upravi. Podatki in storitve e‐uprave in postopki, ki so omogočeni v njenem okviru ‐ Delovanje državnih služb in organov. ‐ Pregled storitev javne uprave v spletnem okolju.

‐ ‐ ‐ ‐

Informacijski viri in servisi, upravni podatki, dostopni državljanom. pregled in primeri uporabe informacij, storitev in postopkov pridobivanja uradnih podatkov iz javnih evidenc, vlaganje uradnih dokumentov in vlog ter uporaba spletne pomoči pri tovrstnih uradnih postopkih.

Spletne vsebine, vezane na delovanje EU, njenih institucij in organov ‐ Uporaba vsebin in informacij na portalu Evropske unije (Europa.eu). Europa.eu je uradni portal Evropske unije in je dobro izhodišče, če iskanje informacij in storitve, ki jih zagotavlja EU. Portal zagotavlja osnovne informacije o delovanju EU, zadnje novice in dogodke EU, povezave do informacij EU na spletiščih institucij in agencij EU. ‐ Pregled posameznih državnih storitvenih portalov držav članic Evropske unije. E‐zaposlitve in eStoritve ZRSZ ‐ predstavitev in pregled portala E‐zaposlitve, namenjenega iskalcem in ponudnikom (delodajalcem) delovnih mest. ‐ Registracija in uporaba eStoritev Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. ‐ Uporaba portala eSvetovanje za poklicno svetovanje in poklicno orientacijo. Varnost v digitalnem okolju ‐ pregled varnostnih vprašanj pri delu na svetovnem spletu, ‐ specifike varnosti in možnosti zlorabe osebnih podatkov pri uporabi digitanih servisov in storitev. NAČIN IZVEDBE: predavanje, predstavitev, delavnica DELAVNICO IZVAJA: mag. Aleš Klemen, v sodelovanju s predstavniki Direktorata za informacijsko družbo Ministrstva za javno upravo, predstavniki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (eZdravje) in predstavniki finančnih inštitucij (eBančništvo) Predvideni stroški programa Stroški za 1 OOK stroški za vseh 9 OOK Stroški usposabljanj za koordinatorje OOK 100,00 EUR 900,00 EUR (ne glede na število udeležencev)

Priloga 3: Program izobraževanj koordinacije OOK pri NUK Strokovno usposabljanje za svetovalno delo je namenjeno udeležencem iz OOK. Načrtujemo 3 samostojne vsebinske sklope ter predstavitve dobrih praks (predlogi OOK) v sklopu sestankov: 1. Delavnica ABC moderiranja: Osnovne tehnike in veščine vodenja skupinskih procesov 2. Priprava prijave na projekte 3. Varstvo osebnih podatkov v luči nove direktive EU 4. Prenos dobrih praks – na delovnih sestankih PROGRAM USPOSABLJANJA ZA OOK USPOSABLJANJE OOK 1: DELAVNICA ABC MODERIRANJA: OSNOVNE TEHNIKE IN VEŠČINE VODENJA SKUPINSKIH PROCESOV • TRAJANJE: 1 dan, 8 ur od z vmesnimi krajšimi odmori in enournim odmorom za kosilo. • KRAJ IZVEDBE: NUK – učilnica, Leskoškova 12 • TERMIN: 2. polovica januarja 2018 • ČAS: 9:00 – 17:00 • UDELEŽENCI: Koordinatorji in ostali udeleženci iz OOK do maksimalno 25 ‐30 udeležencev • POGOJI UDELEŽBE: delo z osrednjimi knjižnicami na območju OOK pri izvajanju štirih posebnih nalog OOK. Delavnica je namenjena: vsem, ki se srečujejo z načrtovanjem in vodenjem skupinskih procesov ter želijo spoznati pristope, ki jih moderatorska stroka razvija že desetletja. • CILJ: Spoznali in preizkusili boste osnovne modele, tehnike in veščine, ki so uporabni za uspešno načrtovanje in vodenje delavnic, sestankov in izobraževalnih procesov. • VSEBINA: Kako moderatorji ustvarijo varno okolje in motivirajo udeležence za aktivno sodelovanje v skupini? Kateri pristopi povabijo, uravnotežijo in uglasijo različne glasove v skupini? Kakšne moderatorske tehnike spodbujajo člane skupine k bolj učinkovitemu delu? 1. Osnove in napotki moderatorjev za uspešno skupinsko delo:  Značilnosti, potek in odločanje v skupinskem delu  Obvladovanje in uravnoteženje različnih osebnostnih tipov v skupinah  Vloga, veščine in tehnike moderatorja 2. Moderatorske tehnike ustvarjanja varnega prostora, porajanja idej in doseganja soglasja:  Ledolomilec (Icebreaker)  Zamejitev varnega komunikacijskega prostora (Safe Space)  Beseda kroži (Round Robin) in pokovka (Pop Corn)  Temeljna skupinska tehnika (NGT, Nominal Group Technique)  Razvrščanje po sorodnosti (Affinity Mapping)

 Vrtiljak (Caroussel) • NAČIN IZVEDBE: Način dela je izrazito izkustven; temelji na simulacijah, ki jim sledijo analitično‐teoretične predstavitve in razgovori z udeleženci. Takšen način omogoča konstruktivno integracijo izkušenj udeležencev. • DELAVNICO IZVAJA: Vida Ogorelec, Društvo moderatorjev Slovenije USPOSABLJANJE OOK 3: PRIPRAVA PRIJAVE NA PROJEKTE • TRAJANJE: 1 dan, 6 ur z vmesnimi krajšimi odmori • KRAJ IZVEDBE: NUK – učilnica, Leskoškova 12 • TERMIN: oktober 2018 • ČAS: 9:00 – 15:00 • UDELEŽENCI: Seminar je namenjen koordinatorjem in ostalim zaposlenim v OOK za izvajanje ene izmed štirih posebnih nalog OOK, ki se želijo seznaniti s postopki prijave na projekte. • POGOJI UDELEŽBE: / • CILJ: Predstaviti možnosti pridobivanja sredstev za nove storitve knjižnic na domačih in mednarodnih razpisih. Predstaviti glavne elemente prijave, v skupinah izdelati enostavno prijavo. • VSEBINA: 1. Predstavitev možnosti pridobivanja sredstev za nove storitve knjižnic na domačih in mednarodnih razpisih 2. Glavni elementi prijave 3. Priprava enostavne prijave (delo v skupinah) • NAČIN IZVEDBE: predavanje, predstavitev, delavnica • DELAVNICO IZVAJA: Breda Karun USPOSABLJANJE OOK 3: VARSTVO OSEBNIH PODATKOV V LUČI NOVE DIREKTIVE EU • TRAJANJE: 1 dan, 4 ure od z enim odmorom • KRAJ IZVEDBE: NUK – učilnica, Leskoškova 12 • TERMIN: 9. januar 2018 • ČAS: 8:30 ‐10.00, 15 minut odmora, 10:15 do 11:45 • UDELEŽENCI: Koordinatorji in ostali udeleženci iz OOK, ni omejitve udeležencev • POGOJI UDELEŽBE: delo z osrednjimi knjižnicami na območju OOK pri izvajanju štirih posebnih nalog OOK. Delavnica je namenjena: vsem, ki se srečujejo z varovanjem osebnih podatkov. • CILJ: 25. 5. 2016 je bila v Uradnem listu EU objavljena Splošna uredba (EU) 2016/679 o varstvu osebnih podatkov, ki bo poenotila varstvo osebnih podatkov EU, ki ga pri nas ureja Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP‐1). Reforma za upravljavce osebnih podatkov in posameznike prinaša precej novosti. Uredba se bo začela uporabljati v državah članicah konec maja 2018. Na seminarju bodo predstavljene ključne novosti nove uredbe – izvedeli boste, na katere novosti se morate pravočasno pripraviti.

• VSEBINA: 1. Reforma zakonodajnega okvira varstva osebnih podatkov v EU  potreba po reformi zakonodajnega okvira  cilji reforme 2. Novosti Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov  Spremembe glede temeljnih definicij, obsega in načel  Spremembe glede dolžnosti upravljavcev  Spremembe glede pravic posameznika 3. Pravica do pozabe, omejitve, prenosljivosti podatkov  Vgrajeno in privzeto varstvo podatkov  Pogodbena obdelava podatkov  Evidenca dejavnosti obdelave (»katalogi«)  Ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov  Pooblaščene osebe za varstvo podatkov  Kodeksi ravnanja in potrjevanje (certificiranje)  Obveščanje o kršitvah varnosti  Prenos osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije  Pravna sredstva, odgovornost in kazni 4. Kako bo sprejem Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov vplival na naše poslovanje? 5. Kako se pripraviti na novosti Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov? 6. Odprta vprašanja in razprava • NAČIN IZVEDBE: Predavanje in razprava. • DELAVNICO IZVAJA: dr. Andrej Tomšič Predvideni stroški na posamezno OOK Predvideni stroški programa Stroški na OOK Stroški usposabljanj na 1 OOK (ne glede na število udeležencev) 300 EUR Dejavnost bo izvedena v skladu z razpoložljivimi finančnimi in kadrovskimi viri.

Priloga 4: Projekti namenjeni portalu Kamra V Mestni knjižnici Ljubljana smo namesto projekta »Moja ulica«, ki je uspešno tekel vse od leta 2010, zasnovali nov projekt z naslovom »Bilo je nekoč v našem kraju«, v okviru katerega bomo skupaj s knjižnicami regije iskali zanimive zgodbe, povezane z lokalno zgodovino ter prebivalci posameznega kraja, jih zapisali ter objavili na portalu Kamra. Še naprej bomo digitalizirali razstave, ki so del domoznanske dejavnosti v MKL. Poleg tega bomo nadaljevali sklop digitalnih zbirk na temo razvoja posameznih območij in infrastrukture glavnega mesta ter sklop digitalnih zbirk o znamenitih ljubljanskih županih. Prav tako bomo redno dopolnjevali že objavljene digitalne zbirke. Predvidene vsebine knjižnic regije: 1. usnjarstvo v Šmartnem pri Litiji, 2. rudnik svinca Sitarjevec, 3. predstavitev Cankarjevih prvotiskov v domoznanski zbirki Cankarjeve knjižnice Vrhnika, 4. zgodovina šolstva na Moravškem, 5. dopolnjevanje že obstoječih digitalnih zbirk. Pričakovani učinki: Takšne zgodbe bodo nadaljevanje cikla izobraževanja lokalne skupnosti in osrednjeslovenske regije ter slovenske javnosti. Knjižnice bomo z digitalnimi zbirkami ohranjale kulturno dediščino krajev, ljudi, običajev ter domoznansko dejavnost kot eno izmed pomembnejših dejavnosti v knjižnici. Časovna izvedba projekta: januar – december 2018 Partnerji: Splošne knjižnice osrednjeslovenske regije Zunanji partnerji Predvideni uporabniki: obiskovalci knjižnic, občani mest, krajev, učenci in dijaki ljubljanskih šol in šol iz osrednje Slovenije. Oblike predstavitve projekta javnosti: digitalne zbirke na Kamri, predstavitve v knjižnicah

Priloga 5: Pilotni projekt skupne nabave, obdelave in opreme knjižničnega gradiva Delovna skupina za poslovni načrt skupne nabave in obdelave pri ZSK za leto 2018 načrtuje izvedbo pilotne skupne nabave v povabljenih in zainteresiranih knjižnicah (Mariborska knjižnica za Knjižnico Lenart, Mestna knjižnica Kranj za Knjižnico Ivana Tavčarja Škofja Loka in Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto za Knjižnico Črnomelj ali Ljudsko knjižnico Metlika). Ministrsvo za kulturo je načelno podprlo predvideni pilotni projekt, računamo na odobritev finančnega plana. Skupna pilotna nabava je predvidena za leto 2018 in bi trajala največ eno poslovno leto, aktivnosti za sklenitev dogovora s sodelujočo knjižnico pa se odvijejo v jesensko‐zimskem času. Cilji Pilotna skupna nabava in obdelava novega knjižničnega gradiva je namenjena pripravi dokumenta z zahtevami za dopolnitev sistema COBISS tako, da bo kar najbolj podpiral postopke skupne nabave in obdelave med zainteresiranimi knjižnicami. Dokument bo torej namenjen IZUMu za planiranje in razvoj sistema COBISS, ki bo omogočal izvajanje združene nabave in obdelave knjižničnega gradiva večih knjižnic. Izvajanje pilotne nabave in obdelave naj torej razkrije vse potrebne funkcionalnosti, ki v COBISSu lahko olajšajo postopke skupne nabave in obdelave, vključeni v projekt pa jih popišejo v dokument funkcionalnih zahtev za skupno nabavo in obdelavo. Planiramo, da bo pilotna nabava in obdelava izkazala dober poslovni model ali več modelov učinkovitega sodelovanja pri nabavi in obdelavi gradiva med knjižnicami, tako finančnega kot organizacijskega. Iz tega sledi naslednji cilj pilotne nabave: opredelitev vseh dogovorov med knjižnico izvajalko in sodeljučo knjižnico, ki so potrebni za ustrezno izvajanje združenih postopkov nabave in obdelave kot vzorec in predloga za sklepanje dogovorov med sodelujočimi knjižnicami v prihodnje, vključno z možnostmi za skupno prijavo na razpisih za financiranje gradiva in sodelovanja pri drugih načinih pridobivanja sredstev za knjižnično gradivo. Sodelujoči Dogovor o pilotni skupni nabavi in obdelavi knjižničnega gradiva skleneta knjižnica, ki bo nosilec skupne nabave in obdelave (knjižnica izvajalka) ter sodelujoča knjižnica, za katero knjižnica izvajalka opravi nabavo in obdelavo. V pilotno nabavo in obdelavo so vključeni knjižničarji tako iz knjižnice izvajalke kot partnerske knjižnice. Poleg teh je v pilotni nabavi nujno sodelovanje računovodske službe in vodstva obeh knjižnic za opredelitev najbolj praktičnega finančenga poslovanja in poslovanja z računi po načelu transparentnosti in nedvoumnosti. Predvidevamo občasno posvetovanje sodelujočih z ostalimi knjižnicami, ki izvajajo pilotno nabavo in obdelavo s predstavnikom iz IZUM‐a. Predviden potek pilotne nabave in obdelave Izbor in nakup Za potrebe pilotne nabave in obdelave ni predvidena izvedba celotnega nakupa, ki ga partnerska knjižnica načrtuje za leto 2018. Obseg skupnega izbora in nakupa je omejen

na dosego zgoraj opredeljenih ciljev. Ostalo gradivo partnerska knjižnica pridobi po svoji dosedanji praksi. Izbor se izvaja v prostorih knjižnice, ki izvaja pilotno skupno nabavo (knjižnice izvajalke) praviloma na podlagi oglednih izvodov, ki jih je pridobila knjižnica izvajalka. Pri izboru gradiva je navzoč knjižničar partnerske knjižnice, ki potrdi izbor in število izvodov za partnersko knjižnico in je seznanjen z izbiro dobavitelja, ceno… Knjižničar partnerske knjižnice je navzoč pri skupnem izboru gradiva predvidoma enkrat na teden (oz. po potrebi). Predviden rezultat: - oblikujejo se predlogi/ugotovitve o čim bolj praktičnem načinu sodelovanja dveh knjižnic pri izboru gradiva in obvladovanje nabavne politike sodelujočih knjižnic; - oblikujejo se predlogi/ugotovitve o praktičnem modelu oddajanja enotnih naročil dobaviteljem z učinki količinskih popustov na večja naročila; - izoblikuje se računovodsko sprejemljiv in čim bolj praktičen način plačevanja naročenega gradiva (prejemanja, potrjevanja in evidentiranja računov); - izoblikujejo se predlogi o potrebnih mesečnih poročilih in kontroli porabe sredstev za nakup knjižničnega gradiva ter kontrola evidenc med C3 in računovodstvom. V času pilotne nabave se evidenca o naročilih in nakupih zaradi trenutno nepovezanih baz knjižnic izvaja v modulu COBISS3/Nabava vsake od sodelujočih knjižnic. Za partnersko knjižnico jo v bazi svoje knjižnice predvidoma opravi knjižničar partnerske knjižnice na tedenskem izboru skupnega gradiva med obiskom pri knjižnici izvajalki. Predviden rezultat: - na podlagi pomanjkljivosti ločenih baz nastaja popis potrebnih dopolnitev sistema COBISS, ki bodo preprečile podvojeno vodenje postopkov in evidenc nabave, oziroma bodo te postopke olajšale. Katalogizacija, inventarizacija in oprema Katalogizacijo, inventarizacijo in opremo vsega novega gradiva – tudi gradiva sodelujoče knjižnice – opravi knjižnica izvajalka. Katalogizacijo novih naslovov opravi za sodelujočo knjižnico katalogizator, ki zapis uredi za knjižnico izvajalko s kopiranjem urejenega zapisa v lokalno bazo sodelujoče knjižnice. Predviden rezultat: - kakovosten bibliografski zapis v obeh lokalnih bazah - seznam katalogizatorjevih predlogov za poenotenje šifrantov za poenostavitev postopkov; Inventarizacijo gradiva sodelujoče knjižnice opravi inventarizator knjižnice izvajalke na podlagi potrjenih dobav skupno naročenega gradiva v lokalni bazi sodelujoče knjižnice. Predviden rezultat: - seznam potrebnih dopolnitev sistema COBISS, ki bodo presegle podvojene postopke inventarizacije v ločenih bazah, oziroma bodo te postopke olajšale. - seznam predlogov poenotenja šifrantov za poenostavitev postopkov; Opremo vsega gradiva (signatura, ovijanje, zaščita pred krajo, RFID nalepka) opravi knjižnica izvajalka s specifikami in predhodnem dogovoru s sodelujočo knjižnico. Distribucijo predvidoma opravi knjižničar, ki sodeluje pri izboru novega gradiva. Predviden rezultat: - izoblikuje se praktičen model obvladovanja specifike opreme sodelujočih knjižnic ter učinkovite manipulacije z gradivom – vključno z distribucijo.

–2–

Priloga 6: Projekt skupnega spletnega portala slovenskih splošnih knjižnic V okviru delavnic, ki so bile izvedene v letih 2013 in 2014 na temo »Strategija OOK 2014 – 2020« so bila izoblikovana strateška področja, ki smo jih udeleženci delavnic prepoznali kot ključna za razvoj splošnega knjižničarstva. V okviru strateškega področja »Sodelovanje +++« se je izoblikoval cilj 2, ki predvideva predvsem okrepitev komunikacij med splošnimi knjižnicami, najprej med OOK‐ji, nato še med OOK‐ji in OK‐ji. Kot aktivnost za dosego tega cilja je predvidena skupna, javnosti zaprta knjižnična platforma. Cilj 4 v okviru tega strateškega področja predvideva obveznost deljenja vseh primerov dobrih praks, uspešnih projektov in znanj, pridobljenih s sredstvi Ministrstva za kulturo. V okviru strateškega področja »Knjižnice v e‐okolju« se je pojavilo vprašanje smiselnosti vzpostavitve skupnega portala, ki bi z enega mesta omogočal boljšo preglednost in dostopnost do e‐storitev v slovenskih splošnih knjižnicah, portal pa bi moral biti dosegljiv tudi za mobilne naprave. V smislu Strategije razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2013‐2020 (ZSK) bi skupno spletno stran lahko umestili v okvir Strateškega področja 1 (Organizacija, delovanje in mreža SIK), strateškega cilja 2 (Stabilna, učinkovita in racionalna organizacija mreže SIK), ukrepov 2b (vpeljava novih skupnih strokovnih in razvojnih rešitev) in 2c (povezovanje knjižnic, racionalizacija delovanja). Na osnovi komunikacij v okviru tima OOK, predvsem po obisku v Zagrebu, sklepamo, da obstaja potreba po skupnem portalu splošnih knjižnic, ki bi bil skupna vstopna točka do aktualnih vsebin. Če predpostavimo, da skupni portal splošnih knjižnic je potreben, se postavi vprašanje kakšen naj bo:  Katere vsebine naj vsebuje?  Kako naj bodo vsebine organizirane?  Komu (katerim javnostim) naj bo portal namenjen?  Kdo bo skrbel za vsebine?  Kakšne so možnosti za financiranje portala?  Je smiselno kreirati nov portal ali preoblikovati morda katerega od obstoječih?  Kakšna naj bo tehnična izvedba portala (sem spada tudi sistem za poizvedovanje)?  Kateri je najprimernejši izvajalec (verjetno zunanji profesionalni) za tehnično izvedbo? Preliminarno je članica pripravljalne skupine pregledala že nekaj različnih knjižničnih portalov po svetu. Po vsebini in pristopu se razlikujejo predvsem glede na to, kdo jih ustvarja. Veliko portalov izdajajo društva knjižničarjev, različna združenja, konzorciji (ki so oblikovani kot podjetja), pa tudi razne državne službe (ministrstva ali nacionalne knjižnice). Posebno izpostavlja finski portal http://www.libraries.fi/. Zdi se ji raznolik, prijazno strukturiran, obrnjen k uporabniku, hkrati pa profesionalen. V okviru našega skupnega projekta bomo morali odgovoriti najprej na osnovna vprašanja in si podrobne naloge razdeliti šele v drugi fazi. Razmisliti bo potrebno:  Katere vsebine naj portal vsebuje in kako naj bodo strukturirane (uporabniški vidiki…)  Kakšna naj bo tehnična osnova in možnosti vzpostavitve delovanja (izgradnja portala iz začetne točke ali nadgradnja že obstoječe spletne strani, denimo Združenja splošnih knjižnic)  Kakšne so možnosti (tudi dolgoročnega) financiranja projekta in v kolikšni meri bi ga bilo možno vzdrževati in nadgrajevati v okviru koordinacije območnosti. Primarno bi vključeval dostop do vseh informacij glede delovanja in ponudbe splošnih knjižnic ki so pretežno e‐ narave na enem mestu. Ideja o skupnem portalu z informacijami za različne javnosti (uporabnike, knjižničarje, ustanovitelje in financerje) bi bila v Sloveniji zelo koristna, saj bi kdorkoli lahko dostopal do podatkov, ki se trenutno nahajajo na različnih mestih, npr.:  podatki o mreži splošnih knjižnic (CeZaR, COLIB, ZSK),  ključni statistični podatki in kazalci delovanja splošnih knjižnic (za potrebe primerljivosti in vizualne predstavitve ustanoviteljem, financerjem in Ministrstvu za kulturo),  informacije in novosti na področju povezovanja knjižnic (ZSK, ZBDS in pristojne sekcije, predstavitev OOK in izvajanje posebnih nalog),  adresar odgovornih oseb v splošnih knjižnicah (iskalni, podobno kot pri primerljivih tujih portalih),

       

predstavitev projektov, lahko tudi po tematikah, predstavitev skupnih portalov (Kamra, dobreknjige.si, ZnaniSlovenci.si, dLib.si…), predstavitev posebnosti knjižnic (npr. domoznanske zbirke…), novice in informacije o zanimivih razpisih, projektih, konferencah, izobraževanjih, skupna vstopna točko za oddaljen dostop do vseh e‐podatkovnih zbirk (možnost uporabe skupnega metaiskalnika po e‐podatkovnih zbirkah), podstran z e‐učnimi gradivi (za informacijsko pismenost, uporabo e‐pod. zbirk, e‐uprave, varno uporabo interneta, spoštovanje avtorskih pravic, varovanje osebnih podatkov, ipd.), podstran za projekt poenotenih spletnih predlog dinamičnih spletnih strani splošnih knjižnic (projekt OOK 2016‐2018, nosilci: Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Mestna knjižnica Ljubljana, Osrednja knjižnica Celje), podstran za poročanje Ministrstvu za kulturo o prizadevanjih knjižnic o na področju bralne kulture in informacijske pismenosti na nacionalni ravni za potrebe trenutno aktualnega Nacionalnega programa za kulturo in vseh nadaljnjih programov (Potrebno bi bilo evidentirati prav vse projekte, programe in dejavnosti bralne in informacijske pismenosti), ki jih knjižnice izvajajo v svojih okoljih; določiti začetno leto izvajanja in podatek o tem, ali gre za enoletni ali večletni (stalni) projekt; določiti doseg projekta: lokalno, regionalno, nacionalno; določiti ciljne skupine uporabnikov (otroci, mladina, odrasli, družine, medgeneracijski, uporabniki s posebnimi potrebami, etnične skupine in narodne skupnosti: Romi, Madžari, Italijani); financerji: občine, MK, MIZŠ, JAK, medresorski projekti, ipd. o na področju dela za uporabnike s posebnimi potrebami.

V prvi fazi (leto 2017) nameravamo izsledkom naših predhodnih projektov, dodati ustrezne analize (npr. analizo razpoložljivih kadrov), za katere bi ugotovili, da nam manjkajo. Nato bomo preverili, katere vsebine bi že zdaj lahko združili (npr. z linkanjem) oz. se dogovorili za postopen razvoj po korakih. Pripravili bomo konkretno analizo stanja, izhodišča in idejno zasnovo, po možnosti izbrali izvajalca in domislili financiranje, v drugem letu pa bi vzpostavili delovanje portala. Razvoj in nadgradnja portala v sodelovanju z univerzo Pri skupnem portalu splošnih knjižnic se zdi ključen tudi razvoj sistema za poizvedovanje, ki bi primerno agregiral vse za portal relevantne vsebine, ki so že sedaj objavljene na različnih spletiščih. V tej fazi bi bilo dobro v projekt vključiti univerzo – člani delovne skupine bi pripravili vsebinski načrt strani, študentom bibliotekarstva bi (npr. v okviru priprave mag. del) zaupali načrtovanje sistema za poizvedovanje (metapodatki, iskalnik, interoperabilnost...), izbrana računalniška fakulteta pa bi prevzela programsko izvedbo. Priprava projekta:  Luana Malec, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper  Andreja Videc, Osrednja knjižnica Celje  Anka Rogina, Mariborska knjižnica  Aleš Klemen, Mestna knjižnica Ljubljana

Priloga 7: Predloge dinamičnih spletnih strani splošnih knjižnic Vse slovenske splošne knjižnice se svojim uporabnikom predstavljajo preko svetovnega spleta, večinoma le preko spletnih strani. Na njih uporabnikom in zainteresirani javnosti posredujejo informacije o svojem delovanju, kakor tudi pogojih za uporabo svojih servisov in storitev. Sodobne inovativne spletne tehnologije ponujajo knjižnicam tudi nove priložnosti upravljanja in organiziranja svojih vsebin in dejavnosti. V knjižnični ponudbi zavzema vse pomembnejše mesto neknjižno, zlasti elektronsko gradivo, dostopno na daljavo. Dobra spletna organizacija in predstavitev tovrstnega gradiva je ključnega pomena za obseg/uspešnost njene uporabe. V virtualno okolje se seli tudi del izobraževalnih in drugih storitev za uporabnike, slednji tudi sicer pričakujejo vse večjo interaktivnost s ponujenimi spletnimi vsebinami. Večina spletnih strani slovenskih splošnih knjižnic je portalske narave in posledično precej preprosta za upravljanje ter dopolnjevanje z dinamičnimi vsebinami. Dobršen del se pri gradnji spletnih strani poslužuje sistemov za upravljanje vsebin (CMS), zaradi cenovne ugodnosti je med njimi najpopularnejša programska rešitev Joomla!. Joomla! je odprtokodni sistem za upravljanje vsebin in zelo močno ogrodje za izdelavo spletne strani ter eden izmed najzmogljivejših in najpopularnejših sistemov za upravljanje s spletnimi vsebinami v svetovnem merilu. Napisana je bila v programskem jeziku PHPju za shranjevanje podatkov, ki jih uporabljajo podatkovne baze MySQL. Joomlino uporabnost lahko povečamo z raznimi razširitvami kot so komponente, moduli, vtičniki, predloge (angl. templates), jezikovne datoteke. Vse razširitve najdemo na Joomla! Extensions Directory, nekatere so plačljive, večinoma pa so brezplačne, saj so objavljene pod licenco GNU/GPL, ki dovoljuje prosto razmnoževanje, urejanje kode in izboljševanje programa, pod pogojem, da ta ostane odprtokoden. Za triletno obdobje 2016‐2018 tri osrednje območne knjižnice – Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Mestna knjižnica Ljubljana in Osrednja knjižnica Celje – načrtujemo skupno pripravo vsebinskih, tehničnih in aplikativnih rešitev za pripravo enotnih predlog (angl. templates) – temeljnih gradnikov spletnih strani splošnih knjižnic, ustvarjenih z orodjem Joomla. Predloge skrbijo za stil, izgled in vizualni izgled spletnih strani, ter jim dajejo strukturo. Oblikovane enotne spletne predloge bodo brezplačno na razpolago vsem splošnim knjižnicam. Prednosti tako načrtovanih enotnih spletnih predlog se zlasti kažejo v:  razbremenitvi knjižnic, zlasti manjših, ki same nimajo dovolj strokovnega kadra in finančnih sredstev da bi jih pripravile, vzdrževale in sprotno razvijale.  Zagotavljale bi osnovno poenotenost nabora vsebin, ki jih slovenske splošne knjižnice objavljamo na svojih spletnih straneh in tako olajšale primerljivost podatkov med posameznimi knjižnicami, kakor tudi izboljšale uporabniško izkušnjo,  pripomogle bi k enakomernejšemu razvoju vseh splošnih knjižnic, zlasti v virtualnem okolju. Knjižnice, ki bi se teh predpripravljenih predlog spletnih strani poslužile bi same poskrbele le še za grafični del spletne strani (v skladu z njihovo celostno grafično podobo), pri slednjem bi jim lahko bile v pomoč v zadnji fazi projekta tudi OOK.

ČASOVNICA PROJEKTA 2016 1. Pregled stanja spletnih strani slovenskih splošnih knjižnic, 2. Pregled tujih dobrih praks (zlasti Danske), 3. Priprava nabora vsebin na treh nivojih:  temeljne vsebine, vezane na poslanstvo in delo splošnih knjižnic in Zakon o dostopu do informacij javnega značaja,  vsebine vezane na podajanje naprednejših informacij in uporabo multimedijskih vsebin,  portalske vsebine z dostopom do podatkov in informacij, ki so prilagojene za različne ciljne in posebne skupine uporabnike, z osnovami za nadaljnje nadgradnje strani z zahtevnejšimi spletnimi dodatki, gradniki in aplikacijami. 2017 4. Izvedba vseh treh nivojev nabora vsebin v obliki predlog (templatov) za spletne strani, zgrajene z odprtokodno rešitvijo Joomla. 2018 5. Nadgradnja ponudbe predlog z zahtevnejšimi rešitvami, tudi plačljivimi. 6. Pomoč OOK knjižnicam na območju pri izvedbi ustreznih grafičnih rešitev spletnih strani, postavljenih v Joomli. 2019 ‐ ... 7. Kontinuirano posodabljanje spletnih predlog, v skladu z novimi, nenehno spreminjajočimi se potrebami uporabnikov, zahtevami širšega okolja in dosegljivostjo novih tehnoloških rešitev. Predloge bodo oblikovane ob sočasnem upoštevanju tako namena, poslanstev splošnih knjižnic in zakonskih predpisov, kot tudi standardov, smernic in priporočil za oblikovanje spletnih strani, najnovejših tehnoloških možnosti in potreb/značilnosti tipičnih ciljnih skupin uporabnikov splošnih knjižnic. Poleg sprotnih evalvacij razvojnih rešitev bo po dokončnem oblikovanju izvedeno še celovitejše vrednotenje uporabnosti spletnih predlog s kombinacijo ekspertne in uporabniške študije. TEHNOLOŠKA PODPORA Tehnološko podporo delovanju dinamičnih spletnih strani bodo nudile storitve javnega zavoda Arnes, ki zagotavlja omrežne storitve organizacijam s področja raziskovanja, izobraževanja in kulture. Predvidena je uporaba sledečih storitev, ki so glede na poslanstvo Arnesa za slovenske splošne knjižnice brezplačne:  Dinamično gostovanje (PHP/MySQL) upravičenim organizacijam omogoča pridobitev lastnega virtualnega strežnika (tudi v povezavi s storitvijo Strežnik po meri) in tako na Arnesu gostijo njihove dinamične spletne strani (PHP/MySQL) in aplikacije (CMS ‐ sistem za upravljanje spletnih strani, Moodle …). V okviru ponudbe zagotavljajo hitre, zanesljive in varne strežnike, dovolj diskovnega prostora, neomejen prenos podatkov, brezplačno registracijo .si domen in nadzor strežnikov. 2

Poudarek bo seveda na možnosti nameščanja CMS Joomla z uporabo spletnega vmesnika Ajenti. Za naprednejše uporabnike (večje knjižnice) s kadrom, ki že obvlada aplikacije, vendar ti nimajo časa za vzdrževanje sistema, ponujajo tudi paket Asistenca. Ponudba vključuje zagotavljanje gostovanja spletnih aplikacij, kot so sistemi za upravljanje z vsebinami, spletne učilnice, forumi, skratka vse tipične spletne aplikacije, ki temeljijo na tehnologiji PHP/MySQL. Paket je namenjen uporabnikom z večjimi zahtevami in določenim tehničnim predznanjem, saj bodo spletne aplikacije popolnoma v upravljanju knjižnic, Arnes pa bo le vzdrževal strežnik. Aplikacije se lahko namešča tudi s pomočjo SCP‐, SSH‐ ali FTP‐odjemalca, podatkovne baze ureja s spletnim vmesnikom phpMyAdmin, na voljo je tudi spletni urejevalnik datotek eXtplorer. Arnes skrbi za vzdrževanje in posodabljanje operacijskega sistema in strojne opreme, knjižnica pa za svoje aplikacije (CMS, LMS).  FTP strežnik s katero lahko Arnesovi uporabniki naših storitev shranjujejo datoteke na naših strežnikih. Poleg tega nudimo tudi javni FTP‐servis, na katerem zrcalimo tudi bolj znane javno dostopne FTP‐strežnike. Med seznami zrcaljenih strežnikov v ponudbi je potrebno posebej izpostaviti OpenOffice, MySQL, Squid proxy cache in SSH – Secure Shell.  Arnes Analitika je spletno orodje, ki omogoča vpogled v podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Z njim ugotovljamo, katere vsebine so najbolj obiskane, od kod prihajajo obiskovalci, kje se izgubijo … in temu primerno se lahko ustrezno optimizira spletne vsebine. Pri uporabi Arnes Analitike podatkov analize ne prihaja do deljenja podatkov s tretjimi osebami (kot to počne Google Analytics), kar pomeni, da se ohranja popoln nadzor nad podatki, posledično pa je tudi pridobivanje privoljenja za piškotke s strani obiskovalcev vaše spletne strani enostavnejše in v skladu z evropskimi direktivami.  Registracija .si domene za organizacije, ki uporabljajo storitve Arnesa – organizacije, ki so upravičene do storitev omrežja ARNES (v skladu s kriteriji, ki jih je sprejela vlada RS), lahko ob uporabi drugih Arnesovih storitev neposredno pri Arnesu brezplačno registrirajo oz. podaljšajo domene .si. Organizacije, ki registrirajo domeno preko Arnesa, morajo registracijo podaljševati enkrat letno. Registracija .si domene je možna le v kolikor že uporabljate/boste uporabljali katero od storitev Arnesa (dostop, gostovanje ...). Z domenami povezano je tudi njihovo upravljanje. Arnes za svoje stranke vpisuje domenske strežnike v DNS, prav tako pa tudi preusmeri domeno na gostovano statično (www2) ali na dinamično (gvs) spletno stran. Na Arnesu je možno gostovanje primarnega in/ali sekundarnega domenskega strežnika za vašo domeno in za reverzne preslikave. Na ponudbo se navezujejo tudi sledeče brezplačne storitve, ki lahko še razširijo prisotnost slovenskih splošnih knjižnic v virtualnem okolju:  Strežnik po meri je zelo praktična in sodobna rešitev, ki omogoča najem virtualnega strežnika, ki si ga lahko uporabnik po lastnih potrebah prilagaja. S tem je problem vzdrževanja strojne opreme v ustanovi odpravljen, poskrbljeno pa je tudi za redundanco. Zelo praktično za knjižnice, ki nimajo previsokih zahtev. Osnovna konfiguracija strežnika pa se lahko po argumentiranem dogovoru tudi do neke mere poveča. 3



Arnes shramba je gostovanje v oblaku, zelo primerno za arhiviranje podatkov ali zgolj povečanje dostopnosti. Namenjena je hrambi varnostnih kopij na sekundarni lokaciji, kar pomeni, da lahko knjižnice podatkovni strežnik povežejo z oddaljenim diskom in nanj odlagate drugo varnostno kopijo svojega sistema. Za hrambo varnostnih kopij navadno dodeljujejo do 1 TB prostora, vendar se je možno dogovoriti tudi za povečanje kvote.  Spletne konference VOX omogočajo zelo enostavno in uporabniku prijazno medsebojno videokonferenčno komunikacijo z več uporabniki hkrati, vključevanje dodatnih multimedijskih vsebin, interaktivnih predstavitev in orodij za sodelovanje na daljavo. Sklenili smo, da bomo do naslednjega sestanka skušali realizirati delovanje aplikacije, z namenom, da bomo v prihodnosti lahko imeli tudi kot skupina administratorjev lahko občasno skupne spletne konference. Spletne konference pa lahko uporabljamo tudi za tekoče prenašanje dogodkov v knjižnici. Posnetki se hranijo na Arnesovih strežnikih in so lahko javno dostopni. Lahko jih tudi pripnemo na svojo spletno stran ali kasneje prenesemo na nek javni strežnik za video predstavitve. Pogoj za uporabo VOX je uporabniško ime v Arnes AAI federaciji, ki se ga pridobi s prošnjo na Arnesovo e‐pošto .  Moodle – Arnes omogoča tudi centralno postavitev spletnih učilnic Moodle, ki se vedno bolj uveljavljajo kot sodoben način izobraževanja uporabnikov, hkrati pa lahko služijo tudi kot podpora za morebitne knjižnične MOOC, t.i. množične odprte spletne tečaje. Priprava projekta:  Luana Malec, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper  Aleš Klemen, Mestna knjižnica Ljubljana  Andreja Videc, Osrednja knjižnica Celje

Priloga 8: Domfest 2018 Nacionalni domoznanski festival – Domfest poteka na dve leti v eni od osrednjih območnih knjižnic. Organizacijo 5. Domfesta, ki se bo zgodil v letu 2018, tj. v evropskem letu kulturne dediščine, je prevzela Mestna knjižnica Ljubljana. Tema tokratnega posveta je sodelovanje na področju domoznanstva znotraj lokalnih skupnosti s poudarkom na sodelovanju knjižnic z arhivi in muzeji. Celodnevni posvet bo potekal 19. oktobra 2018 v prostorih Mestne knjižnice Ljubljana. Na njem bodo predstavljeni primeri dobrih praks sodelovanja različnih deležnikov (knjižnic, arhivov, muzejev…) na področju domoznanske dejavnosti in kulturne dediščine. Referatom bo sledil voden ogled ene od kulturnih posebnosti mesta Ljubljana ter Slovanske knjižnice. Pripravljeni bodo povzetki prispevkov, video posnetki predstavitev pa bodo dostopni v video arhivu na spletni strani MKL. Zbornik posveta bo izšel v elektronski obliki. Cilji: - Predstavitev primerov dobrih praks sodelovanja med sorodnimi ustanovami ter lokalnimi društvi na področju domoznanstva. - Spodbujanje tesnejšega sodelovanja knjižnic z lokalnim okoljem, predvsem sorodnimi ustanovami. Ciljna skupina: zaposleni v slovenskih splošnih knjižnicah in drugih kulturnih ustanovah (muzejih, arhivih), člani kulturnih društev Sodelovanje/partnerstvo: slovenske in nekatere hrvaške splošne knjižnice, sorodne ustanove (muzeji, arhivi), kulturna društva Okvirni stroški izvedbe posveta: Stroški organizacije posveta in reprezentanca: 900,00 EUR Stroški priprave lokalnega kulturnega programa: 300,00 EUR Skupaj: 1.200,00 EUR

Priloga 9: Digitalizacija knjižničnega gradiva 2018 V letih 2008–2012 smo v okviru izvajanja nalog območnosti izvedli digitalizacijo občinskih glasil in zbornikov občin osrednjeslovenskega območja. Le-ta so (za)pisani svet aktualnih novic iz odlomkov kulturnih prireditev, vzgoje, športa, političnega dogajanja in zgodb lokalne zgodovine. Digitaliziran je nabor gradiv, ki so jih v svojih arhivih hranile knjižnice. V letu 2018 želimo digitalizirati tudi tiste izvode posameznih letnikov, ki se hranijo le v nacionalni knjižnici, z njimi bomo dopolnili vrzeli v objavljeni digitalni zbirki. Hkrati želimo dodati še en pogled na lokalna okolja in sicer z digitalizacijo tovarniških glasil, ki so bila odraz takratne družbe, odnosa do dela in pomena, ki so ga industrijski obrati predstavljali okolju v katerem so delovali. Vsebine bodo v celotnem obsegu objavljene na portalu Digitalne knjižnice Slovenije in v obliki posebnih zbirk na domoznanskem portalu Kamra in domoznanski podstrani knjižnice.

Projekt digitalizacije tovarniških časopisov (I. prioriteta)                         

Bilten. Glasilo živilskega kombinata Žito. Ljubljana. 1966-1974. Občasno. Brestov Obzornik. Glasilo delovne skupnosti Brest. Cerknica. 1961-1980. Mesečnik. Colorjeve informacije. Medvode. 1972-1974. Mesečnik. Črno na belem. Glasilo delovnega kolektiva Ljudske pravice. Ljubljana. 1961-1980. Mesečnik. Dekorativna. Glasilo delovne skupnosti. Ljubljana. 1961-1980. Mesečnik. Donitovi razgledi. Glasilo delovne skupnosti kemične industrije Donit. Mledvode. 19721980. Mesečnik. Emona informator. Glasilo delovne skupnosti Emona. Ljubljana. 1969-1980. Mesečnik. Glas Saturnusa. Glasilo tovarne kovinske embalaže. Ljubljana. 1959-1980. Mesečnik. Glasilo Avtotehne. Ljubljana. 1975-1980. Mesečnik. Glasilo Dinos. Ljubljana. 1961-1971. Občasno. GIasilo JUB. List kemične industrije. Dol pri Ljubljani. 1968. Mesečnik. Glasilo Kartonažne tovarne. Ljubljana. 1975-1980. Občasno. Glasilo Kovinoplastike. Lož. 1965-1980. Dvomesečnik. Glasilo Stol. Kamnik – Duplica. 1986-1989. Mesečnik. Gradisov vestnik. Glasilo podjetja Gradis. Ljubljana. 1958-1980. Mesečnik. Gradišče. Glasilo delovnega kolektiva Gradišče. Cerknica. 1969-1978. Občasno. Herman. Glasilo delovnega kolektiva Tobačne tovarne. Ljubljana. 1952-1980. Mesečnik. Hidrotehnik. Glasilo vodno gospodarskega podjetja Hidrotehnika. Ljubljana. 1978-1980. Občasno. Hoja. Glasilo podjetja predelave lesa Hoja. Ljubljana. 1970-1980. Tromesečnik. IMP glasnik. List industrijsko montažnega podjetja. Ljubljana. 1967-1980. Mesečnik. Indikator. Glasilo delovne organizacije TOKO. Domžale. 1978-1980. Mesečnik. Indos. Glasilo delovne skupnosti industrije transportnih in hidravličnih strojev. Ljubljana. 1974-1980. Mesečnik. Informacije. List o samoupravni in poslovni dejavnosti podjetja Metalka. Ljubljana. 19741980. Tednik. Informativni bilten Dinosa, podjetja za promet z industrijskimi surovinami. Ljubljana. 1972-1978. Občasno. Informativni list Ljubljanskih mlekarn. 1970-1977. Mesečnik.

                                   

Informator. Glasilo tovarne karoserij Avtomontaža. Ljubljana. 1968 - 1980. Dvomesečnik. Informator. Glasilo Gozdnega gospodarstva. Ljubljana. 1975-1980. Občasno. Inforrnator. Glasilo podjetja Jugotekstil Impex. Ljubljana. 1973-1980. Občasno. Informator. GIasilo transportnega podjetja SAP. Ljubljana. 1964 -1974. Mesečnik. Javna skladišča. Glasilo delovne skupnosti. Ljubljana. 1966-1980. Četrtletnik. Jugotekstil Impex. Glasilo delovne skupnosti. Ljubljana. 1972-1980. Četrtletnik. Kamniški tekstilec. Glasilo delovne skupnosti tovarne Svilanit. Kamnik. 1961-1971. Dvomesečnik. Kamniški usnjar. Glasilo kolektiva tovarne usnja UTOK. Kamnik. 1910-1975. Občasno. Kaolin. Glasilo delavskega sveta rudnika kaolina Črna-Kamnik. 1975-1978. Občasno. Kemilak. Glasilo delovnega kolektiva Helios, kemične industrije. Domžale. 1961-1980. Četrtletnik. Kolektiv. Glasilo tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov Lek. Ljubljana. 1957-1980. Polmesečnik. Kolektiv. Slovenija ceste. Ljubljana 1965 - 1980. Dvomesečnik. Kolinska. Glasilo delovne skupnosti. Ljubljana. 1974-1980. Občasno. Konoplan. Glasilo kolektiva Induplati. Jarše. 1952-1980. Mesečnik. Lesninar. GIasilo temeljnih organizacij združenega dela Lesnina. Ljubljana. 1972-1980. Mesečnik. Litostroj. Glasilo delovnega kolektiva Titovih zavodov Litostroj. Ljubljana. 1960-1980. Mesečnik. Mercator. Glasilo delovne skupnosti veletrgovine Mercator. Ljubljana. 1963Monter. Glasilo delovnega kolektiva Alprem. Kamnik. 1975-1982. Četrtletnik/Občasno. Monter. Glasilo kolektiva montažnega podjetja Inštalacije. Ljubljana. 1973-1980. Mesečnik. Narta - bilten. Glasilo tovarne kemičnih izdelkov Ilirija. Ljubljana. 1960-1980. Dvomesečnik. Naš delavec. Glasilo delovne organizacije Tekstil, proizvodno in trgovsko podjetje. Ljubljana. 1975-1980. Dvomesečnik. Naš glas. Glasilo tovarne Zmaj. Ljubljana. 1969-1980. Mesečnik. Naš radar. Glasilo delovne organizacije Staninvest. Ljubljana. 1976-1980. Četrtletnik. Naše ceste. Glasilo članov poslovnega združenja cestnih podjetij SRS. Ljubljana. 19681980. Dvomesečnik. Naše delo. Glasilo delovnega kolektiva »Kamnik«. Kamnik. 1960-1968. Občasno. Naše delo. Glasilo delovnega kolektiva Tovarne celuloze in papirja. Vevče. 1962- 1980. Mesečnik. Naše delo. Glasilo delovne skupnosti LIKO. Vrhnika. 1970-1980. Občasno. Naše delo. Glasilo kolektiva Slovenija avto. Ljubljana. 1975-1980. Mesečnik. Nivo. Glasilo podjetja za urejanje voda. Ljubljana. 1975-1980. Četrtletnik. Novice Metalke. Informativni list delovnega kolektiva Metalka. Ljubljana. 1962-1980. Mesečnik. Obvestila. Tovarna kovanega orodja Kamnik. Šmarca. 1965-1968. Občasno. Petrol. Glasilo delovnega kolektiva podjetja. Ljubljana. 1964-1980. Dvomesečnik. Rašica. Glasilo delovnega kolektiva tovarne pletenin Rašica. 1969-1980. Mesečnik. SAP -Viator. Glasilo podjetja. Ljubljana. 1975-1980. Mesečnik. Signali. GIasilo delovnega kolektiva Jugotehnika, Ljubljana. 1970-1980. Mesečnik. Signali. Glasilo kolektiva podjetja za PTT promet. Ljubljana.

               

Slovenijales. Glasilo delovne skupnosti Slovenijales. Ljubljana. 1972-1975. Občasno. Slovin. Glasilo delovne skupnosti Slovin. Ljubljana. 1956-1974. Dvomesečnik. Stik. Glasilo delovne skupnosti tovarne elektromateriala ELMA. Črnuče. 1967-1980. Mesečnik. Stol. Glasilo kolektiva industrije pohištva Stol Kamnik. Kamnik. 1980-1985. Mesečnik. Termičar. Glasilo delovnega kolektiva podjetja Termika. Ljubljana. 1963-1980. Mesečnik. Tiskanina. List Tovarne tiskanega blaga. Ljubljana. 1958-1980. Mesečnik. Titan. Glasilo delovne organizacije Titan. Kamnik. 1979-1990. Mesečnik. Titan v besedi in sliki. Časopis delavcev podjetja Titan. Kamnik. 1961-1980. Mesečnik. Tosama. Glasilo Tovarne sanitetnega materiala. Domžale. 1965-1980. Mesečnik. Tovarniški obveščevalec. Glasilo Predilnice. Litija. 1961-1980. Mesečnik. Usnjar. Glasilo delovne skupnosti Industrije usnja. Vrhnika. 1969-1974. Mesečnik. Vesti Izolirke. Ljubljana. 1954-1962. Mesečnik. Vestnik AC. Glasilo delovne skupnosti Autocommerce. Ljubljana. 1968-1980. Dvomesečnik. Vestnik AE. Glasilo delovnega kolektiva agrokombinata Emona. Ljubljana. 1964-1970. Mesečnik. Vestnik Stol. Kamnik-Duplica. 1953-1980. Občasno. Železniški vestnik oz. Nova proga in Služba obvestila Železniškega podjetja. Ljubljana. 1947 – 1980. Mesečnik oz. polmesečnik.

Ciljna skupina: Digitalna zbirka je namenjena uporabnikom knjižnic osrednjeslovenskega območja, prebivalcem občin osrednje Slovenije, uporabnikom portala Kamra in dLib, strokovni javnosti, kakor tudi vsej zainteresirani javnosti. Okvirni stroški digitalizacije:  digitalizacija cca. 16.745 strani gradiva formata A3 in A4 v slovenščini,  zunanji izvajalec (stroški objave vsebine projekta: vnos metapodatkov, priprava opisov in komentarjev, uredniško delo) 8.205,05 EUR izvedba do višine: 7.500,00 EUR

Projekt dopolnilne digitalizacije občinskih glasil (II. prioriteta) Dopolnilna digitalizacija občinskih glasil  Bilten okrajnega odbora SZDL Ljubljana. 1960 - 1965. Mesečnik.  Delegatova tribuna. Glasilo skupščine občine Moste-Polje. Ljubljana. Letniki: 1975, 1976, 1978, 1979, 1981, 1983, 1986, 1989 Javna tribuna. Šišenski občani. Ljubljana. Letniki: 1961-1965.  Moščanska kronika oz. skupnost. Glasilo SZDL občine Ljubljana-Moste. Ljubljana. Letniki: 1957-1970.  Naša komuna. Glasilo SZDL občine Ljubljana Vič-Rudnik. Ljubljana. Letniki: 1961-1978.  Naša skupnost. Glasilo SZDL občine Grosuplje. Letniki: 1975-1982.  Občinski poročevalec. Glasilo SZDL občine Domžale. Manjkajoči posamezni izvodi.  Občinski razgledi. Glasilo SZDL občine Ljubljana-Šiška. 1961-1962. Mesečnik.  Organizacijski vestnik OF Slovenije. Ljubljana. 1945-1953. Mesečnik.  Uradni vestnik občine Kamnik. 1964-1968. Občasno.  Uradni vestnik okraja Ljubljana. 1954-1967. Dvakrat na teden.  Zbor občanov. Glasilo SZDL občine Ljubljana-Bežigrad. Letniki: 1964 – 1969. Ciljna skupina: Digitalna zbirka je namenjena uporabnikom knjižnic osrednjeslovenskega območja, prebivalcem občin osrednje Slovenije, uporabnikom portala Kamra in dLib, strokovni javnosti, kakor tudi vsej zainteresirani javnosti. Okvirni stroški digitalizacije:  digitalizacija cca. 6.350 strani gradiva formata A3 in A4 v slovenščini,  zunanji izvajalec (stroški objave vsebine projekta: vnos metapodatkov, priprava opisov in komentarjev, uredniško delo) 3.111,50 EUR izvedba do višine: 2.500,00 EUR

Projekt digitalizacije: nemške domoznanske monografije (1851 – 1900) in tematski izbor – domoznanske monografije – gospodarstvo, tovarne (III. prioriteta) NEMŠKE DOMOZNANSKE MONOGRAFIJE (1851 – 1900) KRANJSKA. Zakoni itd. Handausgabe der Gesetze und Verordnungen für Krain. - Laibach : Eger'sche Buchdruckerei = v Ljubljani : Egerjeva tiskarnica, 1866-<1898>. - Zv. <1-9> ; 18 cm Nasl. na vzpor. nasl. str.: O malej obliki na svitlo dani zakoni (postave) in ukazi za Kranjsko. Vzpor. nem. (got.) in slov. (lat.) besedilo. - Samo zv. 1 in 2: MKL: 6KZB 495. - Samo zv. 2; na nasl. str. lastniški žig: Socijalni klub ljubljanskih bogoslovcev: SKLJ: CK B 428/2 Dosedanja vsebina: Bd. 1: Gemeinde-Gesetz vom 17. Februar 1866. - 1866. - 63, 63 str. Bd. 2: Strassen-Concurrenz-Gesetz, Strassen-Kategorisirungs-Gesetz, Nachhang zum StraßenConcurrenz-Gesetz, Dienstboten-Ordnung, Feldschutzgesetz, Heimatgesetz, Feuerlöschordnung, Kirchenbaugesetz, Gewerbe-Ordnung, Landes-Ordnung, LandtagsWahlordnung, Forstgesetz, Viehbeschau-Ordnung, Vereinsrecht. - 1868. - 318 str. 1866, 1868, (63, 63 ; 318 str.), KZB 495/1-2 (zakonodaja) KRANJSKA. Zakoni itd. Handausgabe der Gesetze und Verordnungen für Krain. Strassenangelegenheiten / herausgegeben vom krainischen Landesausschusse. - Laibach : [s. n.], 1873 (Laibach : Eger'schen Buchdruckerei). - 88, 88 str. ; 17 cm Vzpor. nasl. na vzpor. nasl. str.: V malej obliki na svitlo dani zakoni (postave) in ukazi za Kranjsko . O cestnih zadevah. - Besed. v nem. in vzpor. prevod v slov. - Nem besed. v got. 1873, (88, 88 str.), KMB 2257 (Zakoni, ceste, gradnja, promet, Kranjska) GESCHÄFTSORDNUNG für den Gemeinderath der Landeshauptstadt laibach ; Opravilni red za občinsko svetovalstvo glavnega mesta Ljubljanskega. - V Ljubljani : [s.n.], 1876. - 19 cm, 12, 12 str. Besedilo v slov. in nem. jeziku. 1876, 12 str., KMB 3106 (opravilni red, občinski sveti, mesta, Ljubljana) DIMNIKARSKI red za deželno stolno mesto Ljubljano : sprejet v seji občinskega sveta dné 10. junija 1898 = Rauchfangkehrer- Ordnung für die Landeshauptstadt Laibach : angenommen vom Gemeinderathe in der Sitzung vom 10. Juni 1898. - [V Ljubljani : Mestni magistrat, 1898 (Ljubljana : A. Klein & comp.]). - 20 str. : obrazci ; 21 cm Vzporedno slov. in nem. besedilo 1898, 20 str., KMC 8392 (Ljubljana, dimnikarstvo, pravilniki) WEGWEISER durch die deutsche Geschäftswelt von Laibach. - [s. l. : s. n.], [1900?]. - 16 str. ; 23 cm Stvarni čelni naslov. - Lastniški vpis: "Stanko Dimnik" [pravnik, gradbenik in plan. pisec]: MKL 1900, 16 str., SMD 601 (Ljubljana, kazala, nemško gospodarstvo, imeniki, poklici)

TEMATSKI IZBOR – DOMOZNANSKE MONOGRAFIJE – GOSPODARSTVO, TOVARNE PO 1900 TOBAČNA tovarna v Ljubljani Štatut delavskega bolniškega zavoda c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani. ; Statuten für das Arbeiter-kranken-Institut der k. k. Tabak-Fabrik in Laibach. - [Ljubljana : s.n., 1906]. - 19 cm, 14, 15 str. Besedila v slovenskem in nemškem jeziku tiskana v obratni smeri 1906, 14, 15 str., KMC 8354 (tovarne, Tobačna tovarna, Ljubljana, delavstvo, zdravstvo, statuti) ELEKTRIČNA cestna železnica (Ljubljana) Službena določila za pri železničnem obratu zaposleno osebje / Električna cestna železnica v Ljubljani. - Ljubljana : Obratno vodstvo, 1909 (Ljubljana : Narodna tiskarna). - 39 str. ; 17 cm Ov. nasl. - Nasl. na čelu: Službeni in delavski red za obratovanje električne cestne železnice v Ljubljani 1909, 39 str., KMB 6318 (promet, Ljubljana, cestna železnica, javna podjetja, tramvaji, redi) FIAKER-Ordnung, mit welcher der Betrieb des Fiakergewerbes in der Landeshauptstadt Laibach geregelt wird : vom 20. Juli 1909 ... - [Ljubljana : s. n., 1909?] ([s. l. : s. n.]). - 16, 16 str. ; 23 cm Čelni nasl. - Vzpored. nasl. na vzpored. nasl. str.: Prevozniški red, s katerim se uravnava obrt prevoznikom ljudi v deželnem stolnem mestu ljubljanskem : z dne 20. julija 1909 ... - Vzpored. besed. v nem. (got.) in slov. 1909, 16, 16 str., KMD 3104 (prevozništvo, fijakerji, mestni prevozi, cestni promet, transportne usluge, obrti, Ljubljana) SPOMINSKA Knjižica Podpornega društva delavcev in delavk v ljubljanski tobačni tvornici. V Ljubljani : Podporno društvo delavcev in delavk v ljubljanski tobačni tvornici, 1912 (v Ljubljani : Katoliška tiskarna). - 28 str. ; 17 cm 1912, 28 str., KMB 6113 (Tobačna tovarna, Podporno društvo delavcev in delavk v ljubljanski tobačni tvornici (Ljubljana), spominski zborniki, delavska društva, Ljubljana) LAPAJNE, Štefan, 1855-1912 Naslovna knjiga in zaznamek trgovin in obrtov za deželno stolno mesto Ljubljano / po uradnih virih sestavil c. kr. okrajni glavar v p. Štefan Lapajne = Wohnungs- und GeschäftsAnzeiger für die Landeshauptstadt Laibach / nach amtl. Quellen zusammengestellt vom k. k. Bezirkshauptmann i. R. Stefan Lapajne. - Ljubljana = Laibach : I. Kleinmayr & F. Bamberg, 1912 (Ljubljana = Laibach : I. Kleinmayr & F. Bamberg). - 184 str. ; 26 cm Slov. besedilo in prevod v nem. 1912, 184 str., KME 244 (Adresarji – Ljubljana –1912, trgovine, obrti, podjetja, naslovi, ulice, imeniki) SEZNAM industrijskih in večjih obrtnih podjetij v okraju trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. - V Ljubljani : Trgovska in obrtniška zbornica, [1922]. - B. ; 79 str.; 21 cm. 1922, 79 str., KZC 275/1922 (industrija, obrt, seznami, Ljubljana)

DOPOLNILA k seznamu industrijskih in večjih obrtnih podjetij v okraju trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. - V Ljubljani : Trgovska in obrtniška zbornica, 1923 (V Ljubljani : Narodna tiskarna). - 44, [3] str. ; 21 cm Ov. naslov. - Lastniški žig: "Knjižnica kralj. ban. upr. dravske banov. v Ljubljani": MKL 1923, 44 [3] str., KZC 275/1923 (industrija, obrt, seznami, Ljubljana) ZBORNICA za trgovino, obrt in industrijo (Ljubljana) Seznam industrijskih in večjih obrtnih podjetij v okraju zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. - V Ljubljani : Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, 1925 (v Ljubljani : Narodna tiskarna). - 78 str. ; 21 cm. 1925, 78 str., KZC 275/1925 (Zbornica za trgovino, obrt in industrijo (Ljubljana), Seznam podjetij, industrija, obrt, trgovina, seznami, podjetja, zbornice) LJUBLJANSKI velesejem ([1] ; 1921 ; Ljubljana) Ljubljanski veliki semenj, 3. - 12. IX. 1921 : oficijelni katalog = Ljubljanski veliki sajam : oficijalni katalog = Foire d'échantillons à Lioubliana : catalogue officiel. - [V Ljubljani : Urad Ljubljanskega velikega semnja, 1921?] (v Ljubljani : Delniška tiskarna). - 91 str., 1 zganj. zvd. : zvd. ; 17 cm Kazala 1921, 91 str., KMF 187/1921 (Ljubljana, mestni sejmi, trgovina, obrt, industrija, javno življenje, razstavni katalogi) LJUBLJANSKI velesejem (2 ; 1922 ; Ljubljana) II. ljubljanski veliki sejem, 2. - 11. IX. 1922 : oficijelni katalog = II. ljubljanski veliki sajam : oficialni katalog : oficijalni katalog = II. foire d'échantillons a Ljubljana : catalogue officiel. [V Ljubljani : Urad Ljubljanskega velikega sejma, 1922?] (Ljubljana : Delniška tiskarna). - 128 str., 1 zganj. zvd. : zvd. ; 25 cm 1922, 128 str., KMF 187/1922 (Ljubljana, mestni sejmi, trgovina, obrt, industrija, javno življenje, razstavni katalogi) LJUBLJANSKI velesejem (5 ; 1925 ; Ljubljana) V. ljubljanski vzorčni velesejem, od 29. avgusta do 8. septembra 1925 : oficijelni katalog = V. ljubljanski velevašar uzorak : službeni katalog = V. ljubljanski veliki sajam uzoraka : službeni katalog = V. lublaňský vzorkový veletrh : uřední katalog = V. foire d'échantillons à Ljubljana : katalogue officiel = V. Mustermesse in Ljubljana : offizieller Katalog. - [Ljubljana : Uprava Ljubljanskih velesejmov, 1925?] (v Ljubljani : Jugoslovanska tiskarna). - 168, XLII str. ; 20 cm Nasl. na ov.: V. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani. – Kazali 1925, 168, XLII str., KMF 187/1925. (Ljubljana, mestni sejmi, trgovina, obrt, industrija, javno življenje, razstavni katalogi) LJUBLJANSKI velesejem (1927 ; Ljubljana) II. pokrajinska razstava Ljubljana v jeseni : oficijelni katalog / Ljubljanski velesejem, od 17. do 26. septembra 1927. - Ljubljana : Saturn, [1927?] (v Ljubljani : M. Hrovatin). - 80 str. : ilustr. ; 23 cm 1. Pokrajinska razstava Ljubljana v jeseni (2 ; 1927 ; Ljubljana) 1927, 80 str., KMF 187/1927 (Ljubljana, mestni sejmi, trgovina, obrt, industrija, javno življenje, razstavni katalogi)

SLOVENSKA moderna umetnost : 1918-1928 : VIII. Ljubljanski velesejem, 2.-11. junija 1928 / [razstavo je priredila] Umetniška matica ; [katalog je uredil Karl Dobida]. - [Ljubljana] : Umetniška matica, 1928 (v Ljubljani : J. Blasnika nasl.). - 24 str. ; 21 cm 1928, 24 str., KMC 12678 (Slovenska umetnost 1918-1928, Razstavni katalogi, slovensko slikarstvo, slovensko kiparstvo, slovenska grafika, dekorativna umetnost, uporabna umetnost, skupinske razstave) LJUBLJANSKI velesejem (1930 ; Ljubljana) Gozdarstvo, lovstvo, lesna industrija in obrt, misijonarstvo, higijena, kinologija : [jesen 1930] / [Ljubljanski velesejem], 31. VIII. - 15. IX. 1930 ; uredil Milan Dular. - Ljubljana : Aloma, 1930 (v Ljubljani : Jugoslovanska tiskarna). - 124 str. : ilustr. ; 31 cm. 1930, 124 str., KMF 187/1930 (Ljubljana, mestni sejmi, gozdarstvo, lovstvo, javno življenje, razstavni katalogi) LJUBLJANSKI velesejem (Ljubljana) Ljubljanski velesejem : ob desetletnici 1921-1930 / uredil Milan Dular. - Ljubljana : Uprava Ljubljanskega velesejma, 1930 (v Ljubljani : Jugoslovanska tiskarna). - 88 str. : ilustr. ; 31 cm 1930, 88 str., KME 188 (Ljubljanski velesejem, (Ljubljana), sejmišča) LJUBLJANSKI velesejem (1931 ; Ljubljana) Ljubljana v jeseni : oficijelni katalog / Ljubljanski velesejem, 29. VIII. [-] 9. IX. 1931. - V Ljubljani : Aloma, [1931?] (v Ljubljani : Narodna tiskarna). - 36 str. : ilustr. ; 31 cm Ov. nasl. 1931, 36 str., KMF 187/1931 (Ljubljana, mestni sejmi, trgovina, obrt, industrija, javno življenje, razstavni katalogi) LJUBLJANA v jeseni : razstava likovne umetnosti : katalog razstavljenih slik in kipov : Ljubljanski velesejem : paviljon F : od 31. VIII. do 9. IX. 1940 / organizacija A. Kos. - [S. l. : s. n., 1940?]. - [16] str. : ilustr. ; 20 cm 1940, 16 str., KMC 3040 (slikarstvo, kiparstvo, slovenska likovna umetnost, razstavni katalogi, skupinske razstave, 20.st.) . LJUBLJANSKI velesejem (20 ; 1941 ; Ljubljana) La XX. fiera di Lubiana è stata la Ia fiera italiana, prima relazzazione del regimenella nuova provincia = XX. ljubljanski velesejem je bil I. italijanski velesejem, prvo večje delo režima v novi pokrajini : [4 - 13 ottobre 1941]. - Ljubljana : [s. n., 1941?] (Ljubljana : Ljudska tiskarna). - 142 str. : ilustr. ; 33 cm Nasl. na ov.: Fiera di Lubiana = Ljubljanski velesejem : 4 - 13 ottobre 1941. - Vzpor. besed. v slov. in ital. 1941, 142 str., KMF 187/1941 (Ljubljanski velesejem, Razstavni katalogi, javno življenje) TRGOVSKO-obrtno-industrijski letnik : register trgovine, obrti in industrije (brancenhregister) Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto. Industrija Dravske banovine. - Ljubljana : Uprava "Letnika", 19??-19?? (Učiteljska tiskarna). – 336 str. ; 24 cm (KZD 228/1931) Občasno 1931, 336 str., KZD 228 (obrt, trgovina, industrija)

Ciljna skupina: Digitalna zbirka je namenjena uporabnikom knjižnic osrednjeslovenskega območja, prebivalcem občin osrednje Slovenije, uporabnikom portala Kamra in dLib, strokovni javnosti, kakor tudi vsej zainteresirani javnosti. Okvirni stroški digitalizacije:  digitalizacija cca. 2.707 strani gradiva formata A3 in A2 v slovenščini, tudi bohoričici ali nemški gotici  zunanji izvajalec (stroški objave vsebine projekta: vnos metapodatkov, priprava opisov in komentarjev, uredniško delo) 2.165,60 EUR izvedba do višine: 200,00 EUR

PRILOGA 5: PROGRAM TRUBARJEVE HIÅ E LITERATURE ZA LETO 2018

159

Prog gramski načrt za z leto 2018 2 a hiša litera ature (THL) je usmerje ena v ustva arjanje odprrtega, pluraalnega in diinamičnega a Trubarjeva prostora, kki pripadniko om različnih h literarnih, intelektualnih in nazo orskih skupi n omogoča a izmenjavo o mnenj o vvseh kulturn nih in družb benih vpraššanjih, ki zaznamujejo o današnji ččas. Tudi v letu 2018 8 bomo sledili novim tokkovom in sp podbujali prristope, ki povezujejo literaturo z gglasbenimi, likovnimi in n drugimi um metniškimi izrazi ter s tem akt ivno udejanjali trajnostni razvoj mesta Lju ubljana kott Unescoveg ga mesta litterature. La astno produ kcijo literarn nih oziroma a z literaturoo povezanih h dogodkovv bo THL do opolnjevala s programi partnerskih h organizac cij in posameznikov. Prri selekciji programskih p h vsebin bo še naprej gojila tesne e stike s šttevilnimi usttanovami, organizacija o ami in posa amezniki, kii delujejo na a področjih knjige, brallne kulture in literarneg ga ustvarjan nja: založbaami, festiva ali, časopisi,, revijami, ssejmi in stanovskimi društvi. Izbo or programs skih vsebin bo v prvi vrsti namenjen pisanii besedi v n najširšem pomenu, karr pomeni, d da bodo k nastajanju n programa p vvabljeni vsi udeležencii knjižne pro odukcijske verige v – avttorji, prevaja alci, urednik ki, založnikii, kritiki, lekttorji in vsi akterji, a ki na a širši ravni sprejemajo o odločitve, ki imajo vvpliv na dom mačo literarrno ponudbbo in splošn no kulturno o blaginjo. Programskko ponudbo o THL bodo o v letu 201 8 sestavlja ali uveljavlje eni družben i in problem mski večeri,, ko bodo v ospredje sttopile okrog gle mize, strrokovna pre edavanja in javne razprrave. Del prrograma bo o namenjen literarnim dogodkom, d ki se veže ejo na litera arna branja in pogovorre z avtorji//avtoricami.. Priložnostn no in ob ko oncu tedna a pa bo TH HL ponudila a sproščen program, kki bo vezan na serije e filmskih, g gledaliških in glasbeniih dogodko ov. Ob pon nedeljkih, ko je hiša zaprta, bom mo prostorr namenili zaključenim m pogovorn nim skupina am, izobraž ževalnim de elavnicam i n ustvarjalc cem, ki jim m ega progra amskega n načrtovanja ne moremo zagotooviti drugih h terminov.. zaradi dolgoročnejše Zavedamo o se namrečč, da ustrez zne program mske širine e ni moč zag gotavljati brrez sprotnih h vsebin, kii se porajajo o in prihaja ajo v odvisnosti od tre enutnega dogajanja d na kulturni ssceni in v družbenem m življenju. Eden od osnovnih namenov n ustvarjanja u prireditven nih vsebin v THL je tudi nago ovarjanje in n vključevanjje dijaške in študentsk ke generac ije (mladih)), ki ima velliko energijee, ne pa ve edno pravih h priložnosti za dokazzovanje, za ato bomo krepili stike z Univerzo v Ljubbljani in šttudentskimii publikacija ami. Poleg mlajše ge eneracije b bomo vključ čevali tudi starejšo ppopulacijo, društva in n organizacijje starejših občanov. Pri tem TH HL že uspe ešno sodelu uje zlasti z ljubljansko o območno o enoto JSK KD. V sodellovanju s šttudentskimii skupinamii, ki se oblikujejo preddvsem na Oddelkih O za a slovenski jjezik in Od ddelku za primerjalno književnos st in literarrno teorijo, pa bomo organiziralii popoldanske bralne krožke, k veče erna predavvanja in raz zprave ter šttudentske liiterarne več čere. S tem m ogočili (so)u ustvarjanje vsebin, v za kkatere v okv viru univerzitetnih proggramov štud denti nimajo o bomo omo pravih možžnosti. 1

THL se bo aktivneje povezala s širokim krogom programskih partnerjev, med katerimi naj omenimo Javno agencijo za knjigo RS in reprezentativne založbe slovenskega ter tujega jezikovnega področja. Tesen stik bomo spletali s stanovskimi društvi, kot so Društvo slovenskih pisateljev, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Društvo slovenskih literarnih kritikov, Slovensko sociološko društvo in Slovensko filozofsko društvo. Občasno bomo gostovali vsebine, vezane na tehtnejše časopise in revije, kot so Ekran, Literatura, Sodobnost in Mladina. Razširilo se bo sodelovanje s festivali, ki nastajajo pod okriljem JAK ali MOL, kot na primer Zlati čoln, Vilenica, Pranger, Fabula in Bobri. Pri načrtovanju omenjenih programskih vsebin se bomo tesno povezovali s tvorci ustvarjalne kulture in kritične misli, kakršne so Filozofska fakulteta, Fakulteta za družbene vede in Pedagoška fakulteta; obema najpomembnejšima slovenskima knjižnima sejmoma na Kongresnem trgu in v Cankarjevem domu; kulturnimi javnimi zavodi iz MOL. Aktivno bomo sodelovali v programu Ljubljana: mesto literature s pisarno Unescovega mesta literature ter z javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami v Ljubljani. V letu 2018 bomo izvajanje programa zagotovili s pomočjo ene redno zaposlene osebe in občasne pomoči v obliki študentskega dela. Zaradi neizrazite dopoldanske zasedenosti in nizke naključne obiskanosti THL bomo prilagodili urnik odprtosti tako, da bo poslovanje THL bolj ekonomično in transparentno. MKL bo obstoječo redno odprtost THL (torek, sreda, četrtek in petek od 10.00 do 18.00) nadomestila tako, da bo ob torkih, sredah in četrtkih odprta od 15.00 do 18.00 ter ob petkih od 10.00 do 15.00. Dogodki v THL se bodo še naprej odvijali tako v času njene odprtosti kot tudi v času med 18.00 in 22.00 – to je ob napovedanih dogodkih, vse dni v tednu. Model odprtosti THL v skladu z dogovorom (tako kot je sedaj praksa ob ponedeljkih, ko je THL sicer zaprta) bomo tako izvajali vse tiste dni v delavnem tednu, ko bo THL zaprta – to je od ponedeljka do četrtka v času od 10.00 do 15.00 in v petek po 15.00. Prilagoditev urnika odprtosti THL ne bo nikakor vplivala na zmanjšanje števila dogodkov, saj se bomo skrbno držali dobre prakse odpiranja prostora v sladu z dogovorom oz. željo po dopoldanskih dogodkih. Programska dejavnosti THL bo sledila Strateškemu načrtu (SN) Mestne knjižnice Ljubljana 20172021 in tako dopolnjevala uresničevanje kulturne, informacijske, izobraževalne in socialne vloge lokalnega okolja v katerem deluje. V sodelovanju s svojimi uporabniki in lokalno skupnostjo ter v skladu s sodobnimi strokovnimi načeli bo MKL (THL) razvijala informacijske storitve, ki bodo relevantne za vse skupine prebivalcev in jih bodo ti potrebovali pri delu, učenju, raziskovanju, medgeneracijskem sodelovanju ali v prostem času kot navdih za lastno ustvarjalnost, ter jim omogočala enostavno in prijetno uporabo prostora. S številnimi prireditvami in drugimi dejavnostmi na nivoju mesta in države bomo (MKL in THL kot referenčni prostor za književnost in knjigo) uresničevali cilje Unescovega naziva Ljubljana – mesto literature. THL se v svojih vsebinah navezuje na uresničevanje drugega področja (Knjižnica za vse: storitve za prebivalce in obiskovalce mesta) Strateškega načrta 2017/2021 MKL. Literatura in literarni dogodki: v okviru literarno-umetniških programov se bodo v Trubarjevi hiši literature odvijale literarne prireditve, festivali, branja, predstavitve knjig, ustvarjalne delavnice, gostovanja pisateljev in pesnikov in drugi dogodki, povezani s knjigo, literaturo in branjem. Ciljnim skupinam oziroma širši javnosti želimo v prvi hiši literature v Sloveniji predstaviti izbrane literarne dogodke in prireditve, povezane s knjigo. Poleg tradicionalnih načinov predstavitve literature spodbujamo tudi inovativne pristope, ki povezujejo literaturo z drugimi polji umetniškega ustvarjanja. Nosilne dogodkovne serije leta 2018 bodo:  Povej mi, kaj bereš, in povem ti, kdo si! (literarni pogovorni večer vodi Tina Košir Mazi) – SP2, cilj 2:Branje vedno in povsod,  Pesniški tandem (literarno-pesniški pogovorni večer vodi Petra Koršič) – SP2, cilj 2



2:Branje vedno in povsod, Cikel literarnih predavanj o anglosaški književnosti (literarna predavanja, ki odstirajo temelja dela angleško govorečega področja in aktualizacija teh del – Leonora Flis) – SP2, cilj 2: Branje vedno in povsod, Cikel literarnih dogodkov NODI (niz mesečnih dogodkov, ki jih v THL pripravlja Društvo ljubljanskih gimnazijcev Novi dijak – SP2, cilj 3: Povsod v mestu

Kulturna in družbena tematika: kritična refleksija kulturnega in družbenega življenja je še posebej potrebna v času, ko javno življenje in medijski prostor tudi na področju kulture zaznamujejo naraščajoča komercializacija, tabloidizacija in površinske obravnave tekočega dogajanja. THL želi še naprej aktivno spodbujati in širiti »prostor javne besede«, ki omogoča teoretikom, kritikom in izobražencem izraziti svoje poglede na aktualno družbeno problematiko. Redni dogodki tega sklopa so dogodki v THL, ki jih bomo pripravili v sodelovanju s Slovenskim sociološkim društvom, Pedagoškim inštitutom, Slovenskim Protestantskim društvom Primož Trubar, Mirovnim inštitutom, Filozofsko fakulteto UL in drugimi sorodnimi izvajalci. Nosilne dogodkovne serije leta 2018 bodo:  Cikel pogovorov o socioloških knjigah (Slovensko sociološko društvo) – SP2, cilj 3: Povsod v mestu,  Pi pogovori (Pedagoški inštitut) – SP2, cilj 3: Povsod v mestu,  Večeri Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar (SPD Primož Trubar) – SP2, cilj 3: Povsod v mestu,  Srečanja filozofskega kluba (FF in dr. Eva Bahovec) – SP2, cilj 3: Povsod v mestu,  Srečanja Slovenskega društva za lacanovsko psihoanalizo (Nina Krajnik) – SP2, cilj 3: Povsod v mestu,  Medijska pismenost za mlade (Izobraževanje za medijsko pismenost, ki bo potekalo v sodelovanju s Fakulteto za medije (http://pismenost.si), Fakulteto za družbene vede UL in Ministrstvom za izobraževanje znanost in šport) – SP2, cilj 3: Povsod v mestu; SP3, cilj 1: Programi vseživljenjskega učenja Kreativne in izobraževalne delavnice oz. tečaji: ustvarjalno-kreativne-izobraževalne delavnice so delavnice, povezane z ustvarjanjem na izraznem, likovnem, jezikovnem, literarnem in nasploh umetniškem področju. Cilj je, da se vzpostavi niz delavnic v okviru katerih se odpira nov prostor za sodelovanja različnih ustvarjalcev oziroma mentorjev, ki bi se z udeleženci lotili uprizarjanja besedil. Udeleženci kreativnih delavnic se bodo srečali z različnimi načini priprave in razvoja javnih nastopov, raziskovali nove načine in možnosti interpretacije oziroma uprizarjanja besedil in/ali pesmi. Nosilne dogodkovne serije leta 2018 bodo:  Instant drama (eksperimentalno delavnico dramskega pisanja vodita Brina Klampfer in Simona Semenič) – SP3, cilj 1: Programi vseživljenjskega učenja,  Delavnice kreativnega pisanja z Leonoro Flis – SP3, cilj 1: Programi vseživljenjskega učenja,  Jezikovni tečaj grškega in portugalskega jezika (tedenski tečaj organizira in izvaja veleposlaništvo Brazilije in Grčije) – SP3, cilj 1: Programi vseživljenjskega učenja  Literarne delavnice za starejše (tedenski tečaj kreativnega pisanja z Matejo Mahnič) – SP3, cilj 1: Programi vseživljenjskega učenja Film, gledališče, glasba in literatura: v seriji mesečnih srečanj, ki jo načrtujemo, se predstavijo ustvarjalci, ki delujejo na področju literature, gledališča, glasbe in/ali filma. Namen tega ciklusa je ustvariti zanimive, dinamične pogovore in vzpodbuditi refleksijo o pomenu filma, gledališča, glasbe 3

in literature kot kompleksnih umetniških izrazov. Za aktivno sodelovanje pri pripravi serij se bomo povezali s Kinodvorom, Slovensko kinoteko, AGRFT, Mestnim gledališčem ljubljanskim in KUD Transformator. Nosilne dogodkovne serije leta 2018 bodo:  Filmski večeri v THL (filmski večeri potekajo v organizaciji Društva študentov primerjalne književnosti in Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani) – SP2, cilj 3: Povsod v mestu,  KLUB PEF – Umetnost in … (serija pogovornih dogodkov, ki jih v okviru študijskega programa Pomoč z umetnostjo pripravljajo študentje Pedagoške Fakultete – v sodelovanju z dr. Alenko Vidrih) – SP2, cilj 3: Povsod v mestu  Impro-atelje (delavnico improvizacijskega gledališča vodi Sara Šoukal),  Impro-inkubator (delavnico improvizacijskega gledališča za mlade – dijake vodi Sara Šoukal) – SP2, cilj 3: Povsod v mestu Razstavni program: Trubarjeva hiša literature pripravlja razstave, povezane s knjigo, literaturo in ilustracijo ter sodobnimi likovnimi umetniškimi izrazi. Tudi v letu 2018 bomo gostovali razstave stripov in s tem nadaljevali spodbujanje razvoja tovrstne likovne kulture. V sodelovanju z Oddelkom za kulturo pri MOL in v produkciji s partnerji bomo pripravili od šest do osem razstav, ki bodo na ogled v povprečju po en mesec. Za sodelovanje pri izvedbi razstavnega programa se bomo naslonili na: Mestno knjižnico Ljubljana in projekte, ki potekajo v njenem okviru, zlasti na Slovansko knjižnico, Muzej novejše zgodovine Slovenije, področna društva in organizacije, Visoko šolo za umetnost, Visoko šolo za design, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, Ilustratorje in ilustratorke ter umetnike posameznike. Programi za seniorje so namenjeni najstarejši skupini obiskovalcev Trubarjeve hiše literature. Predstavljajo srečanja študijskih skupin, društev in krožkov za tretje življenjsko obdobje. Nadaljevali bomo sodelovanje z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) in Univerzo za tretje življenjsko obdobje Ljubljana. – SP3, cilj 1: Programi vseživljenjskega učenja Programi za mlade so namenjeni publiki v starostni skupini med 15 in 25 let. Predstavljajo organizirana srečanja dijaških in študentskih društev. Nadaljevali bomo s spodbujanjem tega, da se Trubarjevo hišo literature prepozna tudi kot prostor, ki je namenjen druženju in ustvarjanju mladih. Tudi v prihodnje bomo sodelovali z Društvom ljubljanskih gimnazijcev, študentskim društvom Iskra, Društvom študentov primerjalne književnosti, Društvom študentov psihologije in sociologije ter drugimi, ki v Trubarjevi hiši literature načrtujejo tako formalna kot neformalna srečanja dijakov in študentov. – SP3, cilj 1: Programi vseživljenjskega učenja Pogovorna srečanja v THL so namenjena različnim starostnim in jezikovnim skupinam. V letu 2018 se bodo izvajala pogovorna srečanja Lingoholikov (srečevanje posameznikov, ki se v tujih jezikih pogovarjajo o literaturi, družbenih tematikah in družabnih vsebinah). – SP2, cilj 3: Povsod v mestu. Sodelovanje s šolami in pedagoško delo: bibliopedagoško delo je usmerjeno v načrtovanje obiska s strani vzgojno-izobraževalnih institucij. Poleg klasičnega bibliopedagoškega dela, bomo tovrstno delo obogatili s spoznavanjem Trubarja in njegove dediščine. Mestna knjižnica Ljubljana in Trubarjeva hiša literature na festivalu Bobri: Trubarjeva hiše literature je ena od lokacij Mestne knjižnice Ljubljana, ki v sklopu festivala Bobri, sodeluje pri izvedbi Bobrove knjižne poti. Gre za literarno-umetniško izobraževalno pot, ki jo organizira MOL in se zaključi v prostorih THL – dogodki potekaj v mesecu januarju in februarju 2018. 4

»Oddaj na natečaj v MKL«: namen sklopa natečajev je spodbuditi mladostnike k branju literature in kreativnemu pisanju. Izvajalec natečajev bo Trubarjeva hiša literature; cilj natečaja je spodbujanje mladih k branju, kreativnosti in ustvarjanju; ciljna skupina so mladostniki od 15 – 25 let starosti. Izvedli se bodo natečaji: Projekt združuje tri samostojne literarne natečaje za mlade v MKL: metaFORA – literarni natečaj kratke zgodbe, poHAIKUjmo skupaj – literarni natečaj haiku poezije in preDRAMI se – literarni natečaj dramskega pisanja. – SP2, cilj 2: Branje vedno in povsod Konference, mednarodna srečanja in festivali bodo potekali v sodelovanju in načrtovanju s stanovskimi organizacijami in društvi. V letu 2018 načrtujemo sodelovanje pri izvedbi dveh mednarodnih konferenc s področja literature in literarnega ustvarjanja – mednarodna konferenca študentov primerjalne književnosti Prva stran in mednarodni literarnokritiški simpozij, ki poteka v organizaciji LUD Literature. Ohranili bomo sodelovanje z dr. Barbaro Turk Niskač, ki prireja Antropolški filmski festival mladih in otrok. Göethe inštitut in Avstrijskim kulturnim forumom bosta tudi v nadaljevanju organizirala srečevanja mladih nemško govorečih literarnih ustvarjalcev. Pod pokroviteljstvom THL pa se bo izvedel tudi večdnevni cikel dogodkov za mlade in mlade po srcu, ki ga bo že četrtič organiziralo Društvo ljubljanskih gimnazijcev Novi dijak. – SP2, cilj 2:Branje vedno in povsod; cilj 3: Povsod v mestu

Rok Dežman programski vodja THL Ljubljana, 6. 10. 2017

mag. Teja Zorko direktorica MKL