Issuu

Program dela MKL za leto 2015

januar 2015

MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA

PROGRAM DELA ZA LETO 2015 PODROBNI VSEBINSKI PREGLED

Ljubljana, januar 2015

KAZALO 1 UVOD ...................................................................................................................... 5 1.1 Pravne podlage ....................................................................................................... 7 1.2 Funkcija knjižnice..................................................................................................... 8 1.3 Dolgoročni cilji knjižnice ........................................................................................... 8 1.4 Letni cilji knjižnice ...................................................................................................10 2 KNJIŽNIČNA MREŽA IN PROSTOR ......................................................................11 2.1 Knjižnična mreža ....................................................................................................13 2.2 Knjižnični prostor ....................................................................................................14 2.3 Odprtost knjižnice ...................................................................................................15 3 RAZVOJ IN OBMOČNOST .....................................................................................15 4 DEJAVNOSTI KNJIŽNICE/ Simona Resman ..........................................................18 4.1 Nabava, pridobivanje gradiva in obveznega izvoda, bibliografska obdelava in zaščita gradiva ....................................................................................................................19 4.1.1 Predviden nakup novih enot knjižničnega gradiva (po zvrsteh) / Miro Tržan ...........22 4.1.2 Sredstva za nakup knjižničnega gradiva .................................................................24 4.2 Delo z uporabniki in dostopnost knjižničnih storitev ................................................24 4.2.1 Članstvo .................................................................................................................26 4.2.2 Obisk ......................................................................................................................27 4.2.3 Izposoja gradiva .....................................................................................................27 4.2.4 Posredovanje informacij / Veronika Rijavec, Marijan Špoljar (tedni BelInf) ..............27 4.2.5 Prireditve ................................................................................................................28 Prireditve za odrasle .............................................................................................................28 Prireditve za otroke ..............................................................................................................32 4.3 Dejavnosti Mestne knjižnice Ljubljana.....................................................................35 4.3.1 Dejavnosti posameznih območnih enot, oddelkov in centrov ..................................38 5 IZOBRAŽEVANJE ..................................................................................................49 5.1 Izobraževanje uporabnikov .....................................................................................50 Izobraževanja za odrasle ......................................................................................................51 Izobraževanja za otroke .......................................................................................................52 5.2 Učni center MKL .....................................................................................................54 5.2.1 Izobraževanje zaposlenih v MKL ............................................................................54 5.2.2 Izobraževanje knjižničarjev slovenskih knjižnic in druge strokovne javnosti ............55 5.3 Mentorstvo ..............................................................................................................56 6 DOMOZNANSKA DEJAVNOST .............................................................................56 7 PROJEKTI ..............................................................................................................57 8 SODELOVANJE IN PROMOCIJA ...........................................................................73 8.1 Sodelovanje ............................................................................................................74 8.2 Promocija knjižnice .................................................................................................76 9 SODELOVANJE ZAPOSLENIH V DOMAČIH IN MEDNARODNIH STROKOVNIH TELESIH ................................................................................................................76 PRILOGA 1: KADROVSKI NAČRT 2015 ..............................................................................79 PRILOGA 2: INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE ...................................................................81 PRILOGA 3: INVESTICIJE IN NAKUP OPREME .................................................................82 PRILOGA 4: PROGRAM IZVAJANJA POSEBNIH NALOG OSREDNJE OBMOČNE KNJIŽNICE V LETU 2015 PRILOGA 5: PROGRAM TRUBARJEVE HIŠE LITERATURE ZA LETO 2015

UVOD

V preteklem letu smo v MKL realizirali nekaj pomembnih projektov posodabljanja in urejanja prostorskih kapacitet knjižnice, v letu 2015 pa pričakujemo vsaj začetek, če že ne dokončanja investicije v Knjižnico Zalog, kjer se sicer gradnja objekta v javnozasebnem partnerstvu še ni začela, je pa v njem načrtovana naša nova knjižnica. Drugih večjih investicij ne bomo izvajali, razen nekaj nujnih preureditev, ki bodo omogočale izvajanje sodobno opredeljenih programskih vsebin. Nove in prenovljene prostore knjižnic v mreži MKL bodo v prihodnje določali štirje vsebinskoprostorski sklopi, in sicer: - prostor za branje in učenje: v knjižnici se osredotočamo na izboljšanje bralne, informacijske in računalniške pismenosti; - prostor za navdih: knjižnica daje uporabnikom priložnost za nove izkušnje prek pogovorov o knjigah in pomembnih družbenih temah, pripovedovanja zgodb in pravljic ter posredovanja drugih umetniških vsebin; - prostor za druženje in srečevanje: knjižnica je aktiven »tretji« prostor - fizični prostor knjižnice kot prostor druženja je še posebej pomemben za mladostnike in starejše; - prostor za ustvarjalnost: knjižnica podpira ustvarjalnost in inovativnost pripadnikov vseh generacij z oblikovanjem prostorov za ustvarjanje in organizacijo ustvarjalnih delavnic. Program dela za leto 2015 vsebuje obsežen nabor vsebin z različnimi prioritetami, opredeljenih kot redni program ali kot projekti, tako da lahko ocenimo, da je zelo ambiciozen. Osredotoča se na uresničljive vsebine, ki sodijo v okvir knjižnične javne službe, v določeni meri pa tudi na nadstandardno področje. Povsod poskušamo v največji meri uveljaviti strokovna znanja naših zaposlenih in ambicijo MKL, da ohranja status odlične knjižnice. V sedanji gospodarski situaciji dajemo prednost tistim vsebinam, ki bodo plod lastnega strokovnega znanja in jih bomo lahko realizirali v okviru predvidenih in načrtovanih sredstev. Kot območna knjižnica osrednjeslovenske regije bomo sodelovali s knjižnicami območja zlasti pri izobraževanju za knjižničarje po programu Učnega centra MKL, na področju spodbujanja bralne kulture, pri načrtovanju strategije razvoja območnosti do leta 2020, skupaj s knjižnicami regije bomo pripravili tudi načrt razvoja IKT, zlasti na področju e-storitev. Finančno najzahtevnejši del poslovanja MKL bo tudi v letu 2015 nakup novega knjižničnega gradiva, pri katerem smo dolžni kljub zelo zmanjšanemu obsegu sredstev in krčenju knjižnega trga kolikor je mogoče izpolniti zahteve knjižnične zakonodaje. Poraba finančnih virov bo karseda ekonomična, kar pomeni, da bomo uporabnikom knjižnice zagotovili vso relevantno knjižno produkcijo, seveda pa bodo posamezna dela dostopna v manjšem številu izvodov. Ker se nam zmanjšani obseg nakupa gradiva že pozna pri obsegu izposoje in obiska, bomo novo gradivo čim bolj učinkovito razporejali v mrežo naših knjižnic ter zlasti pri neknjižnem gradivu uvedli tudi nove oblike spodbujanja njegove uporabe. MKL bo tudi v letu 2015 zagotovila dostop do elektronskih virov informacij in uporabnikom knjižnice omogočila spletni dostop do nekaterih obsežnih podatkovnih zbirk in elektronskih časopisov ter še posebej promovirala izposojo e-knjig v sistemu Biblos. Delo z uporabniki je najobsežnejši segment dejavnosti MKL, s katerim knjižnica najbolj posega v življenjski utrip okolja. Zajema široko področje, od priprave in uskladitve pravil in dokumentov za poslovanje z uporabniki do zagotavljanja primerne odprtosti knjižnic glede na potrebe okolja in razpoložljivi kader. Oblikujemo ponudbo storitev za prebivalce Ljubljane, ki poudarja razvoj branja, učenja za socialno vključenost ter vključevanje vseh generacij uporabnikov v e-okolje, ki danes vsestransko vpliva na posameznikovo življenje. Uporabniki pričakujejo pravočasno in celovito informiranje o dejavnostih, storitvah, izobraževanjih in prireditvah v naših knjižnicah. Zato bomo poskrbeli za aktivno informiranje v tiskanih oblikah 5

(brošure, plakati, letaki) in v elektronski obliki na domači spletni strani, pri čemer posebej poudarjamo njen razvoj ter stalno promocijo storitev in aktivno prisotnost na družabnih spletnih omrežjih in video vsebinah. V letu 2015 pričakujemo podobno število aktivnih članov kot v preteklih letih, to je okrog 84.000, kar pomeni predvideno 0,5% rast. Na ravni prebivalstva MOL in občin, kjer deluje MKL, bo to pomenilo 25,4% včlanjenega prebivalstva. V letu 2015 lahko pričakujemo, da bo knjižnico obiskalo okrog 1.715.000 obiskovalcev (fizični obisk), kar pomeni 0,3% rast glede na primerjalno analizo preteklega obdobja. V letu 2015 pričakujemo spet nekoliko večji obseg izposoje. Predvidevamo, da bi si naši uporabniki lahko izposodili okrog 4.750.000 enot gradiva, kar pomeni 1% rast glede na preteklo obdobje, v kolikor bomo uspeli zagotoviti dovolj visok nakup gradiva za ohranjanje aktualnosti zbirk. Uvajamo tudi uporabniku prijazne in celo tržno zanimive storitve. V letu 2015 bomo za uporabnike oblikovali dva trimesečna vsebinska sklopa kulturnoizobraževalnih prireditev. Prvi bo namenjen arhitekturi, s poudarkom na slovenski kulturni dediščini in naših arhitektih, ki so se s svojimi deli zapisali v evropsko zgodovino. Evropsko leto za razvoj s sloganom »Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost« pa je ena glavnih evropskih iniciativ za leto 2015 in tudi tema našega drugega tematskega sklopa. Glavni cilj te tematske evropske iniciative je boj proti svetovni revščini, reševanje problematike zaposlovanja mladih, izmenjava izkušenj in dobrih praks ter podpora globalnemu oblikovanju razvojnih trendov, ki bodo vodili k oblikovanju pravičnejšega sveta. S svojimi prireditvenimi dogodki se bomo priključili tej skupni evropski iniciativi. V Trubarjevi hiši literature bo pozornost namenjena literarnim in drugim umetniškim dogodkom, ki so jedro njenega programa (predstavitve knjig, literarna srečanja, itd.) ter dogodkom, ki se navezujejo na aktualne družbene teme. S prireditvenim programom Slovanske knjižnice pa se bomo navezali predvsem na zanimive domoznanske teme, povezane z zgodovino in urbano kulturo Ljubljane. V MKL želimo vse bolj krepiti strateško vlogo knjižnice kot prostora za kreativnost, učenje in študij ter pri tem vzpostaviti in izboljšati sodelovanje z drugimi izvajalci izobraževanj v skupnih projektih za podporo boljši izobrazbi naših uporabnikov. Tudi sama knjižnica se že nekaj let usmerja v permanentno učečo se organizacijo z različnimi oblikami izobraževanja zaposlenih. V Učnem centru MKL bomo v letu 2015 dali poudarek vsebinam s področja uporabe IKT in dela z uporabniki. Program, ki smo ga oblikovali za leto 2015, obsega vse vsebine, ki zagotavljajo izvajanje javne službe, ki nam jo nalaga zakonodaja, pri tem pa se na vseh področjih trudimo, da bi bile naše storitve kar najbolj kakovostne, privlačne za uporabnike in usmerjene v prihodnost. Želimo izvajati program, ki bo knjižnico usmeril na področja, ki jih narekujejo družbene spremembe – knjižnica naj bi bila vse bolj izobraževalno in socialno središče; njeni fizični prostori naj bi vzpostavili »tretji« prostor za nezavezujoč, a koristen in prijeten obisk knjižnih polic, neformalno učenje, druženje ob branju, kulturnih dogodkih ali spletnih vsebinah, skupno učenje v družini in s tem spodbujanje medgeneracijskega dialoga. Želimo promovirati knjižnico kot pomembno institucijo v Ljubljani ter branje, znanje, inkluzivnost in ustvarjalnost. Želimo prispevati svoj delež k nivoju informacijske pismenosti v družbi, razširiti vsebine za vseživljenjsko učenje vsakega posameznika, povečati število bralno aktivnih prebivalcev ter dostopnost e-vsebin in informacij za vse prebivalce. V programskem dokumentu želimo predstaviti številne možnosti, ki jih knjižnica ponuja in izvaja za prebivalce mesta in okolice. Želimo si, da bi naši programi pritegnili čim večje občinstvo in spodbudili ljudi, da postanejo člani knjižnice ter si s tem odprejo številne poti do znanja, druženja in uspeha. Prepričani smo, da bomo tudi v letu 2015 program izpeljali dobro, tako kot vsa zadnja leta, ko smo vsakič še sami presenečeni, kaj vse nam je uspelo. 6

1.1

Pravne podlage

Delovanje in razvoj Mestne knjižnice Ljubljana (MKL) temelji na določilih Zakona o knjižničarstvu in podzakonskih aktov, ki jih ta zakon predpisuje ter na Standardih in priporočilih za splošne knjižnice 2005-2015, Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017, Strategiji razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2013-2020 ter Strategiji razvoja kulture v MOL 2012-2015. Status in poslovanje knjižnice urejajo: 1. Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Mestna knjižnica Ljubljana (Uradni list RS, št. 30/08 in 105/08) 2. Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02 - ZUJIK) in podzakonski predpisi: Uredba o osnovnih storitvah knjižnice (Uradni list RS, št. 29/03), Pravilnik o pogojih izvajanja knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, št. 73/03, 70/08 in 80/12), Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (Uradni list RS, št. 88/03), Pravilnik o razvidu knjižnic (Uradni list RS, št. 105/03), Pravilnik o izdaji dovoljenj za vzajemno katalogizacijo (Uradni list RS, št. 107/08, 6/11 odl. US in 7/11 – odl. US), Pravilnik o načinu določanja skupnih stroškov osrednjih knjižnic, ki zagotavljajo knjižnično dejavnost v več občinah, in stroškov krajevnih knjižnic (Uradni list RS, št. 19/03) 3. Zakon o obveznem izvodu publikacij (ZOIPub) (Uradni list RS, št. 69/06 in 86/09) 4. Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07–ZUJIK UPB1, 56/08, 4/10, 20/11 in 111/13) 5. Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 - ZPDZC in 127/06 - ZJZP) 6. Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF ) Na poslovanje knjižnice vplivajo tudi drugi predpisi, npr.: 1. Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 - ZTFI-A, 69/08 - ZZavar-E in 40/12 - ZUJF) 2. Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 - uradno prečiščeno besedilo in 19/14) 3. Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02 - ZJF-C in 114/06 - ZUE) 4. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – UPB3, 68/08 in 110/13) 5. Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB1) 6. Računovodski standardi 7. Kolektivna pogodba za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08 s spremembami in dopolnitvami) 8. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/04 s spremembami in dopolnitvami) 9. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (Urani list RS, št. 40/12 s spremembami in dopolnitvami 10. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 spremembami in dopolnitvami) 11. Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12 s spremembami in dopolnitvami) 12. Predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti ter drugi akti. Delovanje knjižnice urejajo tudi interni akti, npr.: 1. Pravilnik o računovodstvu MKL, 2011 2. Pravilnik o blagajniškem poslovanju MKL, 2011 3. Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v MKL, 2009 4. Pravilnik o poslovanju MKL, 2012 5. Pravilnik o upravljanju knjižnične zbirke v MKL, 2012 7

6. Pravilnik o načinu posredovanja informacij za medije, 2008 7. Pravilnik o obratovalnem času knjižnic MKL, 2012 8. Pravilnik o delovnem času v MKL, 2009 9. Pravilnik o izločanju in odpisu knjižničnega gradiva v MKL, 2012 10. Pravilnik o postopkih za ravnanje z osnovnimi sredstvi v MKL, 2012 11. Pravilnik o oddaji javnih v MKL, 2014 12. Pravila o uporabi javnih računalnikov in brezžičnih omrežij v MKL, 2010 13. Pravilnik o ravnanju in ukrepih za preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu (mobinga) ter za odpravo njegovih posledic, 2010 14. Pravilnik o varstvu osebnih podatkov, 2011 15. Sklep o antikvarni prodaji knjižničnega gradiva v Mestni knjižnici Ljubljana, 2011 16. Sklepi sej sveta MKL 17. Sklepi sej strokovnega sveta MKL 18. Sklepi sej strokovnega kolegija MKL

1.2 -

1.3

Funkcija knjižnice MKL je splošna knjižnica, ki izvaja knjižnično dejavnost kot javno službo na območju MOL (285.857 prebivalcev) s petimi območnimi enotami in 16 krajevnimi knjižnicami. Je splošna knjižnica, ki po pogodbi izvaja knjižnično dejavnost za sedem občin izven Mestne občine Ljubljana: Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Ig, Škofljica, Vodice in Velike Lašče (48.243 prebivalcev) s 13 krajevnimi knjižnicami. Za Knjižnico Jurij Vega (občina Dol pri Ljubljani, 5.777 prebivalcev) izvaja nabavo in obdelavo gradiva. Je osrednja območna knjižnica za osrednjeslovensko knjižnično regijo (563.045) prebivalcev), v kateri deluje poleg MKL še osem osrednjih knjižnic (Knjižnica Domžale, Knjižnica Litija, Matična knjižnica Kamnik, Knjižnica Logatec, Mestna knjižnica Grosuplje, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, Knjižnica Medvode), za katere izvaja naloge območnosti: zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij, strokovna pomoč knjižnicam na območju, koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva in usmerjanje izločenega knjižničnega gradiva s svojega območja. Izvaja naloge potujoče knjižnice (46 postajališč). Izvaja naloge specialne knjižnice – Slovanska knjižnica – Center za domoznansko dejavnost in specialne humanistične zbirke. Izvaja naloge na področju razvoja bralne kulture za otroke in mladino – Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo. Izvaja naloge na področju vseživljenjskega učenja – Center za vseživljenjsko učenje. Izvaja program Trubarjeve hiše literature kot referenčnega prostora za književnost, knjigo in družbenokritično refleksijo. Razvija bralno kulturo in informacijsko pismenost ter kulturne dejavnosti na celotnem območju, na katerem delujejo njene organizacijske enote, knjižnice mestnih območij in krajevne knjižnice.

Dolgoročni cilji knjižnice

Mestna knjižnica Ljubljana bo v svojem lokalnem okolju uresničevala kulturno, informacijsko, izobraževalno in socialno vlogo in s tem aktivno sooblikovala slovenski knjižnični sistem. V skladu s standardi in zakonodajo s področja knjižničarstva bo knjižnica načrtovala uravnoteženo mrežo krajevnih knjižnic in bibliobusnih postajališč in tako zagotavljala boljšo 8

dostopnost knjižničnih storitev, postopoma tudi s profesionalizacijo manjših krajevnih knjižnic v mreži MKL. Z izvajanjem nalog osrednje območne knjižnice bo spodbujala razvoj splošnih knjižnic v osrednjeslovenski regiji ter sodelovanje med njimi. S skrbno nabavo gradiva si bo prizadevala oblikovati obsežno, pestro in aktualno knjižnično zbirko za prebivalce Mestne občine Ljubljana in širšega območja. S kakovostno strokovno obdelavo gradiva bo nudila širok vir informacij o zbirki in omogočila njeno učinkovito uporabo. Knjižnica bo zbirala, obdelovala, hranila in posredovala gradivo in informacije o svoji lokalni skupnosti in s tem ohranjala lokalno dediščino. Še posebej bo oblikovala zbirko gradiva in informacij ter razvijala storitve za ranljive skupine prebivalstva (starejši, etnične skupine, brezposelni, socialno ogroženi, uporabniki s posebnimi potrebami). Knjižnica bo nadgradila učinkovito poslovanje z uporabniki z možnostjo vračanja gradiva v drugi knjižnici, enotno vstopno info točko, storitvami za samostojno uporabo knjižnice ter uvajanjem novih tehnologij za avtomatizacijo procesov in enostavno komunikacijo z uporabniki. V sodelovanju s svojimi uporabniki in lokalno skupnostjo ter v skladu s sodobnimi strokovnimi izhodišči bo razvijala storitve, ki bodo relevantne za vse skupine prebivalcev in jih bodo ti potrebovali pri delu, učenju, raziskovanju, medgeneracijskem sodelovanju ali v prostem času kot navdih za lastno ustvarjalnost. Fizični prostor knjižnice bo postal ena od »storitev« knjižnice, ki ponuja kulturne, socialne in vseživljenjske priložnosti in nagovarja uporabnike k obisku in uporabi. Kot virtualna knjižnica bo omogočala dostop do določenih storitev kadarkoli – 24/7 in kjerkoli – dostop na daljavo. Spletna stran knjižnice bo postala osrednja informacijska točka za dostop do e-vsebin. Gradila bo podatkovne zbirke iz lastnega gradiva, predvsem za promocijo lokalne zgodovine. Z novimi oblikami knjižne, književne in knjižnične vzgoje za otroke in mladino bo spodbujala bralno kulturo. S številnimi prireditvami in drugimi dejavnostmi za promocijo ustvarjalcev na nivoju mesta in države bo eden od aktivnih nosilcev kulturnega življenja v mestu, tudi s programsko shemo THL kot referenčnega prostora za književnost in knjigo. Knjižnica se bo vključevala v procese vseživljenjskega učenja z izvajanjem programov neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja uporabnikov. Ob podpori napredne informacijsko-komunikacijske tehnologije bo razvijala različne oblike znanja za vse starostne in socialne skupine prebivalcev. Z novimi oblikami komunikacije z uporabniki (socialna omrežja, upravljanje odnosov z uporabniki ) si bo knjižnica prizadevala za tesnejši in bolj dinamičen stik z uporabniki. Pri sodelovanju z različnimi javnostmi bo poudarjala prednosti, ki jih delovanje knjižnice prinaša okolju. Povezovala se bo s kulturnimi, vzgojno-izobraževalnimi in socialnimi ustanovami ter aktivno sodelovala z drugimi knjižnicami in ustanovami, povezanimi z bibliotekarsko in informacijsko stroko. Možnosti za razvoj bo iskala tudi v sodelovanju z domačimi in tujimi organizacijami prek vključevanja v partnerstva in sodelovanja v nacionalnih in mednarodnih projektih. 9

Knjižnica bo imela razvito notranjo organizacijo in bo vzpostavila mehanizme za stalno izboljševanje delovnih procesov in razvijanje odličnosti. S spodbujanjem timskega dela, uvedbo sodobnih komunikacijskih poti in orodij ter uvajanjem sodobnih kadrovskih principov bo vpeljala trdno, a prožno organizacijsko strukturo. Ta bo omogočala notranjo mobilnost zaposlenih in njihov strokovni razvoj. Knjižnica bo z lastnim učnim centrom imela vzpostavljen sistem stalnega strokovnega izpopolnjevanja za delo v knjižnici in bo imela prek kompetenčnih centrov priložnost izmenjave znanj z drugimi slovenskimi knjižnicami. Z izgradnjo notranje kulture (družinam prijazna in trajnostno naravnana organizacija) bo utrdila pripadnost skupni ustanovi in zavezanost skupnim ciljem. Z novimi oblikami dejavnosti, kot sta trženje nekaterih storitev in založništvo, si bo prizadevala povečevati delež lastnih sredstev.

1.4

Letni cilji knjižnice

Na področju strokovnega dela knjižnice: Program knjižnice zasleduje cilje, ki izhajajo iz strateških usmeritev novega Strateškega načrta MKL 2013-2016, h kateremu je dal soglasje Svet zavoda dne 13.11.2012. Najpomembnejši letni cilji so: - prenova in modernizacija obstoječih knjižničnih prostorov (prostor kot storitev) zaradi pojava novih storitev in opustitve nekaterih neaktualnih storitev (ne več samo za uporabnike, ampak z uporabniki), - postopno uveljavljanje koncepta zelene knjižnice, - preoblikovanje in prilagoditev knjižničnih prostorov po meri in potrebah uporabnikov (oddelki za multimedijo, za mladostnike, za družine in prostori za študij), - začetek uveljavljanja novega koncepta prostorov za izobraževanje uporabnikov kreativnic (makerspaces), ki so kot obogateno izobraževalno okolje namenjene ljudem, da se srečujejo, delijo različna orodja, pripomočke in informacije ter pridobivajo dodatna znanja, - pregled in analiza postajališč potujoče knjižnice s ciljem optimizacije njenega delovanja, - vzdrževanje obsežne (ob danih finančnih pogojih), pestre in aktualne knjižnične zbirke za prebivalce Mestne občine Ljubljana in širšega območja, - izboljšanje kakovosti ponudbe knjižničnega gradiva, - nadgradnja svetovalnega dela knjižničarjev pri vrednotenju in priporočanju gradiva, - uveljavljanje odprte knjižnice z možnostjo vračanja gradiva v drugi knjižnici v mreži MKL in dostave gradiva proti plačilu (na dom, v službo), - ustvarjanje ravnotežja med identiteto, kakovostjo in številom prireditev ter poudarek na oblikovanju prireditev in izobraževanj v lastni produkciji knjižnice, - usklajena ponudba za vse prebivalce s tematskimi sklopi prireditev in izobraževanj, - delovanje spletne strani knjižnice kot osrednje informacijske točke za dostop do e-vsebin za različne starostne skupine (otroci, mladostniki, odrasli in starostniki in uvedba personaliziranih storitev ter vzpostavitev multimedijskega centra z avdio in video posnetki prireditev in dogodkov v mreži knjižnic MKL, - storitve za ciljne skupine: družine, etnične skupnosti, mladostnike in starejše v tretjem in četrtem življenjskem obdobju, - vstopanje v širši kulturni prostor prek programa Trubarjeve hiše literature, - oblikovanje, organizacija in izvajanje učnih aktivnosti za različne ciljne skupine uporabnikov ter oblikovanje izobraževalnih programov za zaposlene kot podpora bolj učinkovitemu delu z uporabniki, - oblikovanje zaključenih tematskih izobraževalnih paketov za knjižničarje iz splošnih knjižnic in priprava letnega kataloga izobraževanj, 10

ozaveščanje o pomenu lokalne dediščine (digitalizacija gradiva, priprava e-zgodb, Dan spominov, izdaja publikacij), vključevanje knjižnic osrednjeslovenske regije v projekte MKL, načrtno pridobivanje partnerjev na osnovi novih smernic, predstavitev MKL na občinskih svetih občin pogodbenih partneric kot oblika zagovorništva, krepitev povezanosti knjižnice z lokalnim okoljem prek vključevanja prebivalcev v različne dejavnosti knjižnice, odpiranje knjižničnega prostora za širšo razpravo o različnih vprašanjih, ki so prisotna v lokalni skupnosti, povečano sodelovanje z zamejskimi slovenskimi vrtci in šolami z namenom spodbujanja bralne kulture in izmenjave (predvsem v Italiji in Avstriji), izvajanje dveh evropskih projektov v programu Erasmus+: LinKINJob in Po nova znanja za knjižnico, učinkovita izraba številnih kadrovskih potencialov v knjižnici, predstavitev novosti MKL na Dnevu novosti – April v MKL kot razvojni potencial za slovenske splošne knjižnice.

V letih 2013 in 2014 je 16 projektov prešlo v redno dejavnost knjižnice. V primerjavi z letom 2014 bomo v MKL v letu 2015 zaradi različnih razlogov opustili oziroma redefinirali nekatere aktivnosti: - Večina idejnih načrtov za prenovo obstoječih knjižnic ali vzpostavitev na novi lokaciji, ki smo jih pripravili v letu 2014, po vsej verjetnosti ne bo realiziranih v letu 2015. - Za projekt Sistem za upravljanje informacijske varnosti (SUIV) v MKL so bila v letu 2014 postavljena izhodišča, zaradi drugih večjih projektov (uvedba telefonije) in trenutnega zmanjšanja zaposlenih v oddelku za informatiko, s projektom v letu 2015 ne bomo nadaljevali. - Projekt vzpostavitve geoinformacijskega sistema, zasnovan v partnerstvu s Centrom za razvoj knjižnic pri NUK (CeZaR), je bil konec leta 2014 opuščen, saj je CeZaR uspel razviti le prototip spletne aplikacije oziroma orodja, ki deluje na osnovi geoinformacijskega sistema (GIS), ki bi služil v podporo pri izvedbi prostorskih analiz knjižničnih mrež slovenskih splošnih knjižnic, s tem tudi MKL. Kljub finančni podpori Ministrstva za kulturo, ki ga je CeZaR prejel v podporo razvoju omenjenega orodja, projekt še vedno ni zaživel, hkrati pa Služba za razvoj in območnost MKL nima ustreznega orodja za nadaljnje analize knjižnične mreže s podporo GIS.

KNJIŽNIČNA MREŽA IN PROSTOR

Strateške usmeritve - Boljša in kvalitetnejša dostopnost do storitev: prostorska prenova v območnih enotah MKL, pridobivanje novega in dodatnega knjižničnega prostora krajevnih knjižnic v MOL in na drugih območjih delovanja knjižnice ter postopna profesionalizacija petih malih krajevnih knjižnic. - Aktivno vključevanje knjižnice v življenjski utrip okolja. - Vključevanje lokalne skupnosti (prebivalcev in organizacij) v načrtovanje nove knjižnice in njenih storitev. - Krepitev vloge knjižnice kot prostora za učenje in študij. Strateški cilji in aktivnosti za leto 2015 bodo lahko dopolnjeni ali spremenjeni glede na interes ustanovitelja in drugih akterjev, ki vplivajo na časovne okvire izgradnje in prenove posameznih knjižnic.

Novi ali prenovljen prostori knjižnic v mreži MKL bodo opredeljeni s petimi funkcijami in z zasnovo štirih prostorskih sklopov, ki izhajajo iz naslednjih funkcij: neformalno srečevanje in druženje, izposoja gradiva in posredovanje informacij (o gradivu in iz gradiva; o lokalni skupnosti; informacije javnih oblasti), dostop do izobraževanja (tečaji, predavanja, samostojno učenje), dostop do kulturnih vsebin (še posebej lokalne dediščine) in možnost izražanja lastne ustvarjalnosti. Prostorski sklopi so: - Prostor za učenje: Učenje je v knjižnici osredotočeno na večanje bralne, informacijske in računalniške pismenosti (dostop do vseh vrst gradiva, fizični prostor za učenje, različne aktivnosti na področju neformalnega in priložnostnega učenja). - Prostor za navdih: Knjižnica daje uporabnikom priložnost za nove, pomembne izkušnje prek pripovedovanja pravljic in drugih umetniških vsebin (postavitev zbirke gradiva in njena predstavitev, prostor kot zgodba - specialne zbirke, igralnica in pravljična soba). - Prostor za druženje in srečevanje: Knjižnica je aktiven tretji prostor. Sam fizični prostor knjižnice kot prostor druženja je še posebej pomemben za mladostnike in ostarele: prvi zavračajo formalne oblike druženja, drugi so pogosto družbeno marginalizirani (prostor za organizirano druženje - delavnice, tečaji, predstavitve, prostor za neorganizirano druženje po celi knjižnici). - Prostor za ustvarjalnost: Knjižnica podpira ustvarjalnost in inovativnost uporabnikov z organizacijo ustvarjalnih delavnic in ponudbo programov, ki so zanimivi za širšo lokalno skupnost (večnamenski prostor za delavnice, odprti oder). Pri vzpostavljanju novih prostorov za izobraževanje uporabnikov bo MKL (predvsem v idejnih zasnovah za nove ali prenovljene knjižnice v mreži MKL) postopoma pričela uveljavljati koncept kreativnic (markerspaces). Kreativnice so obogateno izobraževalno okolje, kjer se srečujejo ljudje, da bi delili različna orodja, pripomočke in informacije ter pridobili dodatna znanja. Kreativnice uporabljajo vse generacije prebivalcev v skupnosti. Aktivnosti v kreativnicah obsegajo na eni strani visoko tehnologijo (3d, robotika, računalniško programiranje ...) in na drugi strani povsem tradicionalna ročna dela. MKL redno izvaja številne ustvarjalne delavnice, s kreativnicami pa to dejavnost nadgrajujemo: aktivnosti so načrtovane skupaj s skupnostjo, »naredimo skupaj« je pomembnejše kot »naredi si sam«, spremenjena je vloga zaposlenih v knjižnici (zaposleni so del skupine in predvsem usmerjajo njeno delo v kreativnicah). Za kreativnice je potrebno nameniti stalni prostor, ki je na razpolago ves čas odprtosti knjižnice – prva taka priložnost se v MKL ponuja s preureditvijo nekdanje kavarnice KOŽ v delu prostora, ki ga na galeriji zaseda Hiša svetov in v novi Knjižnici Zalog. V letu 2015 načrtujemo pričetek prostorskega urejanja v naslednjih knjižnicah: 1. 2. 3. 4. 5.

Začetek gradnje in dokončanje stavbe poslovno upravnega centra Zalog, v katerem bo delovala tudi Knjižnica Zalog. Začetek izgradnje lokalnega centra, v katerem bo delovala nova Knjižnica Šmartno. Začetek izgradnje Kopitarjevega centra z novo Knjižnico Vodice. V letu 2015 je pod vprašajem začetek prenove Centra sodobnih umetnosti z novo Knjižnico Rog, začetek gradnje občinskega centra z novo Knjižnico Dobrova. Zaradi neustreznosti prostorov je bil v letu 2011 izdelan idejni načrt za Knjižnico Polje, v letu 2014 pa sprejet dogovor z JSS MOL za dodelitev prostora na novi lokaciji v načrtovani soseski Polje IV. Začetek gradnje soseske je predviden v obdobju 2015/2016, potrebna bo redefinicija idejnega načrta. V letu 2015 bomo nadaljevali z raziskavo zunanjega okolja in segmentiranjem uporabnikov za potrebe profesionalizacije krajevnih knjižnic: Notranje Gorice, Polhov Gradec, Rakitna, Rob in Šentjošt.

V letu 2015 bo MKL v prenovljeni Knjižnici Savsko naselje predvidoma uvedla sistem RFID (samopostrežna izposoja in vračanje gradiva). Uvedba RFID sistema v MKL temelji na konceptu (pripravljen v letu 2013), ki izkorišča prednosti sistema: - Hitrejše izvajanje postopkov izposoje in vračanja knjižničnega gradiva. - Uporaba samopostrežnih naprav je za uporabnika enostavnejša. - Knjižničarji, osvobojeni rutinskih opravil, se lahko bolj poglobljeno ukvarjajo z uporabniki. Pričakovani učinki: - Dolgoročen razvoj mreže krajevnih knjižnic po posameznih območjih v Ljubljani; učinkovita in racionalna mreža knjižnic. - Modernizacija prostorov za kvalitetnejše oblikovanje zbirk, izvajanje informacijskih storitev, izobraževalnih aktivnosti in prireditev za vse prebivalce; vzpostavitev fizičnega prostora knjižnice kot tretjega prostora za druženje (ustrezno oblikovanje prostorov in opreme,) in medgeneracijski dialog (mladostniki, starostniki); uveljavitev koncepta knjižnice za družine; povečano zadovoljstvo članov knjižnice, lažja uporaba knjižnice (hitrejše izvajanje postopkov izposoje in vračanja knjižničnega gradiva). Kazalniki uspešnosti: - Število obiskovalcev MKL (2013: 1.702.454) - Število novih članov (2013: 13.349) - Izposoja knjižničnega gradiva (2013: 4.705.492) - Zadovoljstvo uporabnikov (anketa)

2.1

Knjižnična mreža

Knjižnično mrežo MKL sestavljajo: 22 knjižnic (pet območnih enot s 16 krajevnimi knjižnicami) v MOL in 13 krajevnih knjižnic v sedmih občinah pogodbenih partnericah, specialna knjižnica, Trubarjeva hiša literature ter 46 postajališč potujoče knjižnice. -

Knjižnica Bežigrad, Einspielerjeva 1, Ljubljana • Knjižnica Črnuče, Dunajska 367, Ljubljana • Knjižnica dr. France Škerl, Vojkova 87a, Ljubljana • Knjižnica Glinškova ploščad, Glinškova ploščad 11a, Ljubljana • Knjižnica Savsko naselje, Belokranjska 2,Ljubljana Knjižnica Jožeta Mazovca, Zaloška 61, Ljubljana • Knjižnica Fužine, Preglov trg 15, Ljubljana • Knjižnica Jarše, Clevelandska 17–19, Ljubljana • Knjižnica Polje, Zadobrovška 1, Ljubljana – Polje • Knjižnica Zadvor, Cesta II. grupe odredov 43, Ljubljana • Knjižnica Zalog, Zaloška 220, Ljubljana Knjižnica Otona Župančiča, Kersnikova 2, Ljubljana • Knjižnica Kolodvor, Trg osvobodilne fronte 10, Ljubljana • Knjižnica Nove Poljane, Povšetova 37, Ljubljana • Knjižnica Poljane, Zarnikova 3, Ljubljana Knjižnica Prežihov Voranc, Tržaška 47/a, Ljubljana • Knjižnica Grba, Cesta na Brdo 63, Ljubljana • Knjižnica Rudnik, Dolenjska c. 11, Ljubljana • Knjižnica Brezovica • Knjižnica Notranje Gorice • Knjižnica Podpeč, • Knjižnica Rakitna, 13

2.2

• Knjižnica Dobrova, • Knjižnica Polhov Gradec, • Knjižnica Šentjošt, • Knjižnica Horjul, • Knjižnica Ig, Ig • Knjižnica Škofljica, • Knjižnica Frana Levstika, • Knjižnica Rob, Knjižnica Šiška, Trg komandanta Staneta 8, Ljubljana • Knjižnica Gameljne, Srednje Gameljne 50, Ljubljana – Šmartno • Knjižnica Šentvid, Prušnikova 106, Šentvid • Knjižnica Vodice, Slovanska knjižnica – Center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke, Einspielerjeva 1, Ljubljana Potujoča knjižnica s postajališči Trubarjeva hiša literature, Stritarjeva 7, Ljubljana

Knjižnični prostor

Prostori knjižnic MKL se zaradi velikega obiska in številnih dejavnosti z leti obrabljajo in predvsem manjše knjižnice nujno potrebujejo celovito obnovo. Tudi novejše knjižnice že kažejo znake obrabe ali pa bi jih bilo treba obnoviti zaradi spremenjenega načina dela in pomanjkljivosti pri prvotnem načrtovanju prostorov in opreme (neustrezni pulti, slabo zračeni prostori, strehe, ki puščajo ipd.). Tudi nekatere naprave so že dotrajane, zlasti dvigala, električne napeljave in klimatizacija. Zato je nabor potrebnih obnovitvenih del obširnejši, kot ga bo dejansko mogoče v letu 2015 uresničiti. Navajamo trenutno nujne posege, katerih izvedba pa bistveno presega naše finančne zmožnosti. Zato bodo v letu 2015 izvedeni le najnujnejši, ki jih bomo lahko udejanjili v sedanjih finančnih pogojih. Knjižnica Bežigrad Knjižnica Glinškova ploščad Knjižnica ima svoj vrt, kjer bomo uredili prostor za druženje in izvajanje dejavnosti knjižnice v toplejših mesecih. Knjižnica dr. Franceta Škerla Atrij knjižnice bomo opremili kot čitalnico za uporabo v toplejšem delu leta. Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica je v letu 2014 ostala brez prostora za skladišče, kjer hranimo knjižnično gradivo in pripomočke za izvedbo dejavnosti. Prostor v izmeri 138 m2 je marca prešel v last Lekarne Ljubljana. Nadomestnega prostora še vedno nismo dobili, odpadla je tudi predvidena možnost v prostorih nad Knjižnico Polje, saj se je tja znova vselila šola. Upamo na rešitev te težave v letu 2015, saj dodaten prostor nujno potrebujemo zaradi že tako velike prostorske stiske v KJM. Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Otona Župančiča - Gradbena prenova in oprema prostora ob dostavni rampi KOŽ-a za večnamensko rabo (študij, projekcije filmov, predavanjaK). - Selitev Borze dela in ureditev prostora za druženje uporabnikov v pritličju. - Preoblikovanje obstoječih prostorov Borze znanja, e-točke in Središča za samostojno učenje v prvem nadstropju in oblikovanje novega prostora Borze dela. 14

Ureditev prostora za druženje v nekdanji kavarnici, s postavitvijo novih avtomatov za napitke in sendviče. Izgradnja klančine v koridorju ob skladišču za prevoz gradiva v nadomestna prostora (zaradi garažne hiše). Zvočna izolacija prostora pod Slovensko cesto za potrebe »glasbene vadnice« (učenje posameznih inštrumentov, vaje skupin).

Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Prežihov Voranc Načrtujemo zasteklitev atrija na oddelku za otroke in mladino ter preureditev oddelka v skladu s programom Knjižnični prostor - prostor bralnih zakladov in harmoničnega sobivanja več generacij.

2.3

Odprtost knjižnice

Odprtost območnih enot, krajevnih knjižnic in Potujoče knjižnice temelji na Uredbi o osnovnih storitvah knjižnic (Uradni list RS, št. 29/2003) in Standardih za splošne knjižnice. V letu 2015 bo odpiralni čas knjižnic v mreži MKL urejen s Pravilnikom o obratovalnem času knjižnic MKL. V juliju in avgustu bodo knjižnice v mreži MKL odprte v okviru posebnega poletnega odpiralnega časa. Potujoča knjižnica bo 46 izposojevališč (41 krajev in 6 posebnih sredin) obiskovala tedensko, štirinajstdnevno ali mesečno po vnaprej objavljenem urniku. Knjižnica Jožeta Mazovca Po novem aneksu k Pogodbi o programskem sodelovanju z Zavodom En Knap bo Bralnica za uporabnike knjižnice spet odprta vse dni, ko knjižnica posluje, tudi v terminu od četrtka do sobote, če Zavod En Knap prostora takrat ne uporablja za svojo dejavnost. Aneks velja do julija 2015.

RAZVOJ IN OBMOČNOST

Služba za razvoj in območnost Službo za razvoj in območnost (SRO) sestavljata oddelek za razvoj in območnost in oddelek za informatiko. SRO skrbi za koordinacijo strokovnega dela med območnimi enotami, službami in oddelki, za uresničevanje ciljev Strateškega načrta 2013-2016 in za izvajanje ciljev strateških področij: Knjižnica na daljavo: virtualna knjižnica MKL, Vidna knjižnica: sodelovanje in promocija za aktivno udeležbo knjižnice v okolju in »Knjižnica plus«: razvoj za knjižnico prihodnosti. Naloga SRO je tudi priprava in koordinacija temeljnih dokumentov o poslovanju MKL. V letu 2015 bomo pripravili: polletno poročilo o delu 2015, letno poročilo o delu 2014, program dela 2016 ter zbirnik statističnih podatkov 2014 za CeZaR. V letu 2015 bomo v SRO izvajali dejavnosti in vodili projekte: - Raziskava zunanjega okolja in segmentiranje uporabnikov ter izdelava smernic za profesionalizacijo krajevnih knjižnic: Notranje Gorice, Polhov Gradec, Rakitna, Rob in Šentjošt. - Informacijska točka za e-gradiva javnih oblasti (3. faza). - E-učilnica (2. faza). 15

Pametne finance (2. faza). Izvajanje mednarodnega projekta strateških partnerstev LinkINJob (program Erasmus+). Digitalizacija gradiva »Izseljenski listi« (2. faza). Priprava digitalnih zbirk za portal Kamra v okviru projektov Moja ulica (Znameniti ljubljanski župani, Savsko naselje) in Železna cesta (Ljubljanski Kolodvor). Ljudje v tretjem in četrtem življenjskem obdobju kot uporabniki in sooblikovalci storitev v knjižnici – priprava smernic. Preureditev strukture skupnih dokumentov. Priprava paketa izobraževanj za vodje krajevnih knjižnic. Koordiniranje in evalvacija beleženja informacij. Priprava vprašalnika za uporabnike o kvaliteti posredovanih informacij. Koordiniranje in evalvacija beleženja uporabe čitalnic MKL. Koordiniranje referenčnega servisa Vprašaj knjižničarja. Mentorstvo študentom bibliotekarstva. Mentorstvo študentom iz tujine (Erasmus+). Telefonija in nadgradnja internetnih povezav.

V letu 2015 bo SRO sodelovala pri pripravi novih storitev in projektov MKL: - Nadgradnje in posodobitve spletne strani knjižnice. - Vračanje gradiva v drugi knjižnici in plačljiva dostava in odvoz gradiva. - April v MKL. - Sodelovanje in izvedba učnih aktivnosti v CVŽU MKL (izvajanje izobraževanj in sodelovanje pri oblikovanju učnih vsebin). - Izvajanje mednarodnega projekta mobilnosti zaposlenih (program Erasmus+). - Dan spominov »Ljubljana v bodeči žici« - nadaljevanje projekta s sloganom »Knjižnica pride k Vam!«. - Izdelava idejnih načrtov za prenovo knjižnic v mreži MKL. - Usposabljanje informatorjev za svetovanje uporabnikom. Za preverjanje stanja oz. za izdelavo kvalitativnih analiz bo SRO sodelovala pri pripravi anketnih vprašalnikov z izvajalci ali pobudniki različnih dejavnosti v knjižnici. SRO spremlja razpise in koordinira prijave na lokalne, nacionalne in mednarodne razpise. V Oddelku za informatiko so od 22.09.2014 zaposleni le trije informatiki. Če ustanovitelj v letu 2015 ne bo odobril nadomestne zaposlitve, bo to določalo obseg in dinamiko izvajanja nalog v oddelku. Oddelek za informatiko bo v letu 2015 opravljal naslednje naloge: - pomoč in podpora zaposlenim, - pomoč in podpora uporabnikom, - izvajanje tehnične podpore na prireditvah, - skrb za neprekinjeno delovanje strojne in programske opreme informacijskega sistema, mrežne opreme, telekomunikacijskih naprav, - skrb za pravilno delovanje antivirusne zaščite, varnostnega arhiviranja podatkov, zaščite proti nezaželeni pošti, spletnih filtrov, - vzdrževanje, servisiranje in skrb za neprekinjeno delovanje odjemalske opreme, - izvajanje javnih razpisov za nakup IKT opreme ter nakup drobnega materiala, - razvoj in nadgradnja informacijskega sistema MKL, - razvoj in nadgradnja spletnih servisov MKL, - izboljšave, razvoj in nadgradnja strojne in programske opreme, - podajanje predlogov in razvoj avtomatiziranih rešitev za bolj kvalitetno delovanje knjižnice, - sodelovanje pri prenovi aplikacije Moja naj knjiga in spletnega servisa Mala knjižnica, - prenova aplikacije Izterjave z modulom za izterjave finančnih dolgov, 16

podpora sistemu Urbana, Libroam, aplikacijam Vasco, Time&Space, Grad, Galis, Belinfo, Izterjave ipd., vzdrževanje požarnih in protivlomnih sistemov, videonadzorov, vpogled v posnetke videonadzornih sistemov, vzdrževanje spletnih strani, uvajanje nove Helpdesk aplikacije z razširitvijo na ostale službe in servise MKL, pomoč pri izvajanju inventur osnovnih sredstev in gradiva, priprava okolja za delovanje e-učilnice za zaposlene, priprava in izvedba izobraževanj za uporabnike, priprava in izvedba izobraževanj za zaposlene, sodelovanje v delovnih skupinah, sodelovanje z ostalimi knjižnicami regije in ostalimi osrednjimi območnimi knjižnicami, sodelovanje z zunanjimi izvajalci na področju IKT in KIS, uvajanje knjigomatov ter RFID izposoje na evidenco izposoje v knjižnice, podpora uporabnikom pri uporabi RFID in knjigomatov, reševanje težav, planiranje in namestitev IKT tehnologije v nove in prenovljene enote, sodelovanje s pogodbenim izvajalcem pri namestitvi novih internetnih povezav ter stacionarne telefonije.

Zaposleni v SRO izvajajo izobraževanja za uporabnike in zaposlene v MKL in slovenskih knjižnicah. Zaposleni v SRO se bodo aktivno udeleževali strokovnih posvetovanj in objavljali v strokovnih publikacijah. MKL je osrednja območna knjižnica za osrednjeslovensko knjižnično regijo in izvaja naloge območnosti za osem osrednjih knjižnic (Knjižnica Domžale, Knjižnica Litija, Matična knjižnica Kamnik, Knjižnica Logatec, Mestna knjižnica Grosuplje, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, Knjižnica Medvode). V SRO bomo za področje območnosti pripravili letno poročilo 2014 in program 2016, izvajali in koordinirali bomo vnos vsebin za regijski portal KAMRA in izvajali program 2015: Zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij V letu 2015 bo poudarek na nabavi elektronskih virov - v sodelovanju s knjižnicami območja bomo zakupili dostop do pravnega portala IUS-INFO in davčno-finančnega portala FinDINFO, zbirke PressReader in Encyclopaedie Britannice Public Library Edition. Uporabniki knjižnic regije bodo lahko s pomočjo programa EZProxy dostopali do elektronskih virov in servisov, ki so dostopni prek statičnih IP-jev ali prek gesel z domače lokacije. Prek koncepta skrbnikov elektronskih virov bomo zagotavljali kontinuirano promocijo elektronskih virov knjižnicam območja in širši javnosti. Predstavitve uporabe elektronskih virov bomo pripravljali tudi s podporo spletnih orodij za izvedbo izobraževanj na daljavo. Uporabnikom knjižnic Osrednjeslovenskega območja bomo zagotavljali brezplačno medknjižnično izposojo strokovnega in študijskega gradiva. Formalno in vsebinsko bomo obdelali in opremili gradivo, ki ga knjižnica prejema kot depozitarna ustanova za obvezni izvod. Strokovno sodelovanje s knjižnicami na območju Pripravljen bo zbirnik podatkov o knjižnicah regije. Knjižnicam regije bomo svetovali na celotnem področju knjižnične dejavnosti ter pri načrtovanju lokalnih računalniških omrežij in urejanju lokalnih informacijskih sistemov. Nadaljevali bomo z izobraževanjem za knjižničarje regije za nove naloge v knjižnicah po konceptu in programu Učnega centra MKL. S knjižnicami regije bomo še naprej sodelovali na področju spodbujanja bralne kulture za ciljne skupine uporabnikov, za otroke s projektom Poletavci, v letu 2015 pa načrtujemo tudi skupni bralni projekt za srednješolce, nadgradnjo projekta Poletavci. Priprava smernic za vzpostavitev informacijskih točk za e-gradiva javnih oblasti. 17

Sodelovali bomo pri načrtovanju razvoja oz. smernic razvoja za izvajanje osrednjih območnih nalog do leta 2020, ki lahko služijo tudi kot strokovna podlaga za morebitne spremembe Pravilnika o osrednjih območnih knjižnicah. Z osrednjimi območnimi knjižnicami bomo pripravili predlog načrta razvoja opreme IKT po slovenskih knjižnicah - usmerjanje k novim tehnologijam in njihovi vpeljavi v ponudbo knjižnic, k novih e-storitvam. Organizirali bomo srečanja direktorjev knjižnic regije, ki imajo svetovalni in posvetovalni namen. Koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva V letu 2014 smo izvedli dogodek Dan spominov »Ljubljana v bodeči žici« v dvorani Slovanske knjižnice v klasični obliki collection day-a. V letu 2015 načrtujemo nadaljevanje zbiranja na isto temo na način obiska skupin za zajem gradiva v domovih za upokojence, četrtnih skupnostih, dnevnih centrih. Nadaljevali bomo s projektom »Moja ulica«, ki bo predstavljal ulično podobo mest in krajev osrednjeslovenske regije iz različnih zornih kotov. V okviru Moje ulice bosta v letu 2015 oblikovani digitalni zgodbi o Savskem naselju in enem od znamenitih ljubljanskih županov. Pripravili bomo letni načrt domoznanskih zgodb in svetovali lokalnim urednikom vsebin. Izvajali bomo redakcijo, organizacijo in koordinacijo dela na portalu Kamra za potrebe regije. Album Ljubljane (kot del Albuma Slovenije na portalu Kamra) bo omogočil uporabnikom samostojno vnašanje vsebin na Kamro. Sodelovali bomo v ekspertni skupini za domoznanstvo pri koordinaciji OOK NUK. V okviru skupine bomo v sodelovanju z Oddelkom Slovenska nacionalna bibliografija pri NUK za potrebe gradnje slovenske bibliografije določili kriterije za izbor publikacij in člankov v sistemu vzajemne katalogizacije ter kriterije za bibliografsko obdelavo člankov na nacionalnem in območnem nivoju. Usmerjanje izločenega knjižničnega gradiva s svojega območja Knjižnice regije imamo interne Pravilnike o izločanju in odpisu knjižničnega gradiva, ki so usklajeni z Navodili za izločanje in odpis knjižničnega gradiva NUK. Knjižnice regije smo se dogovorile o internem postopku obveščanja o izločenem gradivu med knjižnicami regije. Z navodili za izločanje gradiva iz leta 2010 bomo usmerjali izločeno knjižnično gradivo iz knjižnic osrednjeslovenske regije. Splošne knjižnice pogosto prejemamo darove bralcev. Le-ti gradiva ne ponudijo tudi nacionalni knjižnici, ki je nacionalni zavezanec za hrambo t. i. slovenike. V kolikor knjižnice tovrstnih izvodov knjižničnih darov ne uvrstijo v svoje zbirke, jih spodbujamo, da jih v koordinaciji z MKL posredujejo v NUK, če jih tam še ni. Podroben program izvajanja nalog osrednje območne knjižnice je priloga tega programa in njegov sestavni del. Knjižnica bo izvajala program dela za leto 2015, opredeljen v tem programskem sklopu, glede na višino odobrenih sredstev in v skladu s prioritetami v okviru sklopa.

DEJAVNOSTI KNJIŽNICE

Dejavnosti Mestne knjižnice Ljubljana izhajajo iz 2. In 16. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01). 2. člen: Knjižnična dejavnost, ki je javna služba, zajema: - zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva, - zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij, - izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov, 18

posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev, sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij, pridobivanje in izobraževanje uporabnikov, informacijsko opismenjevanje, varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik, drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo.

16. člen: Splošne knjižnice v okviru javne službe iz 2. člena tega zakona tudi: - sodelujejo v vseživljenjskem izobraževanju, - zbirajo, obdelujejo, varujejo in posredujejo domoznansko gradivo, - zagotavljajo dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih, - organizirajo posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture, - organizirajo posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami, - organizirajo kulturne prireditve, ki so povezane z njihovo dejavnostjo.

4.1

Nabava, pridobivanje gradiva, bibliografska obdelava in zaščita gradiva

Strateške usmeritve MKL s pridobivanjem novega knjižničnega gradiva sledi osnovni strateški usmeritvi, da v svojem lokalnem okolju uresničuje kulturno, informacijsko, izobraževalno in socialno vlogo. Pri tem sledi normativom iz standardov in strokovnih priporočil za to področje: Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS št. 87/01 in 96/02). Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS št. 73/03). Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (Uradni list RS št. 88/03). Standardi za splošne knjižnice (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015). (2005). Manifest o splošnih knjižnicah (1994). Knjižničarske novice (5) 3. Priloga. Na podlagi strateškega načrta 2013-2016 knjižnica načrtuje: Vsebino letnega prirasta in dopolnjevanje knjižnične zbirke s posebnim poudarkom prilagoditvi specifičnostim okolja posameznih knjižnic. Sistematično upravljanje aktualnosti knjižnične zbirke. Uveljavitev enotne evalvacije za uporabo knjižnične zbirke z učinkovitimi kazalniki. Nadaljnji razvoj repozitorija MKL za učinkovito izrabo in trajno dostopnost gradiva. Strateški cilji in aktivnosti za leto 2015 Vzdrževanje aktualne knjižnične zbirke za prebivalce Mestne občine Ljubljana in širšega območja z vsebinami, ki odražajo potrebe okolja knjižnice. Izvajanje izbora in nakupa izbrane založniške produkcije, primerne za splošno knjižnico v skladu s Pravilnikom o upravljanju knjižnične zbirke v MKL. Vzdrževanje vsebinske aktualnosti in učinkovite izrabe knjižničnega gradiva z izločanjem in odpisom knjižničnega gradiva. Izboljšanje kakovosti ponudbe knjižničnega gradiva za posebne potrebe uporabnikov z oblikovanjem posebnih knjižničnih zbirk in virov. Zagotavljanje kakovostne informacije o zbirki s kakovostno strokovno obdelavo gradiva.

Knjižnica bo zbirala, obdelovala, hranila in posredovala gradivo in informacije o svoji lokalni skupnosti in s tem ohranjala lokalno dediščino. Načrtno bo oblikovala zbirke gradiva in informacij za ranljive skupine prebivalstva (starejši, etnične skupine, brezposelni, socialno ogroženi, uporabniki s posebnimi potrebami). Organizirala bo dejavnosti s knjižničnim gradivom za uporabnike knjižnice. Oblikovala bo zbirke osrednje območne knjižnice in pridobivala obvezni izvod v okviru posebnih nalog OOK glede zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in obveznega izvoda.

Pričakovani učinki Dostopnost vse relevantne slovenske založniške produkcije uporabnikom knjižnice. Bolj ekonomična poraba finančnih virov za nakup knjižničnega gradiva. Razvoj knjižničnih zbirk v krajevnih knjižnicah, ki bodo čim bolj usklajene z značilnostmi okolja in s tem bolj učinkovita izraba knjižničnega gradiva vsake posamezne krajevne knjižnice. Zagotavljanje dostopnosti knjižnične zbirke in knjižnične dejavnosti vsem prebivalcem: razvoj načela večkulturnega (so)delovanja in uveljavljanje večkulturnosti v knjižnici s spodbujanjem k aktivnemu branju in kulturni izmenjavi. Boljša dostopnost aktualnega gradiva za uporabnike in bolj učinkovita razporeditev knjižničnega gradiva v mreži knjižnic. Boljša izraba prostorov v mreži knjižnic MKL. Uravnoteženi rezultati knjižničnega poslovanja med enotami: primerljiv obrat gradiva med primerljivimi enotami knjižnične mreže. Informacijska učinkovitost kataloga tako za uporabnike kot informatorje – zadovoljstvo uporabnikov. Kazalniki uspešnosti Obseg zbirke in prirasta glede na normative in standarde (nov kazalnik) Obrat gradiva (2013: 2,798) Služba za pridobivanje knjižničnega in bibliografsko obdelavo gradiva Izbor za nakup novega knjižničnega gradiva izvaja Služba za pridobivanje knjižničnega in bibliografsko obdelavo gradiva (SPOK) po kriterijih nabavne politike knjižnice z rednim pregledovanjem novosti v založniški produkciji. Služba prav tako ureja pridobivanje novega gradiva iz obveznega izvoda, ki ga knjižnica pridobi po Zakonu o obveznem izvodu. Služba ureja prirast darov bralcev in drugih darovalcev, ki jih pristojni knjižničarji odberejo za knjižnično zbirko. Služba bo zagotovila standardizirano bibliografsko obdelavo v letu 2015 pridobljenega knjižničnega gradiva v elektronskem katalogu COBISS. Prav tako bo za vse pridobljene enote zagotovila ustrezno opremo in zaščito novega gradiva za potrebe izposoje. Služba bo sodelovala z vsemi enotami knjižnice pri vseh procesih urejanja prirasta in zaloge, kot so izbor knjižničnega gradiva, inventure, odpis gradiva, urejanje postavitvenega sistema za prosti pristop, načrtovanje novih zbirk itd. Prirast knjižničnega gradiva – načrtovan obseg in dostopnost v letu 2015 Obseg pridobivanja novega knjižničnega gradiva po zakonodaji o knjižničarstvu načrtujemo na podlagi števila prebivalcev na območju knjižnice. Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe določa, da letni prirast knjižničnega gradiva obsega najmanj 200 novih enot na 1000 prebivalcev. 20

Na podlagi načrtov financiranja gradiva s strani Ministrstva za kulturo, s strani Mestne občine Ljubljana in primestnih občin, kjer MKL izvaja knjižnično dejavnost, za leto 2015 načrtujemo 68.011 enot nakupa novega knjižničnega gradiva, s čimer dosežemo 200 enot gradiva na 1000 prebivalcev. Celoten prirast gradiva vključno z darovi: 8.500 enot in obveznim izvodom: 1.800 enot bo predvidoma 78.311 enot. Na podlagi 12. člena Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe knjižnica pri izboru gradiva upošteva strokovne kriterije letnega prirasta gradiva, ki predvidevajo 60% naslovov strokovnega in 40% naslovov leposlovnega gradiva. Prav tako knjižnica pri izboru upošteva potrebe gradiva za otroke in mladino in zanje načrtuje prirast 25% naslovov gradiva, odraslim bralcem pa 75% naslovov gradiva. Upošteva tudi potrebe in želje uporabnikov, kakor tudi specifičnost okolja, v katerem opravlja svojo dejavnost. Prezenčna zbirka in zbirke za posebne potrebe uporabnikov: Knjižnica pri izboru gradiva skrbi za izgradnjo prezenčne zbirke, ki je namenjena izposoji v knjižnici in obsega največ 10% celotne knjižnične zbirke. V letu 2015 bo knjižnica z ustreznim izborom dopolnjevala šestnajst posebnih tematskih zbirk, namenjenih posebnim potrebam uporabnikov, ki jih je prepoznala v preteklem obdobju: Arhiv slovenske mladinske produkcije za študijske namene in razvoj promocije branja, bralne kulture in informacijske pismenosti pri mladih v Pionirski - CMKK. Književna didaktika - zbirka za podporo razvijanja književne kulture pri otrocih. Zbirka gradiva za etnične skupine na področju knjižnice. Hiša svetov - z gradivom s področja človekovih pravic, varovanja ogroženih družbenih skupin, odgovornega ravnanja z naravnimi dobrinami in problemi globalizacije. Kotiček za starše – z gradivom za vprašanja vzgoje in starševstva. Pravljična soba – z zbirko tujih nagrajenih ali nominiranih del za otroke. Samostojni popotnik – z izbranim gradivom za zahtevne turiste na temo odgovornega turizma. Zbirka vseživljenjskega učenja – z izbranim gradivom za permanentno izobraževanje odraslih. Srednješolski učbeniki – načrtna zbirka za potrebe pridobivanja srednješolske izobrazbe izven rednih oblik formalnega srednješolskega izobraževanja. Knjige za slabovidne, večji tisk – z gradivom za slabovidne. Kinološki kotiček. Šahovski kotiček. Zbirka gradiva za sodobni ples. Konjeniška zbirka. Posebna zbirka planinske in gorniške literature. Zbirka kakovostnih virov o zdravju, zdravilih in zdravem načinu življenja za izboljšanje zdravstvene pismenosti. Dostop do elektronskih virov: MKL bo v letu 2015 zagotovila dostop do elektronskih virov informacij: uporabnikom knjižnice omogoča spletni dostop do štirih podatkovnih zbirk, 124 elektronskih časopisov in revij ter izposojo e-knjig v sistemu Biblos. Drugo neknjižno gradivo: Knjižnica načrtuje nakup do 17% enot neknjižnega gradiva v sorazmerju z ostalimi vrstami gradiva. Največ CD in DVD-rome z izobraževalno vsebino, ter filme in glasbo na zgoščenkah. Serijske publikacije: Knjižnica bo v letu 2015 zagotavljala uporabo 1000 naslovov periodičnih publikacij, ki jih pregledujemo glede na aktualnost in morebitne ustreznejše nove naslove na tržišču. 21

Potujoča knjižnica: Knjižnica za uporabnike postajališč Potujoče knjižnice načrtuje 1.600 enot novega knjižničnega gradiva. Od tega 800 enot financira Ministrstvo za kulturo, 800 pa občine s postajališči Potujoče knjižnice in z deleži po številu prebivalcev:

Občine Prebivalci* Št. enot 26 Brezovica 11.761 17 Dobrova-Polhov Gradec 7.485 13 Dol pri Ljubljani 5.777 7 Horjul 2.937 16 Ig 7.046 643 Ljubljana 285.857 22 Škofljica 9.988 9 Velike Lašče 4.206 11 Vodice 4.820 36 Medvode 15.868 800 Potujoča knjižnica skupaj 355.745 *podatki o prebivalstvu stanje 01. 01. 2014 (SURS)

Delež 3,31% 2,10% 1,62% 0,83% 1,98% 80,35% 2,81% 1,18% 1,36% 4,46% 100,00%

4.1.1 Predviden nakup novih enot knjižničnega gradiva (po zvrsteh) Načrtovan obseg nakupa novih enot knjižničnega gradiva po zvrsteh Knjižno gradivo

Neknjižno gradivo

Serijske publikacije

SKUPAJ

54.436

11.571

2.004

68.011

Načrtovan obseg nakupa novih enot knjižničnega gradiva na območju Mestne občine Ljubljana Knjižno gradivo

Neknjižno gradivo

44.517

Serijske publikacije

9.360

1.697

SKUPAJ 55.574

Načrtovan obseg nakupa novih enot knjižničnega gradiva na območju primestnih občin Knjižno gradivo

Neknjižno gradivo

10.386

Serijske publikacije

1.744

307

12.437

Načrtovan obseg nakupa naslovov po zvrsteh: stroka / leposlovje Stroka

Leposlovje

4.860

3.240

Skupaj 8.100

Načrtovan obseg nakupa naslovov po zvrsteh: mladina / odrasli

Odrasli

Mladina

6.075

2.025

SKUPAJ

Skupaj 8.100

Načrt razporeditve gradiva v knjižnični mreži Neknjižno IZVODI Knjižno gradivo gradivo Bežigrad 4.657 1.049 Črnuče 1.239 547 France Škerl 922 527 Glinškova ploščad 928 392 Savsko naselje 681 217 Dol pri Ljubljani1 1.058 209 Moste 3.611 809 Fužine 1.273 203 Jarše 715 37 Polje 1.829 239 Zadvor 647 126 Zalog 791 63 KOž 8.956 1.469 Kolodvor 1 0 N. Poljane 481 292 Poljane 1.083 83 Vič 4.603 902 Grba 1.301 510 Rudnik 1.622 439 Brezovica 1.317 117 Notranje Gorice 223 15 Podpeč 446 55 Rakitna 95 12 Dobrova 1106 172 Polhov Gradec 89 8 Šentjošt 62 1 Frana Levstika 653 88 Rob 42 7 Horjul 477 87 Ig 1037 312 Škofljica 1.571 338 Šiška 5.758 881 Gameljne 959 205 Šentvid 1.435 354 Vodice 862 76 Slovanska 1.025 16 Trubarjeva hiša 0 0 Potujoča k. 1.348 247 SKUPAJ VSI 54.903 11.104

Serijske publikacije 173 32 34 28 25 30 118 56 39 90 29 36 273 6 8 20 205 49 67 23 0 23 0 42 0 0 42 0 16 44 67 170 35 69 15 126 9 5 2004

SKUPAJ 5.879 1.818 1.483 1.348 923 1.297 4.538 1.532 791 2.158 802 890 10.698 7 781 1.186 5.710 1.860 2.128 1.457 238 524 107 1.320 97 63 783 49 580 1.393 1.976 6.809 1.199 1.858 953 1.167 9 1.600 68.011

Knjižnica Jurij Vega Dol pri Ljubljani ni del mreže MKL. MKL po pogodbi zanjo opravlja nakup, obdelavo in opremo knjižničnega gradiva.

4.1.2 Sredstva za nakup knjižničnega gradiva Sredstva za nakup knjižničnega gradiva zagotavljajo MOL in občine, ki organizirajo knjižnično dejavnost na svojem območju v dogovoru z MKL in Ministrstvom za kulturo. Ministrstvo bo predvidoma prispevalo 22,6 % delež, občine pa 75 % delež; 2,4 % delež bo za knjižnično gradivo v letu 2015 prispevala knjižnica iz lastnih sredstev. Celotna planirana vrednost novega knjižničnega gradiva v letu 2015 je 1.268.633 € z deležniki po spodnji tabeli: Pričakovana sredstva in delež ministrstva Pričakovana sredstva in delež Mestne občine Ljubljana Pričakovana sredstva in delež primestnih občin Lastna sredstva: SKUPAJ:

4.2

287.620 €

22,6%

811.964 €

64,0%

139.049 € 30.000 € 1.268.633 €

11,0% 2,4% 100,0%

Delo z uporabniki in dostopnost knjižničnih storitev

Služba za delo z uporabniki in posebne zbirke V Službi za delo z uporabnike in posebne zbirke (SDU) skrbimo za člane, uporabnike in obiskovalce naših knjižnic ter pokrivamo široko področje delovanja knjižnice, od priprave in uskladitve pravil za poslovanje z uporabniki do zagotavljanja primerne odprtosti knjižnic glede na potrebe okolja in razpoložljivi kader. Delo z uporabniki zahteva pravočasno in ažurno informiranje o spremembah ter ustrezno promoviranje dejavnosti, storitev in prireditev v knjižnicah. V SDU skrbimo za informiranje v tiskanih oblikah (plakati, letaki) in v elektronski obliki za namen spletnega obveščanja in komuniciranja, pri čemer dajemo poseben poudarek razvoju in stalnemu posodabljanju domače spletne strani ter aktivni prisotnosti na družabnih spletnih omrežjih in video vsebinah. Izvajamo ali sodelujemo v številnih projektih, v katere so vključene vse knjižnice MKL in tudi knjižnice regije, predvsem pri spodbujanju branja in razvoju bralne kulture za različne ciljne skupine. Samostojno pripravljamo in oblikujemo ter izdajamo različne vrste publikacij, tiskovin in promocijskih materialov, ki so namenjeni članom, obiskovalcem, zaposlenim in poslovnim partnerjem. K SDU spadajo različni oddelki in servisi, ki samostojno delujejo znotraj knjižnice: Oddelek za knjižnične dejavnosti in prireditve, Center za vseživljenjsko učenje, Medknjižnična izposoja, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, Potujoča knjižnica, Slovanska knjižnica – center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke ter Trubarjeva hiša literature. V letu 2015 bomo v sodelovanju s strokovnimi službami, servisi, oddelki ter območnimi enotami in krajevnimi knjižnicami v mreži MKL poskrbeli za kvalitetne knjižnične storitve, skupni del kulturnih programov, vseživljenjsko izobraževanje, tiskano in elektronsko informiranje, za informativne in promocijske izdelke, sodelovali bomo pri promociji knjižnice. Z uvajanjem novih knjižničnih storitev, s širitvijo izobraževalnih dejavnosti in z razvojem obstoječih in novih bralnih projektov bomo skrbeli za sedanje in potencialne člane knjižnice. Tudi v prihodnjem letu bomo zagotavljali predstavitve celotne mreže knjižnice na sejmih, mestnih festivalih, ulicah Ljubljane, v osrednjeslovenski regiji in širše po Sloveniji ter opozarjali na pomen branja in bralne kulture ter na vedno večjo vlogo in pomen splošne knjižnice v mestu, v njegovi okolici ter na spletu. 24

Strateške usmeritve - Aktivno vključevanje vseh knjižnic v življenjski utrip okolja. - Krepitev vloge knjižnice kot prostora za učenje, študij in vseživljenjsko izobraževanje. - Oblikovanje ponudbe za prebivalce mesta Ljubljana, s poudarkom na razvoju in spodbujanju bralne kulture. - Razvoj učne in izobraževalne ponudbe, ki spodbuja socialno vključenost, medgeneracijsko in medkulturno sodelovanje. - Uvajanje knjižničnih storitev, ki prek naprednih tehnologij omogočajo samostojnost uporabnikov. - Stalno posodabljanje spletne strani kot osrednje informacijske točke s poudarkom na priporočanju gradiva, dogodkov in storitvah. - Oblikovanje učnih aktivnosti v e-okolju in e-podpora izvajanju izobraževalnih dejavnosti. - Iskanje možnosti za zagotavljanje ustreznih storitev, prireditev in izobraževanj za ranljive skupine (priseljenci, tujci, nezaposleni, invalidi, mladi). Strateški cilji in aktivnosti za leto 2015 - Posodobitev internega pravilnika o delu z uporabniki. - Priprava predlogov za spremembe in dopolnitve Pravilnika o poslovanju knjižnice. - Priprava informacij za uporabnike ob sprejetju dopolnjenega Pravilnika o poslovanju. - Ureditev cestnih oznak za slabše označene knjižnice v sodelovanju z MOL. - Vzpostavitev storitve vračila gradiva v drugih knjižnicah – samostojno ali z zunanjim izvajalcem. - Nadgradnja spletne strani s poudarkom na interaktivnem sodelovanju uporabnikov, aktiviranju knjižničnega gradiva, zagotavljanju čim večjega dela storitev 24/7, na razvoju mobilnih aplikacij in spletni promociji. - Nadgradnja vzpostavljenega video in avdio centra lastnih vsebin – posnetkov naših dogodkov in izobraževanj, kot oblika informiranja in promocije. - Nadgradnja sistema e-napovednika za obveščanje o priporočenem gradivu in posebnih obvestilih knjižnice. - Aktivna prisotnost na aktualnih socialnih in promocijskih spletnih omrežjih. - Izvedba dveh tematskih trimesečnih sklopov prireditev in izobraževanj, z namenom usklajene ponudbe za vse uporabnike. - Povezovanje in sodelovanje pri usmeritvah in izvedbah programa v Trubarjevi hiši literature. - Spremljanje navad pri uporabi knjižnic pri uporabnikih in članih – anketa. - Mreženje domoznanskih dejavnosti pri projektu Kulturna dediščina za družine. - Zagotavljanje dostopnosti izobraževanj za uporabnike, zaposlene in strokovne javnosti, predvsem knjižničarjev. - Oblikovanje prireditev in izobraževanj ter razvoj knjižnične zbirke za pripadnike etničnih skupin živečih v MOL. - Poudarjanje in izpostavljanje lastne produkcije prireditev in izobraževanj. - Mesečno obveščanje o prireditvah, izobraževanjih in projektih s tiskanim in enapovednikom. - Oblikovanje brošur, zloženk in plakatov za različne priložnosti. - Oblikovanje promocijskih materialov in izdelkov za uporabnike, poslovne partnerje, zaposlene in za prodajo v knjižnicah. - Izvedba projektov: »Ciciuhec«, »Poletavci« in »Mesto bere« za spodbujanje kvalitetnega branja in razvoj aktivacije knjižničnega gradiva na spletu. - Priprava paketov gradiva »Maček v žaklju« za poletno branje v vseh knjižnicah. - Povečano sodelovanje z zamejskimi slovenskimi vrtci in šolami z namenom spodbujanja bralne kulture in izmenjave, predvsem v Italiji in Avstriji. - Sodelovanje na sejmih, festivalih, bazarjih in drugih kulturno-izobraževalnih prireditvah v Ljubljani in Sloveniji. - Sodelovanje z ljubljanskimi kulturnimi zavodi, društvi in institucijami pri pripravi programov, izmenjavi idej in skupni ponudbi za uporabnike. 25

Pričakovani učinki - Vpeljava novih storitev, primernih za urbano okolje in prilagojenih sodobnemu načinu življenja; storitev vračanja gradiva v katerikoli knjižnici MKL; dostava na dom ali v službo; poenostavljena in dostopnejša uporaba knjižničnih storitev; - Razvoj knjižnice kot socialnega središča; uveljavljanje večkulturnosti v knjižnici s spodbujanjem k aktivnemu branju in kulturni izmenjavi; vzpostavitev fizičnega prostora knjižnice kot tretjega prostora za druženje (otroci, družine, mladostniki, starejši) in spodbujanje medgeneracijskega dialoga; oblikovanje storitev za lažje vključevanje ranljivih skupin v družbo. - Večja dostopnost e-vsebin in informacij za vse prebivalce – e-napovednik; večja prepoznavnost in uporaba portala MKL, družabnih omrežij, gradiva in storitev ter večji obisk prireditev in izobraževanj; boljša prilagojenost vsebin in aplikacij različnim ciljnim skupinam. - Vzpostavitev knjižnice kot verodostojnega partnerja na lokalnem, regionalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju; uporaba partnerstva kot orodja pri pripravi projektov; podpora razvoju knjižnice prek vzpostavljenih partnerstev in zagovorništva. - Večja prepoznavnost posameznih knjižnic v lokalnem okolju kot ponudnikov prireditev in izobraževanj; večja prepoznavnost vseh knjižnic; odmevni dogodki v mestu na ulicah in v parkih; - Lastna produkcija za ciljne skupine prebivalcev; boljša orientacija uporabnikov pri izbiri prireditev; bolj učinkovito oglaševanje in promocija storitev; povečan delež lastnih prihodkov knjižnice in posebnega sofinanciranja (projekti, sponzorstvo, donatorstvo); - večja prepoznavnost knjižnice v Sloveniji in v tujini. Kazalniki uspešnosti - Število novih članov (2013: 13.349). - Število obiskovalcev MKL (2013: 1.702.454). - Izposoja knjižničnega gradiva (2013: 4.705.492). - Obisk spletne strani in uporaba spletnih storitev MKL (2013: 457.160). - Število obiskovalcev prireditev in izobraževanj (2013: 69.677). - Odstotek mladih med aktivnimi člani knjižnice (2013: 11,1% med 15. in 19. letom starosti). - Število udeležencev izobraževanj za uporabnike MKL (2013: 23.528). 4.2.1 Članstvo V letu 2015 pričakujemo podobno število aktivnih članov kot v preteklih letih, to je okrog 84.000, kar pomeni predvideno 0,5% rast. Na ravni potencialnih članov, prebivalstva MOL in občin, kjer deluje MKL, bo to pomenilo 25,4% včlanjenega prebivalstva (v letu 2013 je bilo članstvo 25,2%). Predvidevanje je narejeno na podlagi analize notranjega in zunanjega okolja knjižnice ter gibanja podatkov v preteklih letih; pri analizi smo se omejili predvsem na gibanje članstva v zadnjih dveh letih ter upoštevali objektivne okoliščine, ki niso nujno v domeni načrtovanja knjižnice: - zaprtost krajevnih knjižnic zaradi prenove, kar vpliva tudi na obisk in izposojo; - število prebivalstva v MOL in primestnih občinah narašča, - selitveni prirast prebivalcev med občinami je različen. Pri projekciji upoštevamo načrtovane dejavnosti, ki vplivajo na uporabo knjižnice, denimo inventure.

4.2.2 Obisk Število obiskovalcev knjižnice, ki ga beležimo v sistemu COBISS, je vsako leto nekoliko večje. V letu 2015 lahko pričakujemo, da bo knjižnico obiskalo okrog 1.715.000 obiskovalcev (fizični obisk), kar pomeni 0,3% rast glede na primerjalno analizo preteklega obdobja. Predvidevamo, da bo vsak član povprečno 20,5-krat obiskal MKL (20,4-krat leta 2013). Predvidevanje smo naredili glede na primerjavo podatkov prejšnjih let ter na temelju delnih rezultatov za leto 2014. Za dejavnost knjižnice je zelo pomemben tudi virtualni obisk. Zaradi spremenjenega Zakona o elektronskih komunikacijah, ki je začel veljati sredi leta 2013 in je prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika, statistika virtualnega obiska ne kaže realnih rezultatov, saj brezplačno spletno orodje (Google Analytics) za svoje delovanje uporablja t. i. sledilne piškotke. Za uporabo teh piškotkov smo morali po pravilih pridobiti vsakokratno privoljenje uporabnika spletne strani. Posledično je v veliki meri prihajalo do nedoslednosti pri potrjevanju strinjanja z uporabo omenjenih piškotkov s strani uporabnikov spletnih strani, brez uporabe piškotkov pa ni bilo mogoče zagotoviti verodostojnih podatkov o realnem spletnem obisku in uporabi spletnih storitev knjižnice. Od septembra 2014 uporabljamo v ta namen orodje Piwik, s katerim zbiramo le prvoosebne piškotke, ki jih shrani in bere le spletna stran, na kateri se uporabnik nahaja, kar je tudi skladno s priporočili Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije. Predvidevamo, da bodo podatki v letu 2015 primerljivi s tistimi pred spremembo Zakona o elektronskih komunikacijah. Podatke pridobivamo po metodologiji, ki jo glede na standarde predvideva Center za razvoj knjižnic.

4.2.3 Izposoja gradiva Trend izposoje gradiva na dom je bil v letih 2010 – 2012 v porastu, v letu 2013 pa nižji zaradi prenove nekaterih enot; zato lahko glede na analizo stanja in delne podatke za leto 2014 v letu 2015 pričakujemo spet nekoliko višjo stopnjo izposoje. Predvidevamo, da bi si naši uporabniki lahko izposodili okrog 4.750.000 enot gradiva, kar pomeni 1% rast glede na preteklo obdobje, predvsem zaradi razširjene ponudbe raznovrstnih gradiv za različne potrebe in okuse ter razširjene izposoje nosilcev, kot so bralniki e-knjig ter e-knjige. Ocenjujemo, da si bo vsak član izposodil vsaj 55 enot gradiva. Ob načrtovanju izposoje gradiva velja upoštevati dejstvo, da uvajamo uporabniku prijazne in tudi tržno zanimive storitve. Pomemben dejavnik, ki je pogoj za uresničitev zastavljenih ciljev, je ustrezna povezava med izposojo e-gradiva in sistemom COBISS.

4.2.4 Posredovanje informacij Aplikacija, ki smo jo razvili v MKL v letu 2012, se je v letih 2013 in 2014 pokazala kot zelo uporaben model za sistematično beleženje opravljenih informacijskih poizvedb, ki jih pred tem nismo beležili. V letu 2015 načrtujemo beleženje v tednih, ki smo jih izbrali glede na analizo frekvence izposoje po tipičnih delovnih tednih, in sicer tri tedne z visoko frekvenco izposoje, dva s srednjo in en teden z nizko ter z metodo ekstrapolacije. Informacije bomo beležili v izbranih tednih, in sicer:

- visoka frekvenca izposoje: 8. teden: 16. – 22. 02. 17. teden: 20. – 26. 04. 50. teden: 07. – 13. 12. - srednja frekvenca izposoje: 37. teden: 07. – 13. 09. 42. teden: 12. – 18. 10. - nizka frekvenca izposoje: 23. teden: 01. – 07. 06. Pri določanju tednov smo poleg analize tipičnih delovnih tednov v zadnjih letih upoštevali še primerno enakomerno razporejenost skozi vse leto, delitev na sode in lihe tedne zaradi različnih turnusov v krajevnih knjižnicah ter predvidevanje praznikov in počitnic, ko ne bomo izvajali beleženja informacij. Referenčna vrednost za leto 2013 je bila 314.000 posredovanih informacij. Ocenjujemo, da bomo v letu 2015 posredovali okrog 320.000 informacij o gradivu in iz gradiva. Poleg beleženja posredovanih informacij aplikacija omogoča tudi beleženje internega dela glede na čas opravljanja internega dela (prijava ob začetku in odjava ob zaključku internega dela) in vrsto internega dela (iz opisa del in nalog za bibliotekarje). V letu 2015 bomo izvedli beleženje uporabe gradiva na čitalniških mestih v vseh krajevnih knjižnicah MKL, in sicer na podlagi testnega beleženja v letu 2014. Uporaba gradiva na čitalniških mestih do sedaj ni bila ustrezno vrednotena, saj so knjižnice odprti prostori za uporabnike ne glede na članstvo. Meritev bomo izvedli po metodologiji, ki jo predlaga ISO 2789 in jo priporoča tudi Center za razvoj knjižnic za zbiranje letnih statističnih podatkov (BibSist). Beleženje bo potekalo en teden v letu, podatke pa bomo nato ekstrapolirali na obdobje enega leta. 4.2.5 Prireditve Prireditve za odrasle Prireditvena dejavnost Mestne knjižnice Ljubljana je namenjena spodbujanju bralne kulture in tudi širjenju drugih kulturnih vsebin. Poleg programa, ki ga pripravljamo sami, bomo v želji po bogatenju našega prireditvenega programa sodelovali z številnimi sorodnimi javnimi zavodi in ustanovami kot so Mestni muzej, Narodni muzej Slovenije, FF Ljubljana, Zavodom za zaščito kulturne dediščine Slovenije, različnimi veleposlaništvi, samostojnimi izvajalci, itd. V želji po vsebinsko celovitejšem pristopu bomo v delu prireditvene ponudbe predstavili dva trimesečna vsebinska sklopa. Prvi sklop bo namenjen arhitekturi, s poudarkom na slovenski kulturni dediščini in naših arhitektih, ki so se s svojimi deli zapisali v evropsko zgodovino (Jože Plečnik, Maks Fabiani, itd) ter povezanosti arhitekture z narodno identiteto. Evropsko leto za razvoj s sloganom »Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost« je ena glavnih evropskih iniciativ za leto 2015 in tudi tema našega drugega tematskega sklopa. Glavni cilj te tematske evropske iniciative je boj proti svetovni revščini, reševanje problematike zaposlovanja mladih, izmenjava izkušenj in dobrih praks ter podpora globalnemu oblikovanju razvojnih trendov, ki bodo vodili k oblikovanju pravičnejšega sveta. S svojimi prireditvenimi dogodki se bomo priključili tej skupni evropski iniciativi. Osnovni cilji prireditvenih tematskih sklopov so predvsem: - celovitejši pristop in vsebinsko povezovanje prireditvene ponudbe MKL, - promocija in aktiviranje knjižnega gradiva, - povezovanje dejavnosti (izobraževanj in prireditev MKL), - širjenje sodelovanja s sorodnimi kulturnimi ustanovami, - usmerjanje pozornosti na aktualno družbeno tematiko, - večje vključevanje uporabnikov v dejavnosti MKL (kot izvajalcev in udeležencev). 28

S prireditvami želimo spodbujati bralno kulturo, omogočiti dostop do informacij, olajšati samostojno uporabo knjižničnega gradiva ter krepiti ustvarjalnost naših uporabnikov ter jim omogočiti kakovostno preživljanje prostega časa ter celovit dostop do kulturnih dogodkov in vsebin. Na področju razstavne dejavnosti in tudi na širšem spektru drugih kulturnih vsebin kot so koncerti, predavanja itd. želimo postati eden izmed pomembnejših dejavnikov ponudbe tovrstnih kulturnih in izobraževalnih vsebin v Ljubljani. V Trubarjevi hiši literature namenjamo osrednjo pozornost literarnim dogodkom, ki so jedro njenega programa (predstavitve knjig, literarna srečanja, itd) kot tudi dogodke, ki se navezujejo na aktualne družbene teme (pogovorni večeri, okrogle mize, itd.). S prireditvenim programom Slovanske knjižnice pa se navezujemo predvsem na zanimive domoznanske teme, ki se vežejo na zgodovino in urbano kulturo mesta Ljubljane in tudi širše regije.

Dogodek Literarni dogodki Razstave Strokovna in poljudna predavanja Potopisna predavanja Glasbene prireditve Filmske in video projekcije Gledališke predstave Ustvarjalne delavnice Natečaji in tekmovanja Drugo SKUPAJ

Število prireditev 343 241 284 108 36 44 36 101 22 53 1.268

Število predvidenih kulturnih prireditev za odrasle po enotah knjižnice: Dogodek

Literarni dogodki

Krajevna knjižnica Knjižnica Bežigrad Knjižnica Savsko naselje Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Knjižnica Polje Knjižnica Zalog Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Grba Knjižnica Rudnik Knjižnica Brezovica Knjižnica Podpeč Knjižnica Dobrova Knjižnica Frana Levstika Knjižnica Horjul Knjižnica Ig Knjižnica Škofljica Knjižnica Šiška Knjižnica Šentvid Slovanska knjižnica

Trubarjeva hiša literature Pionirska - CMKK SKUPAJ

Razstave

Knjižnica Bežigrad

Število prireditev 24 1 3 6 2 9 76 16 10 8 2 1 5 4 10 11 9 6 4 5 130 1 343 19 29

Knjižnica Črnuče Knjižnica dr. France Škerl Knjižnica Glinškova ploščad Knjižnica Savsko naselje Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Knjižnica Jarše Knjižnica Polje Knjižnica Zadvor Knjižnica Zalog Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Kolodvor Knjižnica Poljane Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Dobrova Knjižnica Frana Levstika Knjižnica Ig Knjižnica Škofljica Knjižnica Šiška Knjižnica Šentvid Slovanska knjižnica Trubarjeva hiša literature SKUPAJ

Strokovna in poljudna predavanja

Knjižnica Bežigrad Knjižnica Savsko naselje Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Knjižnica Jarše Knjižnica Polje Knjižnica Zadvor Knjižnica Zalog Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Grba Knjižnica Rudnik Knjižnica Brezovica Knjižnica Podpeč Knjižnica Dobrova Knjižnica Frana Levstika Knjižnica Ig Knjižnica Škofljica Knjižnica Šiška Knjižnica Šentvid Slovanska knjižnica Borza znanja Trubarjeva hiša literature SKUPAJ

Potopisna predavanja

Knjižnica Bežigrad Knjižnica Črnuče Knjižnica dr. France Škerl Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Knjižnica Jarše

6 6 8 5 8 9 6 3 2 4 67 8 4 12 1 6 15 10 20 6 8 8 241 26 2 6 12 3 1 1 1 78 13 4 5 2 2 1 2 4 8 28 4 10 11 60 284 8 1 9 6 6 1

Knjižnica Polje Knjižnica Zadvor Knjižnica Zalog Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Grba Knjižnica Rudnik Knjižnica Brezovica Knjižnica Podpeč Knjižnica Dobrova Knjižnica Frana Levstika Knjižnica Horjul Knjižnica Ig Knjižnica Škofljica Knjižnica Šiška Knjižnica Gameljne Knjižnica Šentvid Knjižnica Vodice SKUPAJ

Knjižnica Bežigrad Knjižnica Savsko naselje Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Šiška Trubarjeva hiša literature

Glasbene prireditve

SKUPAJ

Filmske in video projekcije

Knjižnica Bežigrad Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Jarše Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Šiška Slovanska knjižnica Trubarjeva hiša literature Potujoča knjižnica

SKUPAJ

Gledališke predstave

Knjižnica Bežigrad Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Ig Knjižnica Šiška Trubarjeva hiša literature SKUPAJ

Ustvarjalne delavnice

Knjižnica Bežigrad Knjižnica Savsko naselje Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Knjižnica Jarše Knjižnica Zadvor Knjižnica Zalog Knjižnica Grba

1 1 4 9 7 4 8 3 1 2 2 5 4 2 8 7 4 5 108 2 1 2 7 1 3 20 36 2 1 2 4 2 4 7 20 2 44 2 1 4 2 1 1 25 36 9 18 2 4 2 1 1 1 31

Knjižnica Podpeč Knjižnica Frana Levstika Knjižnica Ig Knjižnica Šiška Knjižnica Šentvid Borza znanja

1 2 4 5 1 50 101 1 21 22 3 1 1 1 1

SKUPAJ

Knjižnica Otona Župančiča Trubarjeva hiša literature

Natečaji in tekmovanja

SKUPAJ

Knjižnica Bežigrad Knjižnica Črnuče Knjižnica dr. France Škerl Knjižnica Glinškova ploščad Knjižnica Savsko naselje Središče za samostojno učenje Trubarjeva hiša literature Služba za delo z uporabniki

Drugo

25 20 1 53

SKUPAJ

Prireditve za otroke Posebno pozornost namenjamo razvoju bralne kulture pri otrocih, saj se zavedamo, da sta branje in približevanje knjigi v tem starostnem obdobju ključna pri otrokovem razvoju. Že najmlajši otroci so v mreži knjižnic MKL deležni številnih dejavnosti, kot so ure pravljic, bralne ure, razstave, literarni dogodki, gledališke, lutkovne in glasbene predstave ter ustvarjalne in izobraževalne delavnice, ki razvijajo otrokovo zanimanje za branje ter ga spodbujajo k ustvarjalnemu razmišljanju in kreativnosti. Otrokom pripravljamo kot pomoč za tekmovanje Bralna značka (organizira Društvo Bralna značka – ZPMS) priporočilne sezname literature, ki je dostopna v mreži knjižnic MKL. V sklopu biblio-pedagoškega dela se posvečamo tudi tistim najmlajšim, ki še ne znajo brati. Prireditvene aktivnosti za otroke izvajajo tako zaposleni MKL kot tudi zunanji sodelavci. Otrokom je na voljo tudi Igroteka, zbirka igrač z didaktičnimi, izobraževalnimi in ustvarjalnimi vsebinami, ure pravljic pa potekajo tudi v tujih jezikih. Število predvidenih kulturnih prireditev za otroke po vrstah prireditev: Dogodek Literarni dogodki Razstave Ure pravljic, bralne ure Predstave Ustvarjalne delavnice Uganke, kvizi SKUPAJ

Število prireditev 18 49 736 35 127 130 1.095

Število predvidenih dogodkov, namenjenih otrokom po enotah knjižnice: Dogodek Literarni dogodki

Krajevna knjižnica Knjižnica Bežigrad Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Polje

Število prireditev 2 1 1

Knjižnica Zadvor Knjižnica Zalog Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Dobrova Knjižnica Frana Levstika Knjižnica Šiška Pionirska – CMKK SDU SKUPAJ Knjižnica Bežigrad Knjižnica dr. France Škerl Knjižnica Savsko naselje Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Knjižnica Jarše Knjižnica Polje Knjižnica Zadvor Razstave Knjižnica Zalog Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Dobrova Knjižnica Frana Levstika Knjižnica Ig Knjižnica Škofjlica Knjižnica Šiška Pionirska - CMKK SKUPAJ Knjižnica Bežigrad Knjižnica Črnuče Knjižnica dr. France Škerl Knjižnica Glinškova ploščad Knjižnica Savsko naselje Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Knjižnica Jarše Knjižnica Polje Knjižnica Zadvor Knjižnica Zalog Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Prežihov Voranc Ure pravljic, bralne ure Knjižnica Grba Knjižnica Rudnik Knjižnica Brezovica Knjižnica Podpeč Knjižnica Dobrova Knjižnica Frana Levstika Knjižnica Horjul Knjižnica Ig Knjižnica Škofjlica Knjižnica Šiška Knjižnica Gameljne Knjižnica Šentvid

1 0 7 0 1 1 2 1 1 18 4 1 2 3 1 4 2 3 2 6 3 6 4 1 6 0 1 49 30 30 35 28 29 45 46 35 60 19 50 44 52 7 35 7 7 7 7 7 15 31 24 24 24 33

Knjižnica Vodice Potujoča knjižnica Trubarjeva hiša literature SKUPAJ Knjižnica Bežigrad Knjižnica Črnuče Knjižnica dr. France Škerl Knjižnica Glinškova ploščad Knjižnica Savsko naselje Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Knjižnica Polje Knjižnica Zalog Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Grba Predstave Knjižnica Rudnik Knjižnica Brezovica Knjižnica Podpeč Knjižnica Dobrova Knjižnica Frana Levstika Knjižnica Horjul Knjižnica Ig Knjižnica Škofjlica Knjižnica Šiška Knjižnica Gameljne Knjižnica Šentvid Knjižnica Vodice Trubarjeva hiša literature SKUPAJ Knjižnica Bežigrad Knjižnica Črnuče Knjižnica dr. France Škerl Knjižnica Savsko naselje Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Knjižnica Jarše Knjižnica Polje Knjižnica Zadvor Knjižnica Zalog Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Prežihov Voranc Ustvarjalne delavnice Knjižnica Grba Knjižnica Rudnik Knjižnica Brezovica Knjižnica Podpeč Knjižnica Dobrova Knjižnica Frana Levstika Knjižnica Horjul Knjižnica Ig Knjižnica Škofjlica Knjižnica Šiška Knjižnica Šentvid 34

24 8 6 736 2 1 1 1 1 2 1 2 1 1 2 1 1 2 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 5 35 5 1 8 3 2 10 3 6 7 4 7 10 6 6 4 4 2 2 5 5 2 10 8

Uganke, kvizi

4.3

Potujoča knjižnica Trubarjeva hiša literature SKUPAJ Knjižnica Bežigrad Knjižnica Črnuče Knjižnica dr. France Škerl Knjižnica Glinškova ploščad Knjižnica Savsko naselje Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Knjižnica Jarše Knjižnica Polje Knjižnica Zalog Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Rudnik Knjižnica Brezovica Knjižnica Dobrova Knjižnica Frana Levstika Knjižnica Horjul Knjižnica Ig Knjižnica Škofjlica Knjižnica Šiška Knjižnica Gameljne Knjižnica Šentvid SKUPAJ

2 5 127 17 6 6 6 6 2 8 6 4 3 7 0 8 5 1 8 4 5 10 6 6 6 130

Dejavnosti Mestne knjižnice Ljubljana

Pripravili in izvedli bomo številne dejavnosti za različne ciljne skupine. Ker je vsaka knjižnica v MKL v svojem dolgoletnem delovanju razvila določene dejavnosti, se trudimo ohranjati tradicijo knjižnic in jih izpostavljamo posebej. S skupnimi storitvami in dejavnostmi želimo v letu 2015 vsem obiskovalcem knjižnic nuditi enako kvalitetno ponudbo in dostopnost. Redno delo z zbirkami - Sistematično bomo pregledovali celotno zbirko, izločali poškodovano in zastarelo gradivo ter ga pripravili za odpis, antikvarno prodajo ali dar. - Ažurirali bomo naročila serijskih publikacij glede na ponudbo in povpraševanje. - Zbirke bomo dopolnjevali z darovi bralcev, nekatero gradivo bomo pripravili za antikvarno prodajo, drugo pa za darove bolnišnicam, zamejskim knjižnicam in našim obiskovalcem. - V letu 2014 smo preopremili okoli 700.000 enot gradiva, kakor smo načrtovali, v letu 2015 bomo preverjali in urejali spregledano gradivo. - Določene knjige bomo opremili s priložnostnimi nalepkami za novo sezono projektov: »Mesto Bere«, »Zlate hruške« in »Ciciuhec« – beremo z malčki ter s tem omogočili boljšo prepoznavnost naših projektov in lažjo najdljivost iskanega gradiva. - V nekaterih knjižnicah imamo organizirano stalno antikvarno prodajo odpisanega ali podarjenega gradiva po simboličnih cenah. - Odpisano gradivo bomo podarjali našim obiskovalcem ob priložnostnih dnevih. Bralce in zaposlene bomo seznanjali z naborom serijskih publikacij, dostopnih v knjižnici in na daljavo – e-publikacije. 35

Priporočamo - Na spletni strani bomo nadgrajevali katalog priporočenega gradiva (knjige, filmi, glasba, igrače) in z njim opozarjali na kvalitetno gradivo knjižnice. - Pridružili smo se vseslovenskemu knjižničnemu portalu za priporočanje gradiv Dobreknjige.si, na katerega bodo v letu 2015 zaposleni bibliotekarji MKL vnašali priporočeno gradivo. - Pripravili bomo okoli 3.500 paketov »Maček v žaklju«, v vsakem paketu bodo »skrite« knjige za namen kvalitetnega poletnega branja. Paketi knjig bodo na voljo vsem starostnim skupinam. - Pripravljali bomo priložnostne razstave knjižnega in neknjižnega gradiva: ob posebnih priložnostih, v sklopu naših projektov, tematskih sklopov in literarnih ter drugih nacionalnih oziroma svetovnih dogodkov ter na ta način aktivirali naše zbirke. - Ob priložnostnih razstavah bomo pripravili številne priporočilne bralne sezname gradiva za vse ciljne skupine. - Za promocijo kvalitetnih knjig, glasbe, filmov in igrač bomo nadgrajevali e-katalog »Priporočamo« na naši domači spletni strani, mesečno bomo na ta način priporočili okoli 70 enot knjižnega in neknjižnega gradiva za vse ciljne skupine. - Z bralnimi predlogi znanih Slovencev »Znani BEREjo in priPOROČAjo« bomo opozarjali na spregledano in zanimivo literaturo - Uporabnike bomo seznanjali z novostmi e-knjig na portalu Biblos. - V knjižnicah bodo stalno na voljo priporočilni seznami z različnimi temami in vsebinami. Svetujemo Vodili in izvajali bomo redna usposabljanja naših informatorjev za svetovanje uporabnikom. Vrednotimo Pripravili bomo poslovni model za priporočanje leposlovja za odrasle, kot nadaljevanje Posvetovanja 2014 in prakse priporočanja za otroke v Pionirski. Dejavnosti za odrasle V redno dejavnost so prešli nekdanji projekti: Strip – ob bok knjižnim klasikom, Slovenska reportažna fotografija in Mladi slovenski likovniki. - Z željo po kvalitetnejši in usklajeni ponudbi prireditev in izobraževanj nadaljujemo s tematskimi trimesečnimi ciklusi. Dejavnosti, ki se bodo odvijale v večini naših knjižnic bodo v znamenju: arhitekture in Evropskega leta za razvoj. - Mesto bere, projekt za spodbujanje branja med odraslimi s priloženim seznamom in nagradami za sodelujoče ter zaključno prireditvijo na Stritarjevi ulici. V četrti sezoni 2014/15 izpostavljamo evropske avtorje. - Pripravljali bomo stalne knjižne razstave na oddelkih z leposlovjem ter na oddelkih s strokovnim gradivom, z njimi opozarjali na aktualne dogodke, svetovne dneve, obletnice ipd. ter redne knjižne razstave nominiranih in nagrajenih del za slovenske literarne nagrade (Kresnik, Rožančeva nagrada, Dnevnikova fabula, Veronika idr.). - Organizirali bomo tradicionalne literarne večere s predstavitvami avtorjev in knjig, potopisna predavanja z delnim poudarkom na Sloveniji, strokovna in poljudna predavanja z različnimi vsebinami, likovne razstave slovenskih slikarjev in ilustratorjev, domoznanske in sodobne fotografske razstave in razstave stripov. - Na področju izobraževanj za odrasle bomo dali poseben poudarek informacijskemu opismenjevanju, pripravili bomo tečaje in delavnice tujih jezikov in znakovnega jezika. - V točkah vseživljenjskega učenja bomo poskrbeli za učenje z mentorjem ali samostojno. - Strokovna vodenja v slovenskem in angleškem jeziku po naših večjih knjižnicah bodo organizirana za različne skupine odraslih obiskovalcev (študentje bibliotekarstva, tuji študentje na izmenjavi, skupine iz Zavoda za zaposlovanje, mednarodni obiski, dijaki, upokojenci in knjižničarji). - Tradicionalni »Dan Mestne knjižnice Ljubljana« z zaključno prireditvijo projekta Mesto bere se bo odvil junija 2015 na Stritarjevi ulici v Ljubljani. - Pomlad s knjigo – april 2015 bo poseben mesec knjige in dogodkov povezanih s knjigo. 36

Prireditve ob pomembnih dogodkih v letu 2015 bomo obeležili v vseh knjižnicah: kulturni dan (8. februar), svetovni dan poezije (21. marec), mednarodni dan knjig za otroke (2. april), svetovni dan knjige ter Noč knjige (23. april), kolesarski festival (april – maj), dan slovenskih splošnih knjižnic (20. november) in Ta veseli dan kulture (3. december). Poudarek na letu 2015: spodbujanje različnih oblik razvoja in na svetlobi – 2015 je Evropsko leto razvoja ter Mednarodno leto svetlobe in tehnologij povezanih s svetlobo. Sodelovali in predstavljali bomo svoje dejavnosti na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu, Kulturnem bazarju, Noči knjige, Knjižnem sejmu, Študentski areni, sejmu Narava in zdravje, na Festivalu Bobri in Luninem festivalu. Sodelovali bomo na lokalnih prireditvah številnih ljubljanskih Četrtnih skupnosti ter predstavljali lokalne knjižnice in skupne storitve.

Dejavnosti za otroke in mladostnike V redno dejavnost so prešli projekti: Rastem s knjigo, Festival Bobri - Tudi otroške dejavnosti bomo prilagodili temam trimesečnih ciklusov: arhitektura in razvoj. - Za otroke in starše bomo pripravljali redne knjižne razstave o različnih temah, dogodkih, praznikih in časih ter opozarjali na nominirana in nagrajena dela za slovenske literarne nagrade (Večernica, Nagrada Kristine Brenkove, Zlate hruške, Izvirna slovenska slikanica). - Sprejemali in vodili bomo številne obiske skupin VVZ, OŠ in SŠ ter zavodov (Zavod za gluhe in naglušne, Zavod Janez Levec, Produkcijska šola Jarše idr.) ter otrokom in mladim predstavili knjižnice in knjižničarsko delo. - Ciciuhec – beremo z malčki in otroki: projekt spodbujanja družinskega branja s predšolskimi otroki v sodelovanju z ljubljanskimi vrtci bomo izvajali v vseh naših knjižnicah, pričakujemo okoli 6.200 otrok. - Poletavci – poletni bralci: regionalni projekt, ki sega že preko meja Slovenije, spodbuja bralne navade med osnovnošolskimi otroki med poletnimi počitnicami, z nagradami in zaključno prireditvijo v mestnem parku, pričakujemo okoli 1.500 otrok. - Poletavci za mladostnike: za vse male Poletavce, ki so prerasli projekt in nadaljujejo kot veliki bralci bomo uvedli nov projekt poletnega branja za mladostnike. - Na spletni strani bomo poskrbeli za zanimive vsebine za otroke: listanje in poslušanje pravljic, spletne nagradne uganke, video vsebine, promovirali bomo našo zbirko igrač in lastnih izdelkov in opozarjali bomo starše na posebne vsebine in varnost na spletu. - Projekt »Robinzonjada v informacijski družbi« bo na spletu v prenovljeni obliki dostopen mladim radovednežem. - V izbranih knjižnicah bodo enkrat mesečno potekale poljudnoznanstvene delavnice v angleščini »English Mind Lab« in »English Bus«, kjer otroci spoznavajo angleški jezik na privlačen način skozi igro, ustvarjanje in druženje, za mlajše otroke, ki še ne razumejo angleščine, pa bomo pripravili interaktivne pravljično ustvarjalno gibalne dogodivščine v angleškem jeziku »Dream in English«. - Za otroke 2+ bomo izvajali igralno-pravljične urice in organizirali lutkovno-ustvarjalne delavnice v sodelovanju z Waldorfskim vrtcem Mavrica. - Tedenske in mesečne ure pravljic v slovenskem jeziku ter ure pravljic v tujih jezikih (angleškem in srbskem) bomo pripravljali in sami izvajali v številnih knjižnicah. - Priložnostne knjižne razstave na oddelkih za otroke in mladostnike, bodo opozarjale na obletnice, praznike, letne čase, kvalitetne knjige in druge teme. - Knjižne uganke z nagradami bodo na voljo za reševanje na oddelkih za otroke in mladostnike ter na domači spletni strani. - Povabili bomo lutkovna gledališča, poskrbeli za ustvarjalne in poučne delavnice med letom in še posebej med šolskimi počitnicami za osnovnošolce, organizirali bomo računalniške tečaje in priljubljene matematične delavnice v sodelovanju z Zavodom za popularizacijo matematike Mathema in Muzejem in galerijami mesta Ljubljana.

Ponudbo za mlade bomo poleg že utečenih pogovornih delavnic Najst – meni se dogaja, obogatili z likovnimi delavnicami BoT mau arTy in interaktivnimi delavnicami »Kakšna je pa tvoja zgodba?« Izvajali in promovirali bomo nacionalne projekte: Mega kviz, Rastem s knjigo za sedmošolce in Rastem s knjigo za dijake prvih letnikov srednjih šol in zavodov. Sodelovali bomo na ljubljanskem Festivalu Bobri z lastno produkcijo za skupine VVZ in OŠ, v letu 2015 bodo Bobri spoznavali arhitekturo. Sodelovali bomo na Luninem festivalu v parku Tivoli s predstavitvijo dejavnosti MKL in Potujoče knjižnice. Vključeni bomo še naprej v Unicefov projekt Varne točke.

4.3.1 Dejavnosti posameznih območnih enot, oddelkov in centrov Knjižnica Bežigrad V Knjižnici Bežigrad novih projektov za leto 2015 ne načrtujemo. V zadnjih letih smo izvajali več zelo uspešni projektov, ki so postali del redne dejavnosti Knjižnice Bežigrad ali celotne MKL in za katere bomo v razvoj in za uspešno implementacijo v naslednjih letih intenzivno vlagali. To so projekti: Mesto bere, Maček v žaklju in Znani berejo in priporočajo ter Kotiček Kristine Brenkove in projekta iz leta 2014: 25 let Igroteke – Igraj se z nami! In Knjižnica Savsko naselje v novi podobi se predstavi: Babi preberi nam pravljico. Redno delo z zbirkami - Knjižničarji bomo na internih sestankih redno predstavljali in se informirali o novem knjižničnem gradivu. - V Knjižnici Glinškova ploščad bomo izvedli inventuro knjižničnega gradiva. - V vezavo bomo predvidoma dali 400 knjig. - Uvedli bomo RFID tehnologije v Knjižnico Savsko naselje in opremili vse gradivo z RFID nalepkami. - Staro kartonsko embalažo igrač v Igroteki bomo zaradi varnosti in iztrošenosti menjali s plastično. - Zaključili bomo z preetiketiranjem gradiva v vseh knjižnicah in po potrebi gradivo preuredili. Dejavnosti za odrasle - Literarni pogovori: »Knjižna doživetja« v sodelovanju z univ. dipl. psih. Tanjo Grunfeld. - Načrtujemo Cikel literarnih pogovorov z maturanti, kot pripravo na maturitetni esej. - Knjižne in likovne razstave: o v razstavnem prostoru bomo pripravili šest večjih razstav, o razstave na stopnišču knjižnice so namenjene razstavam fotografij, slik in drugih vizualnih podob, o razstave v pritličju knjižnice so namenjene oddelku leposlovja. - V Knjižnici Glinškova ploščad bomo pripravili dve razstavi slovenskih ilustratorjev. - V izobraževalni učilnici Knjižnice F. Škerla poteka izobraževalna dejavnost CVŽU. - Uporabnike bomo na mesečnih delavnicah seznanjali z uporabo Cobiss, mCobiss, Moje knjižnice in Biblosa. - Sodelovali bomo na prireditvah Četrtnih skupnosti (Črnuče, Posavje, Bežigrad, Savsko naselje) in knjižnico predstavljali v lokalnem okolju. - Pripravili bomo tri promocijske dogodke v krajevnih knjižnicah: Popoldan s Knjižnico Črnuče, Popoldan s Knjižnico dr. France Škerl in Igroteko, ter Popoldan s Knjižnico Savsko naselje. - Kolekcije knjig pripravljamo za dom upokojencev Bežigrad. - V mesecu decembru bomo pripravili delavnico novoletnih voščilnic s čajanko.

Dejavnosti za otroke in mladostnike - Med vsemi šolskimi počitnicami v letu 2015 bodo potekale ustvarjalne in izobraževalne delavnice ter tečaji, enodnevne ustvarjalne dejavnosti pa ob različnih priložnostih: pust, teden otroka, praznični december ipd. - Literarni kviz »Miškova uganka« je nagradna uganka za mlade reševalce, ki jo pripravljamo vsak drugi mesec, najmlajšim pripravljamo »Malo likovno uganko«. - Za osnovne šole in vrtce z območja Bežigrada pripravljamo priporočilne sezname kot pomoč za različna tekmovanje (Bralna značka v organizaciji Društva Bralna značka – ZPMS, ekološka bralna značka, bralne iskrice). - V okviru medgeneracijskega sodelovanja v Savskem naselju bomo bralce povabili k sodelovanju pri nastanku seznama knjig za otroke. - Z lokalnim okoljem bomo Knjižnici Savsko naselje sodelovali tudi pri pripravi razstav (Vrtec, VDC). - Kolekcije knjig bomo pripravljali za vrtce in šole po njihovih željah in izbranih temah. - Zbirko Kristine Brenkove bomo predstavljali našim obiskovalcem, ter v sklopu rednega bibliopedagoškega dela. - Poleg računalniških tečajev bomo pripravili tudi jezikovne tečaje za otroke. - Nadaljevali bomo s promocijo Igroteke v okviru bibliopedagoškega dela in predstavitev na prireditvah MKL. Knjižnica Jožeta Mazovca V preteklih letih je prešlo v redno dejavnost pet projektov: Filmska šola v Knjižnici Jarše, Lahko matiraš dedka? v KJM, Maraton poezije v Knjižnici Zadvor, ter projekta Knjižnica na prostem in Življenje je zgodba v Knjižnici Jarše. Prav tako smo ohranili v omenjenih letih štiri na novo uvedene dejavnosti: Nemščina za mladostnike ter Nemški bralni krog za odrasle v Knjižnici Polje, Pravljični labirint v Knjižnici Fužine ter Skok po knjigo v Knjižnici Fužine in Knjižnici Jarše. Redno delo z zbirkami - V dogovoru s SPOK bomo v Knjižnici Fužine organizirali zbirko neknjižnega gradiva na temo klasične glasbe, kasneje bomo glede na učinek morda ponudili tudi druge zvrsti. - V KJM bomo promovirali na novo postavljeno »polico za starše« v igralnici, opremljeno z aktualnim gradivom s področja nege in vzgoje otrok. - Še naprej bomo skrbeli za ohranitev in izposojo kvalitetnega starejšega leposlovja (vezava, promocija). - Ažurirali bomo ponudbo serijskih publikacij naših knjižnic. - V Knjižnici Zadvor bomo izvedli inventuro knjižničnega gradiva. Dejavnosti za odrasle - Izpostavljamo strokovna predavanja, ki bodo v Mednarodnem letu svetlobe obogatena z naravoslovnimi in tehničnimi vsebinami. - Organizirali bomo delavnice informacijskega opismenjevanja v Knjižnici Jožeta Mazovca, Knjižnici Polje in Knjižnici Fužine. - V Info točki Borze dela v Knjižnici Fužine bo sodelavka nadaljevala z dobro obiskanimi delavnicami na temo iskanja zaposlitve ter uporabnikom individualno svetovala pri iskanju po e-virih. - Dvakrat mesečno bomo v Knjižnici Jožeta Mazovca uporabnikom omogočili šahiranje pod strokovnim vodstvom šahovskega mojstra. - V Knjižnici Zalog se bo mesečno srečevala bralna skupina. - V KJM se bo občasno srečevala skupina starejših za samopomoč, ob tem vidimo priložnost za promocijo storitev knjižnice ciljni skupini starejših. - S sodelovanjem v referenčnem servisu Vprašaj knjižničarja bomo nudili informacije širšemu krogu uporabnikov preko spleta.

Dejavnosti za otroke in mladino - V KJM želimo povečati obisk organiziranih skupin iz vrtcev, zato jih bomo sistematično vabili k prvemu in nadaljnjim obiskom knjižnice ter uram pravljic. - Sodelovali bomo v vseh skupnih projektih MKL za promocijo branja za otroke in mladino. - Redne pravljične ure ter obiske otrok iz vrtcev bomo popestrili z igro v vseh naših knjižnicah; kjer je prostorsko mogoče, pa tudi z igro na prostem. - Ob začetku in zaključku ur pravljic bomo otroke povabili na gledališko predstavo. - V poletnem času bomo pravljice pripovedovali v Labirintu umetnosti na Fužinah. - V Knjižnici Jožeta Mazovca bomo organizirali počitniške šahovske delavnice. - V Knjižnici Polje bomo nadaljevali s pogovori v nemščini za mladostnike v sodelovanju z OŠ Polje. - Nadaljevali bomo z mesečnimi obiski naše sodelavke v Zavodu Janeza Levca, ki bo otrokom s posebnimi potrebami preko pravljic in delavnice približala tudi tematiko svetlobe. - Skupine otrok iz vrtcev in šol bodo pripravile likovne razstave v vseh krajevnih knjižnicah. - V vseh knjižnicah bomo pripravljali knjižne uganke. - V Knjižnici Zadvor bomo ob kulturnem prazniku pripravili Maraton poezije posebej povabili predšolske in šolske otroke, da se predstavijo tudi s svojo poezijo. Knjižnica Otona Župančiča Redno delo z zbirkami - Na leposlovnem oddelku načrtujemo postavitev deset spominskih razstav. - Pripravili bomo mesečne razstave priporočanih knjig naših zaposlenih sodelavcev. - Promovirali bomo branje z anotacijami o knjigah. - Odpisali bomo predivoma 20.000 enot. - Antikvarna prodaja knjig in neknjižnega gradiva v KOŽ. - Pripravili bomo tri večje akcije podarjanja odpisanih knjig, ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, ob 23. aprilu, svetovnem dnevu knjige, in ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic, 20. novembra 2015. - Samostojni popotnik, dopolnjevanje zbirke tematskega kotička (Poljane), Dejavnosti za odrasle - Fotografski natečaj 2015: Desetletje trajnostnih in obnovljivih virov za vse 2014 – 2024. - 4 razstave v Mediateki: Desetletje trajnostnih in obnovljivih virov, razstava 36 veličastnih filmov iz 2014, Založeno, najdeno in pozabljeno v knjigah in razstava izbranih plakatov Druga godba 2015. - Razstava popotniških fotografij sodelavcev Kam pa kam. - Mlade rime, pesniški maraton. - Angleški bralno-debatni krožek, enkrat mesečno, namenjen dijakom in študentom. - Berem, torej mislim: z bralno skupino bo izvedenih deset srečanj na različne teme. - Vodeni ogledi po Knjižnici v slovenskem in v angleškem jeziku. - Prireditve najraznovrstnejših vsebin (predavanja o glasbi, psihologiji, o aktualni družbeni tematiki, predstavitve knjige, okrogle mizeK v skupnem številu okrog120). - Nadaljevanje sodelovanja s Tehničnim muzejem Slovenije. - Nadaljevali bomo cikel predavanj »V Koži besede«. - Organizirali bomo sedem koncertov. - Zdravstveni kotiček bomo promovirali na različne načine: S pomočjo sodelovanja z Medicinsko fakulteto, Zavodom za zdravstveno varstvo Ljubljana in Centrom za socialno medicino Ljubljana bomo dvignili nivo delovanja Kotička: Izvajali bomo razne aktivnosti, od uvedbe merjenja sladkorja v krvi do merjenja pritiska našim članom, pa predavanj iz zobne protetike, predstavitev knjig. - Pod streho KOŽ-a se bo odvijala srednja šahovska šola, ki bo imela za cilj pridobivanje novih članov v Knjižnico.

Dejavnosti za otroke in mladostnike - Tresenje Zlatih hrušk je bibliopedagoška oblika pogovora o najboljših mladinskih knjigah, prejemnicah znaka kakovosti Zlata hruška. - Literarni sprehod po Ljubljani - predstavitev izbranih poglavij iz literarne in kulturne zgodovine na izbrani poti po Stari Ljubljani. - S Pravljičnimi gibalnicami bomo zgodbe doživeli na nov način – z gibanjem, ki temelji na pravljični jogi za predšolske otroke. - Polet s Kosovirjevo žlico, za organizirane skupine otrok. Kosovirjevi žlici bomo postopoma dodajali nove vsebine. - Izvajanje delavnic in tečajev - likovne vzgoje, jezikovno-pravljičnih delavnic in matematike. - Nadaljevali bomo s šahovskim tečajem za začetnike. Predvidevamo dve izvedbi - prvo v pomladnem in drugo v jesenskem terminu. - V okviru Srednje šahovske šole bomo izvedli 2. semester 2. letnika in 1. semester 3. letnika. - Za zaključek sezone ur pravljic je v mesecu aprilu predvideno gostovanje gledališke ali lutkovne predstave. - V okviru festivala Bobri bomo organizirali dve izobraževalni delavnici na temo arhitekture. - Z novo serijo knjižnih razstav bomo predstavljali starejše knjige. Izpostavljene knjige so še vedno dostopne, njihovo sporočilo pa živo in aktualno, in zato tudi vredno branja. - Mladim želimo s šolskim letom 2015/16 ponuditi delavnico, ki bi prinašala novo, zanimivo, s knjižnico in njeno zbirko povezano vsebino. Ko bo dokončno oblikovana, bi jo ponudili tudi ostalim knjižnicam v mreži MKL. Knjižnica Prežihov Voranc Redno delo z zbirkami - Načrtujemo intenzivno promocijo knjižnih novosti in kakovostnega leposlovja. Ob pridobitvi ustrezne opreme bomo uredili primerne kotičke za predstavljanje novosti, najbolj branih knjig in poletnega branja. - V vseh enotah OE KPV (razen v Knjižnici Frana Levstika, kjer je to že bilo narejeno v letu 2014) načrtujemo večji odpis gradiva po seznamih neizposojenega gradiva za pet let. - Kodiranje gradiva po novi postavitvi bo v letu 2015 predvidoma zaključeno v vseh knjižnicah OE KPV. - Nadaljevali bomo z antikvarno prodajo odpisanega gradiva. Dejavnosti za odrasle V letih 2013 in 2014 so v KPV prešli v redno dejavnost za odrasle trije projekti: Knjižnica-moj azil, Pesemtry in Vam teče jezik. - V okviru tematskih sklopov MKL bomo izvajali različne vsebine: strokovna predavanja, izobraževalne delavnice, filmske projekcije, knjižne razstave. - Nadaljevali bomo z bralnimi srečanji Očarljivo skupinsko branje za promocijo celostnega branja in obravnavanja besedil. V letu 2015 se bomo osredotočili na biografije znanih osebnosti. - Načrtujemo izvedbo literarnega krožka pripovedovanja zgodb za odrasle z naslovom »Vam teče jezik«, ki se med obiskovalci dobro uveljavlja in je pridobil že nekaj stalnih pripovedovalcev zgodb. - Vsak mesec bodo v Knjižnici Frana Levstika potekala literarna srečanja »Četrtkovi večeri«, ki jih bo vodila Maja Smole. - Nadaljevali bomo s »Knjižnim klubom s Sonjo Pirman, ki potekajo v Knjižnici Škofljica in Knjižnici Grba. - Literarna srečanja z različnimi izvajalci pa v letu 2015 na novo uvajamo v Knjižnici Rudnik in Knjižnici Dobrova. - Stalna dejavnost za odrasle v Knjižnici Ig bodo Govekarjevi večeri. Potekajo v sodelovanju z Društvom Fran Govekar Ig, na katerih mesečno gostimo razne literarne ustvarjalce, vsak mesec pa odpremo tudi fotografsko ali slikarsko razstavo. 41

Knjižnica Horjul bo še naprej enkrat mesečno izvajala bralne urice v domu starejših občanov. V Knjižnici Prežihov Voranc, Knjižnici Škofljica, Knjižnici Ig in Knjižnici Frana Levstika bomo organizirali pestro ponudbo likovnih in fotografskih razstav. Aktivno bomo še naprej sodelovali pri skupnih projektih MKL.

Dejavnosti za otroke in mladostnike V letih 2013 in 2014 so v KPV prešli v redno dejavnost za otroke in mladostnike trije projekti: Dajmo jim vetra, Herbarij in Ure pravljic in igre. - Poudarek bo na spodbujanju branja otrok in mladostnikov v različnih starostnih obdobjih. V ta namen bomo sodelovali z vrtci in organizirali obiske vrtcev ter šol. Za predšolske otroke bomo izvajali pravljične ure v slovenskem in angleškem jeziku. - V Knjižnici Prežihov Voranc, Knjižnici Rudnik, Knjižnici Ig in Knjižnici Škofljica bo enkrat mesečno organizirana interaktivna pravljično ustvarjalno gibalna dogodivščina v angleškem jeziku Dream in English, ki je zasnovana tako, da pravljico razumejo tudi otroci, ki še ne razumejo angleško. - V Knjižnici Ig bodo enkrat mesečno še naprej potekale poljudnoznanstvene delavnice v angleščini English Mind Lab, ki so namenjene otrokom od 9. do 13. leta, kjer otroci angleški jezik spoznavajo na privlačen način skozi igro, ustvarjanje in druženje. - Ure pravljic in igre: dejavnost, ki se že izvaja, je namenjena malčkom, starim od dveh let naprej, na katerih se igrajo s knjigo, poslušajo uganke, pesmice, izštevanke. - Nadaljevali bomo aktivnosti povezane s projektom »Dajmo jim vetra«, ki je interdisciplinarna dejavnost, širi pozitivne bralne navade in hkrati mlade bralce aktivno vključuje v promocijo branja med vrstniki. V letu 2015 bomo obeležili 100. obletnico izida pesniške zbirke Ciciban in pesmice Mehurčki. - Načrtujemo izobraževalno delavnico izdelavo herbarija, ki je del učnega načrta druge triade osnovne šole. - Knjižna uganka: pripravljali bomo tematske uganke za učence prve in druge triade OŠ in razstavljali izdelke otrok iz lokalnih otroških vrtcev. - Knjižnični prostor - prostor bralnih zakladov in harmoničnega sobivanja več generacij je dolgoročni program dejavnosti za otroke in mladino v Knjižnici Prežihov Voranc ki ga bomo v skladu s finančnimi in kadrovskimi možnostmi uvajali in izvajali postopoma. Knjižnica Šiška Redno delo z zbirkami Bralce in zaposlene bomo seznanjali z naborom serijskih publikacij, dostopnih v knjižnici in na daljavo. Knjižničarji bodo v letu 2015 sodelavcem na internih sestankih redno predstavljali novo knjižnično gradivo. V Knjižnici Šentvid in v Knjižnici Gameljne bomo izvedli inventuro vsega knjižničnega gradiva. Dokončali bomo preopremljanje preostalega gradiva za potrebe projekta vračanja gradiva v drugi knjižnici. Dejavnosti za odrasle Nadaljevali bomo s strokovnimi predavanji, ki se ukvarjajo z aktualnimi temami iz naravoslovja, humanistike, družboslovja in mejnih znanosti. Poudarek bo na tematskih sklopih MKL in tematiki povezani z okoljskimi in kulturnimi temami. V Knjižnici Šentvid se bomo posebej izpostavili ekološke teme na različnih vsebinskih področjih. Organizirali bomo večjo glasbeno prireditev ob novem letu. Organizirali bomo glasbene prireditve, ki bodo vsebovale didaktične elemente.

Dejavnosti za otroke in mladostnike V sodelovanju z Društvom Tačke bomo nadaljevali z dejavnostjo »Beremo s Tačkami«, kjer otroke obiščejo živi kužki, ki radi poslušajo pravljice in razne pasje zgodbice. To otroke motivira in tako z vso zavzetostjo in veseljem prebirajo kužkom zanimive zgodbice. Program se odvija s šolanimi terapevtskimi psi, ki so pod stalno veterinarsko kontrolo. Za vse ljubitelje psov enkrat mesečno prirejamo »Kinološke urice«, kjer otroke seznanjamo s kinologijo in kinološko kulturo: izbira primerne pasme, različni vedenjski vzorci v odnosu človek - otrok – pes ter vabimo k prebiranju literature iz našega kinološkega kotička. »Meni se dogaja« so pogovori za mlade in novost v ponudbi mladinskih prireditev. Da bi pritegnili tudi mladino, bomo organizirali pogovore za mlade o temah, ki so mladim blizu. Srečanja bo vodila zunanja sodelavka. »Kako si sam poiščem knjigo?« je računalniška delavnica, na kateri se otroci seznanijo z osnovami kataloga Cobiss, se naučijo poiskati knjižnično gradivo in se seznanijo s sistemom postavitve gradiva v knjižnici. V sodelovanju z Waldorfskim vrtcem Mavrica bomo enkrat mesečno pripravljali lutkovne igrice za otroke od drugega do petega leta starosti. S tem bomo imeli prvič pokrite res vse starostne skupine mladine od drugega do petnajstega leta starosti. Spoznajmo Kitajsko – izobraževalne delavnice za mladino, kjer se bodo pobliže srečali s kitajskim jezikom (pismenke), kulturo in zgodovino. Italijanščina za otroke – enkrat mesečno tečaj italijanščine za otroke. Potujoča knjižnica Redno delo z zbirkami Preoprema gradiva z novimi signaturami in nalepkami za izposojo/vračanje v drugih knjižnicah. Urejanje gradiva, izločanje, priprava bibliobusa za teren. Priprava in izločanje gradiva za vezavo, urejanje darov, spremljanje in dodajanje novitet, urejanje statusovK Spremljanje in priprava naročil in rezervacij preko e-pošte in telefona. Ponudba zbirke Potujoče knjižnice v storitvi »Halo knjiga«. Dejavnosti za odrasle Sodelovanje na krajevnih praznikih primestnih občin. Dejavnosti za otroke in mladino Bibliopedagoške ure v dislociranih enotah vrtcev in sodelovanje z urami pravljic v projektu Ciciuhec. Predstavitev Potujoče knjižnice v vrtcih. Sodelovanje na Festivalu Bobri. Filmobus (zadnji teden v avgustu) na temo: predelaj-recikliraj-ustvarjaj. Slovanska knjižnica – Center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke Redno delo z zbirkami Katalogizacija in neformalna nabava kreiranje vsaj 2.500 novih zapisov za različne tipe gradiva, od tega bo večina domoznanskih člankov, kreiranje vsaj 150 novih zapisov v normativni bazi podatkov CONOR.SI, načrtujemo vsaj 100 enot knjižnega domoznanskega gradiva, ki ga bomo nabavili po netržnih oz. neformalnih nabavnih poteh (gradivo, ki ga iščemo sami). Urejanje obstoječega fonda označevanje domoznanske zbirke (vnos ustrezne oznake v zapis za staro gradivo na podlagi domoznanske vsebine gradiva) načrtujemo vsaj 500 enot, 43

spremenjena dostopnost gradiva (omogočena izposoja le v čitalnico ali tudi domov) načrtujemo vsaj 500 enot, načrtujemo vezavo okoli 140 enot in osnovno restavriranje poškodovanega gradiva, okoli 50 enot. Posebne zbirke Repozitorij: načrtujemo pripravo seznamov za gradivo vseh knjižnic v mreži MKL in pregled vsaj 2.000 enot premalo izposojenega gradiva ter pričakujemo uvrstitev okoli 350 enot v zbirko repozitorija. Miniaturke: načrtujemo honorarno pomoč za vnos miniaturk v sistem Galis in s tem vnos vsaj 500 enot, skupaj s pripravo potrebnih fotografij. Dejavnosti za odrasle Domoznanske razstave »Ljubljana med nostalgijo in sanjami«: dve veliki razstavi s spremljevalnimi otvoritvenimi predavanji ter sočasna priprava virtualnih razstav ali zgodb na Kamri. Načrtujemo izvedbo razstave na temo soseske Savsko naselje. Cikel domoznanskih filmskih predavanj »Ljubljana v gibljivih slikah«: tri predavanja s projekcijami filmov ali dokumentarcev Priprava gradiv za izvedbo dejavnosti na temo »nekoč in danes« - kombiniranje stare razglednice (iz zbirke ge. Žnideršič) in nove fotografije, ki prikazujeta isto mestno točko in njeno razliko v času. Za izvedbo spletne dejavnosti ali za natis. Promocija miniaturnih knjig - razstava ali dogodek na temo miniaturnih knjig, načrtujemo eno razstavo ekslibrisov. Cikel ruskega filma - aktualen način za negovanje tradicionalne usmerjenosti Slovanske knjižnice z odpiranjem okna v sodobno in klasično rusko filmsko ustvarjanje, ki v SLK poteka od leta 2010. Predvajanje štirih filmov z začetno predstavitvijo in slovenskimi podnapisi. Partnersko sodelovanje z društvom Ruslo in tretje leto zapored pritegnitev slovenskih splošnih knjižnic k sodelovanju.

Dejavnosti za otroke in mladino -

Kulturna dediščina za družine: o v letu 2015 bo sledila sedmim do sedaj izdanim brošuram še ena nova, s promocijskim materialom in spremljevalnimi gradivi. o Izvedba posameznih prireditev je v domeni posameznih mladinskih oddelkov OE. Priporočljivo je, da bi vsaka OE pripravila vsaj eno prireditev KDZD v kateri od svojih KK, tako da za leto 2015 načrtujemo pet izvedb v mreži MKL. Učna ura domoznanstva

Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo Program Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo izvaja projekte in redne dejavnosti, ki potekajo v okviru MKL in so namenjeni prebivalcem Ljubljane, kot tudi projekte in redne dejavnosti, ki izvirajo iz poslanstva Pionirske in po nameri pripadajo obči knjižničarski stroki ter vsej Sloveniji in zainteresiranim v tujini. S svojim delom se tesno povezuje z Oddelkom za otroke in mlade v KOŽ in tudi z drugimi mladinskimi oddelki knjižnic v mreži MKL. Redno delo z zbirkami Klasifikacija in vsebinska obdelava leposlovja in poučnih knjig za otroke in mlade (sodelovanje s SPOK). Pregled novega mladinskega gradiva na podlagi katerega se odločimo o velikosti nakupa posameznega naslova (sodelovanje s SPOK). Zlate hruške Glavni dogodek bo 7. podelitev priznanj »Zlata hruška«.Priznanja podeljujemo v treh kategorijah: izvirna slovenska mladinska leposlovna novost, prevedena mladinska 44

leposlovna novost in izvirna slovenska mladinska poučna novost. Prireditev bomo predvidoma organizirali na Slovenskem knjižnem sejmu, novembra 2015. Poleg brezplačnega promocijskega gradiva (plakati, zgibanke), bomo knjižnicam- kot vsako leto, v nakup ponudili nalepke »zlata hruška«, s katerimi opremijo knjige, prejemnice znaka kakovosti »zlata hruška«.

Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig V novembru načrtujemo izid Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig 2015 (pregled produkcije za leto 2014). V kolikor bo projekt prenove Male knjižnice v letu 2015 uspešno končan, bo Priročnik izšel v elektronski obliki. Uredniški odbor Priročnika se ne bo bistveno spreminjal in se bo sestajal celo leto. Za lažje in učinkovitejše delo uredniškega odbora bomo še natančnejše in bolj poglobljeno dodelali kriterije vrednotenja ter se lotili problematike ponatisov in novih izdaj. Pretehtali bomo možnosti za uvedbo dodatne kategorije ''zlatih hrušk'' – novi horizonti. V knjižni produkciji vsako leto opažamo knjige, ki sicer niso vrhunske v vseh pogledih, a prinašajo nekaj novega in inovativnega. Knjigometer kot spremljevalna informacija Priročnika, o sprotnem ocenjevanju tekoče produkcije, razdeljene na dve skupini, priporočeno in nepriporočeno gradivo. Knjigometer je v veliko pomoč knjižnicam pri sprotnem odločanju pri nabavi gradiva. Dostopen je na spletni strani MKL. Tehnično bo tudi Knjigometer del prenovljene Male knjižnice. Strokovne srede 43. sezona Strokovnih sred, rednih izobraževanj mladinskih in šolskih knjižničarjev, se bo osredotočila na neknjižno gradivo, ki ga knjižnice ponujamo svojim mladim uporabnikom. Tako bomo poleg rednih tem (Priročnik, MEGA kviz ipd.) obravnavali probleme različnih vrst neknjižnega gradiva. Z novo sezono bodo Strokovne srede postale deloma plačljive. Ločene bodo na dva cikla – izobraževalnega (od januarja do maja – plačljivo) in informativnega (od septembra do decembra – brezplačno). V aprilu bomo kot vrh Strokovnih sred organizirali Simpozij in pripravili spremljajočo razstavo, maja pa strokovno ekskurzijo. Koledar Strokovnih sred je pod točko 5.2.2 Izobraževanje knjižničarjev slovenskih knjižnic. Projekti: Z Javno agencijo za knjigo RS sodelujemo pri projektu Rastem s knjigo. Pionirska na nacionalnem nivoju pripravi vse potrebno gradivo za izvajanje tega projekta za OŠ in SŠ. Pionirska bo nosilka delovne skupine MKL za pripravo »Učne ure« za projekt Rastem s knjigo v MKL. Nadaljujemo s pripravo koncepta bralnega projekta za mlade, ki ga bo MKL pripravila v sodelovanju z Mariborsko knjižnico. Praznovanje 2. aprila, mednarodnega dne knjig za otroke, bomo dopolnili z razstavo, ki bo tematsko povezana z aprilsko strokovno sredo – Simpozijem. Spodbujanje branja pri najmlajših s pripravo gradiv za mladinsko oddajo Kriškraš na RTV Slovenija. Vzpostavili bomo intenzivnejše delovno sodelovanje z oddajo Infodrom. Sodelovanje pri Dnevih evropske kulturne dediščine v kolikor bo tema primerna. Nadaljevanje sodelovanja v mednarodnem projektu IFLA - IBBY, z naslovom World through the Picture Books. Predstavitev 10 sodobnih slovenskih slikanic. Center za vseživljenjsko učenje MKL Center za vseživljenjsko učenje v MKL (CVŽU) vsebinsko in organizacijsko pokriva dve področji: področje izobraževanja uporabnikov in področje izobraževanja zaposlenih ter knjižničarjev osrednjeslovenske regije v okviru t. i. Učnega centra. Področje izobraževanja 45

uporabnikov pokrivamo z informacijskimi servisi (Borza dela, Borza znanja, Središče za samostojno učenje in Točke vseživljenjskega učenja) ter tudi s programi izobraževanja uporabnikov v enotah MKL. V letu 2015 bo poudarek na naslednjih vsebinskih sklopih: računalniško opismenjevanje, jezikovno izobraževanje, zaposlitev in delo, zdravje, naravoslovno-tehnično področje ter prosti čas. Prednostna naloga v letu 2015 bo okrepitev medijske promocije izobraževalnih aktivnosti CVŽU. Nadaljnje konkretne vsebine, obseg dela in prednostne naloge CVŽU so predstavljene v poglavju 5 Izobraževanje. Borza dela (BD) Osrednja dejavnost BD v letu 2015 bo informiranje iskalcev zaposlitve v info točkah BD v Knjižnici Otona Župančiča in Knjižnici Fužine. Poleg tega bomo samostojno organizirali in izvajali različne izobraževalne delavnice za razvijanje spretnosti iskanja zaposlitve in drugih znanj ter gostili delavnice in predstavitve zunanjih izvajalcev. V Knjižnici Otona Župančiča bomo mesečno izvajali delavnice za zaključeno skupino iz Univerzitetnega kliničnega centra - Center za zdravljenje od odvisnosti od prepovedanih drog (sedem delavnic). V Knjižnici Otona Župančiča bomo izvedli niz desetih delavnic za ženske z namenom ozaveščanja in opolnomočenja žensk na trgu dela. Izvedbe različnih izobraževalnih delavnic načrtujemo še v Knjižnici Fužine v info točki BD (sedem delavnic), v Knjižnici Bežigrad (šest delavnic) in v Knjižnici Prežihov Voranc (sedem delavnic). Organizirali in izvajali bomo vodene obiske Knjižnice Otona Župančiča, s predstavitvijo MKL in CVŽU za različne skupine iskalcev zaposlitve (20 vodenih obiskov). Sodelovanje in predstavitev dejavnosti BD na sejmih, festivalih in konferencah. Izvajali bomo individualne karierne coachinge za iskalce zaposlitve. Izvedli bomo dve ponovitvi izobraževalnega programa Misija: diplomska naloga. Pripravili bomo učna gradiva za e-učilnico MKL, ki so povezana z izobraževalnim programom v BD. Nadaljevali bomo s promocijo podatkovne zbirke poslovni informator gvin.com. Dejavnosti BD bomo prijavljali tudi na različne, v letu 2015 aktualne razpise. Nadaljevali bomo sodelovanje z različnimi institucijami, ki delujejo na področju trga dela in zaposlovanja ter na področju kariernega svetovanja: neformalna skupina kariernih coachev, NLP coachi, Zavod RS za zaposlovanje – projekt Zaposlitveni svetovalci in usmerjevalci v poklice, Center za dopisno izobraževanje Univerzum - CDI Univerzum, Izobraževalni zavod Cene Štupar, Papilot - zavod in Prah izobraževalni center. Borza znanja (BZ) Osrednja BZ v Mestni knjižnici Ljubljana ima dve temeljni področji dela: izvajanje dejavnosti BZ v MKL ter koordinacijo Mreže enajstih slovenskih BZ. V okviru dejavnosti BZ v MKL načrtujemo: Organizacija ustvarjalnih delavnic (50), razstav (20) in izobraževalnih delavnic (70) v različnih knjižnicah v mreži MKL. Predstavitve dejavnosti BZ za različne ciljne skupine. Organizacija treh večjih izobraževalnih dogodkov, ki omogočajo aktivno preživljanje prostega časa. Prvi bo obravnaval tematiko arhitekture, na drugem, v sklopu 4. matematičnega dneva, se bomo osredotočili na izbrani vidik matematike, tretji pa bo posvečen praznovanju mednarodnega leta svetlobe in tehnologij povezanih z njo. Priprava polletnega kataloga brezplačnih delavnic v okviru BZ. Posodobitev oz. nadgraditev programa mentorstva za študente andragogike in pedagogike. Sodelovanje na različnih prireditvah in sejmih v okviru MKL. Iskanje novih možnosti za medijsko promocijo BZ.

Sodelovanje z zunanjimi organizacijami, društvi kot gostovanje in izvajanje različnih prireditev in delavnic, za pridobitev novega članstva na BZ. Razširitev razstavnega prostora BZ z dokupom dodatnih razstavnih vitrin.

V okviru koordinacije Mreže BZ, v kolikor bo ta v šolskem letu 2014/2015 še delovala v okviru MKL, načrtujemo: Organizacija izobraževanja zaposlenih v Mreži borz znanja. Izobraževanje novo zaposlenih v Mreži BZ. Priprava predloga kazalnikov za spremljanje kakovosti delovanja BZ. Organizacija Sejma znanja 2015. Priprava idejnega koncepta za prenovo spletne strani BZ. Objavljanje novic, vabil, poročil za celotno mrežo BZ. Iskanje novih možnosti za promocijo, mednarodno sodelovanje in širitev mreže. Vsebinska prenova predstavitvene zloženke BZ. Posodobitev in nadgradnja aplikacije in spletne strani Mreže BZ. Središče za samostojno učenje (SSU) Cilj dejavnosti SSU bo tudi v letu 2015 pridobivanje novih udeležencev, podpora pri njihovem samostojnem učenju, spodbujanje njihove potrebe po učenju ter ozaveščanje samega procesa učenja. Poleg rednega mentorskega in svetovalnega dela v SSU bodo naše aktivnosti: Priprava, organizacija in izvajanje brezplačnih delavnic in tečajev za podporo samostojnemu učenju po sklopih (tehnike urjenja spomina, računalništvo, tuji jeziki), namenjenih posameznim ciljnim skupinam. Na podlagi izkušenj iz 2014 bomo nadgradili ponudbo računalniških vsebin. Razširili bomo vsebine za starejše uporabnike, tako da bomo poskusno ponudili izobraževalno delavnico uporabe mobitela in programa Word za začetnike. Prav tako bomo ponudili izobraževanje, kjer se bodo lahko naučili, kako se prenaša fotografije s fotoaparata in telefona na računalnik ter ureja datoteke. Za mlajše uporabnike (predvsem študente) bomo nadaljevali z delavnicami Hitrih 10, Svet PowerPointa in Svet Excela. Priprava novih vsebin in izvedba delavnic, na kateri bo predstavljena možnost uporabe spletnih strani oz. aplikacij Google Drive in Dropbox. Usmerjanje uporabnikov na brezplačne spletne strani za samostojno učenje različnih vsebin, od splošnih do učenja tujih jezikov. V sklopu tega bomo pripravili delavnice Spletne strani za samostojno učenje, ogled avdio in video vsebin preko računalnika. Občasno izvajanje že ustaljenih delavnic glede na povpraševanje (Skype, Facebook, Ulični pogled Google street view). Z delavnicami Sam svoj lektor bomo poudarjali pomembnost pravilne rabe besed in pravopisa slovenskega jezika. Dopolnitev zbirke učnih gradiv z gradivi za učenje tujih jezikov in gradivi, prilagojenimi osebam s posebnimi potrebami (z gibalnimi, vidnimi ali s slušnimi ovirami), ter zagotavljanje dostopa do e-virov. Uganka meseca (zabavne uganke za urjenje spomina, abstraktnega mišljenja). Objava uganke in zbiranje rešitev v prostorih SSU, izžrebanec bo nagrajen. Udeleženec meseca (izbran bo udeleženec, ki se je v SSU v določenem mesecu samostojno učil največje število ur, udeleženec bo nagrajen). Udeleženec leta bo izbran izmed vseh že izbranih udeležencev meseca. Napovedi dejavnosti, aktivnosti SSU in poročila o dogodkih v SSU bomo objavljali v medijih: spletna stran MKL, Napovednik MKL, novičke ACS. Vsebinska in oblikovna prenova predstavitvene zloženke SSU. Nadaljevali bomo sodelovanje z Andragoškim centrom RS (izobraževanja za zaposlene v SSU), podjetjem Inter-kulturo, ki podpira spletno stran za učenje nemščine, Zavodom RS za zaposlovanje, Zaposlitvenim kotičkom (promocija SSU s pomočjo svetovalcev pri osebnih

razgovorih z brezposelnimi, predstavitev SSU vsem obiskovalcem) in drugimi partnerji z različnih področji. Točke vseživljenjskega učenja (TVŽU)

Na štirih TVŽU v knjižnicah v mreži MKL bo potekalo mentorstvo do 30. junija 2015. -

Mentorstvo se bo izvajalo enkrat tedensko v Knjižnici Šiška, Knjižnici Bežigrad, Knjižnici Rudnik in Knjižnici Jožeta Mazovca. Mentor bo udeležencem nudil individualno svetovanje in učenje na področju računalništva ter jih po potrebi usmerjal na ostale servise v MKL ter druga izobraževanja v MKL. Poskrbeli bomo za različne oblike promocije in predstavitve TVŽU. Trubarjeva hiša literature Trubarjeva hiša literature (THL) je bila odprta septembra 2010, v letu, ko je bila Ljubljana svetovna prestolnica knjige. Deluje v eni najstarejših ljubljanski hiš, kjer je med letoma 1536 in 1540 živel tudi Primož Trubar, po katerem hiša ponosno nosi ime. V začetku leta 2012 je THL formalno prešla pod okrilje Mestne knjižnice Ljubljana, kjer se uveljavlja kot eno izmed pomembnejših in bolj prepoznavnih prizorišč kulturne, še posebej literarne ponudbe slovenske prestolnice. S THL se Ljubljana uvršča med evropske prestolnice, ki se ponašajo z literarnimi hišami, kar slovensko glavno mesto še opazneje uvršča na evropski literarni zemljevid. Na tem zemljevidu je položaj Ljubljane pomemben tudi strateško, saj s pozitivnimi praksami deluje kot vzor za pobude, ki se uveljavljajo v balkanski regiji, s katero Slovenijo povezuje skupna (pol)preteklost. Jedro programa THL bo v letu 2015 predstavljal lastni program hiše, ki ga bodo dopolnjevali programi sodelujočih partnerskih organizacij in posameznikov ter programske enote iz tekoče ponudbe zunanjih izvajalcev. Izbor programskih vsebin THL bo prvenstveno namenjen pisani besedi v najširšem pomenu besede, kar pomeni, da bodo k nastajanju programa vabljeni vsi udeleženci knjižne produkcijske verige: od založnikov, stanovskih društev, avtorjev, prevajalcev, urednikov, kritikov, pa do tistih, ki na širši družbeni ravni sprejemajo odločitve, pomembne za domačo literarno ponudbo in splošno kulturno blaginjo. Dodano vrednost dogodkovne ponudbe THL bodo oblikovala kreativno-literarna srečanja (ustvarjalne delavnice, namenjene literarnim začetnikom in bralni krožki) ter nekonvencionalni dogodki, namenjeni iskanju stičišč med literaturo in drugimi umetniškimi panogami, kot so likovna umetnost, gledališče, glasba in film. Izbor omenjenih aktivnosti bodo zaokrožili tudi dogodki, s katerimi se bo THL, kot eno izmed specifičnih prireditvenih prizorišč, vključila v skupne projekte Mestne knjižnice Ljubljana. Programski načrt sloni na brezplačnih dejavnostih, ki zlasti v času krize ponujajo tudi tistim, ki jih je le-ta najbolj prizadela, možnosti za neformalno izobraževanje, kulturno rast in zanimivo preživljanje prostega časa. Mestna knjižnica Ljubljana bo izvajala program dela za THL v letu 2015 glede na višino odobrenih finančnih sredstev in v skladu s prioritetami programa. Podroben program dela Trubarjeve hiše literature za leto 2015 je priloga tega programa in njegov sestavni del. Knjižnica bo izvajala program dela za leto 2015, opredeljen v tem programskem sklopu glede na višino odobrenih sredstev in v skladu s prioritetami v okviru sklopa.

IZOBRAŽEVANJE

Strateške usmeritve Krepitev vloge knjižnice kot prostora za učenje in študij. Oblikovanje učnih aktivnosti v e-okolju in e-podpora izvajanju izobraževalnih dejavnosti v MKL. Vzpostavitev novih partnerstev ter okrepljeno sodelovanje z vsemi vrstami knjižnic in z drugimi kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami pri skupnih projektih. Povečevanje vključenosti MKL v utrip Ljubljane in okolice z novimi oblikami promocije z namenom utrjevanja ugleda in javne podobe knjižnice. Razvoj učne in izobraževalne ponudbe, ki spodbuja socialno vključenost, medgeneracijsko in medkulturno sodelovanje. Nadgradnja koncepta učeče se organizacije z delovanjem Učnega centra, oblikovanjem celovitega sistema stalnega strokovnega izpopolnjevanja za delo v knjižnicah in spodbujanjem raziskovalne dejavnosti za področje splošnih knjižnic. Ustanovitev kompetenčnih centrov za različna področja delovanja splošnih knjižnic z namenom boljšega pretoka znanja. Strateški cilji in aktivnosti za leto 2015 - Delovanje in razvoj Centra za vseživljenjsko učenje MKL. - Aktivna promocija dejavnosti Centra za vseživljenjsko učenje MKL v javnosti in med zaposlenimi v MKL. - Sistematično objavljanje vabil in poročil / reportaž v brezplačnih napovednikih, spletnih straneh in publikacijah za posamezne ciljne skupine. - Oblikovanje celovite ponudbe izobraževanja v mreži knjižnic MKL. - Izvajanje dodatnih učnih vsebin iz zapostavljenih vsebinskih področij (npr. naravoslovje). - Sodelovanje z društvi, institucijami, šolami, fakultetami in zavodi. - Krepitev vključitve zaposlenih v procese izobraževanja uporabnikov. - Oblikovanje, organizacija in izvajanje učnih aktivnosti za različne ciljne skupine uporabnikov. - Sodelovanje pri lokalnih (MOL) nacionalnih (npr. Teden vseživljenjskega učenja) in evropskih projektih in razpisih (npr. CMEPIUS, Evropski socialni sklad). - Vsebinsko se bodo izobraževanja za uporabnike navezovala na tematske sklope načrtovane za leto 2015. - Priprava koncepta vzpostavitve in delovanja informacijske točke in priprava nabora evirov javnih oblasti. - Izvajanje modela stalnega strokovnega izpopolnjevanja (SSI) za zaposlene v knjižnici. - Organizacija izobraževalnega dogodka April v MKL 2015. - Oblikovanje zaključenih tematskih izobraževalnih paketov za izobraževanje knjižničarjev iz splošnih knjižnic. - Sodelovanje v dveh mednarodnih projektih v okviru programa Erasmus+. - Priprava kataloga znanj in postopkov za delo z uporabniki v MKL in izvajanje pripadajočih izobraževanj. - Izvajanje treh projektov, ki so v letih 2013 in 2014 prešli v redno dejavnost: Misija: diplomska naloga, Karierni coaching in Ma-tematični dan v knjižnici. - Izvajanje programa izmenjave knjižničarjev začetnikov v stroki in strokovnih delavcev med Mariborsko knjižnico in Mestno knjižnico Ljubljana. - Izmenjava izkušenj z organizacijami na mednarodni ravni preko udeležb zaposlenih na različnih aktivnostih v tujini, kot so obiski drugih organizacij v tujini in sledenje na delovnem mestu, udeležbe na posvetovanjih, konferencah in delovnih srečanjih ter gostovanjem strokovnjakov iz drugi knjižnic in študentov iz tujine v MKL.

Pričakovani učinki - Modernizacija prostorov za kvalitetnejše izvajanje informacijskih storitev in izobraževalnih aktivnosti za vse prebivalce. - Dvig informacijske pismenosti v družbi. - Povečanje udeležbe v vseživljenjskem učenju. - Širitev izvajanja izobraževalnih aktivnosti v mreži knjižnic MKL. - Povečanje udeležbe knjižnično neaktivnih prebivalcev. - Povečanje obsega izobraževanj, ki ga izvajajo zaposleni v MKL. - Zmanjšanje socialne izključenosti. - Vzpostavitev MKL kot verodostojnega partnerja na lokalnem, regionalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju. - Večja prepoznavnost posameznih knjižnic v lokalnem okolju kot ponudnikov prireditev in izobraževanj. - Uveljavitev Učnega centra MKL kot ponudnika izobraževanj za delo v splošnih knjižnicah na nacionalni in mednarodni ravni. - Vzpostavljanje pripadnosti in razvoj povezanosti med zaposlenimi prek organizacije internih izobraževanj. - Vzpostavljanje izobraževanja kot motivacijskega orodja za delo zaposlenih. - Vzpostavitev raziskovalne dejavnosti MKL kot pomembnega vira informacij, raziskav in ugotovitev na področju dela v splošnih knjižnicah. - Povečanje raziskovalne dejavnosti zaposlenih z namenom uvajanja novih storitev, pridobitev podatkov prek raziskovalne dejavnosti zaposlenih, ki so relevantni za razvoj novih ali nadgradnjo že uveljavljenih storitev. Kazalniki uspešnosti - Število obiskovalcev prireditev in izobraževanj (2013: 69.677). - Število ur izobraževanj za uporabnike MKL (2013: 2.999). - Število udeležencev izobraževanj za uporabnike MKL (2013: 23.528). - Število zaposlenih, ki sodelujejo pri izobraževanju uporabnikov (2013: 58). - Število ur izobraževanj za uporabnike, ki so jih izvajali zaposleni v MKL (2013: 1.990). - Število ur izobraževanj za uporabnike, ki so jih izvajali zunanji izvajalci (2013: 2.653). - Število ur izobraževanja zaposlenih v MKL (2013: 5.391). - Število zaposlenih v MKL, ki so se udeležili izobraževanj (2013: 213). - Število izobraževanj za zaposlene v MKL v organizaciji Učnega centra (2013: 62). - Število ur izobraževanja za zaposlene, ki so jih izvedli zaposleni v MKL (2013: 133) Število udeležencev iz drugih knjižnic in organizacij (2013: 544). - Delež celotnega proračuna knjižnice namenjenega izobraževanju zaposlenih (2013: 0,3 %). - Število nastopov/predstavitev/referatov na znanstvenih in strokovnih posvetih (2013: 23). - Število zaposlenih, ki objavljajo v strokovnih in znanstvenih revijah (2013: 11). - Število objav v strokovnih in znanstvenih revijah (2013: 23).

5.1

Izobraževanje uporabnikov

Mestna knjižnica Ljubljana omogoča in zagotavlja svojim uporabnikom in obiskovalcem vseživljenjsko neformalno izobraževanje in priložnostno učenje. Pri oblikovanju in izvajanju učnih aktivnosti se bomo osredotočali na vse starostne skupine in zajemali raznolika vsebinska področja. Tako bomo skrbeli za podporo procesom vseživljenjskega učenja, dvigali informacijsko pismenost pri uporabnikih, zmanjševali izključenost ranljivih skupin, oblikovali nove programe izobraževanja, spodbujali samoizobraževanje in uporabo gradiv knjižnice. MKL bo v letu 2015 sodelovala v projektu Public Libraries Supporting Social Inclusion, ki ga je Združenje splošnih knjižnic (ZSK) uspešno prijavilo na razpis Public Libraries 2020, ki ga 50

razpisuje in financira The Reading & Writing Foundation http://www.publiclibraries2020.eu/. V projektu bo sodelovalo pet slovenskih splošnih knjižnic, ki že izvajajo storitve, ki podpirajo socialno vključenost. Knjižnice bodo merile vpliv teh storitev in uporabile podatke kot orodje za kampanjo zagovorništva na lokalni ravni. ZSK bo uporabilo te primere za kampanjo na nacionalni ravni. Izobraževanja za odrasle Dogodek Vodeni obiski knjižnice Računalniško opismenjevanje Tečaji Izobraževalne delavnice Strokovne konference in simpoziji SKUPAJ

Število izobraževanj 211 50 57 264 9 591

Izobraževanje za odrasle po posameznih knjižnicah v mreži MKL: Dogodek Krajevna knjižnica Število izobraževanj Knjižnica Bežigrad 41 Knjižnica dr. France Škerl 3 Knjižnica Jožeta Mazovca 11 Knjižnica Otona Župančiča 85 Knjižnica Prežihov Voranc Vodeni obiski knjižnice 20 Knjižnica Rudnik 10 Knjižnica Šiška 21 Slovanska knjižnica 5 Trubarjeva hiša literature 15 SKUPAJ 211 Knjižnica Jožeta Mazovca 6 Knjižnica Fužine 2 Knjižnica Polje 10 Računalniško Knjižnica Zadvor 1 opismenjevanje Knjižnica Otona Župančiča 27 Knjižnica Prežihov Voranc 2 Knjižnica Šiška 2 SKUPAJ 50 Knjižnica Bežigrad 2 Knjižnica dr. France Škerl 6 Knjižnica Jožeta Mazovca 1 Knjižnica Fužine 2 Knjižnica Polje 1 Knjižnica Otona Župančiča Tečaji 6 Knjižnica Prežihov Voranc 3 Knjižnica Rudnik 3 Knjižnica Ig 1 Knjižnica Šiška 1 Trubarjeva hiša literature 31 SKUPAJ 57 Knjižnica Bežigrad 16 Knjižnica Jožeta Mazovca Izobraževalne delavnice 20 Knjižnica Fužine 24 51

Knjižnica Jarše Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Grba Knjižnica Rudnik Knjižnica Ig Knjižnica Šiška Knjižnica Šentvid Slovanska knjižnica Trubarjeva hiša literature SDU SKUPAJ Strokovne konference in Pionirska knjižnica simpoziji SKUPAJ

6 125 13 2 27 1 3 4 5 5 13 264 9 9

Od zgoraj navedenih izobraževanj načrtujemo, da bo v organizaciji servisov v Centru za vseživljenjsko učenje v različnih knjižnicah v mreži MKL izvedeno: Dogodek

Servisi

Vodeni obiski knjižnice

Borza dela

Računalniško opismenjevanje

Tečaji

Izobraževalne delavnice

Predvideno število izobraževanj

SKUPAJ Središče za samostojno učenje SKUPAJ Borza dela Središče za samostojno učenje TVŽU SKUPAJ Borza dela Borza znanja Središče za samostojno učenje SKUPAJ SKUPAJ (vsa izobraževanja)

Samostojno učenje

Število obiskov BD Število novih članov BZ Število obiskov SSU Obisk servisov skupaj: Število ur mentorstva v TVŽU Število povezav med člani BZ

Izobraževanja za otroke Dogodek Vodeni obiski knjižnice Računalniško opismenjevanje Tečaji Izobraževalne delavnice SKUPAJ 52

Število izobraževanj 473 8 20 112 613

20 20 60 60 2 9 0 11 43 60 48 151 242 3.500 370 5.000 8.870 0 1.300

Dogodek

Krajevna knjižnica Knjižnica Bežigrad Knjižnica Črnuče Knjižnica dr. France Škerl Knjižnica Glinškova ploščad Knjižnica Savsko naselje Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Knjižnica Jarše Knjižnica Polje Knjižnica Zadvor Knjižnica Zalog Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Prežihov Voranc Vodeni obiski knjižnice Knjižnica Grba Knjižnica Rudnik Knjižnica Brezovica Knjižnica Podpeč Knjižnica Dobrova Knjižnica Frana Levstika Knjižnica Horjul Knjižnica Ig Knjižnica Škofjlica Knjižnica Šiška Knjižnica Gameljne Knjižnica Šentvid Knjižnica Vodice Trubarjeva hiša literature SKUPAJ Računalniško Knjižnica Šiška opismenjevanje SKUPAJ Knjižnica Bežigrad Knjižnica Savsko naselje Knjižnica Jožeta Mazovca Tečaji (jezikovni tečaji K) Knjižnica Polje Knjižnica Otona Župančiča Trubarjeva hiša literature SKUPAJ Knjižnica Bežigrad Knjižnica dr. France Škerl Knjižnica Glinškova ploščad Knjižnica Savsko naselje Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Jarše Izobraževalne delavnice Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Brezovica Knjižnica Ig Knjižnica Šiška Trubarjeva hiša literature SKUPAJ

Število izobraževanj 43 15 7 18 3 20 10 9 35 7 9 39 35 6 40 6 10 6 28 2 13 22 60 2 8 10 10 473 8 8 2 1 0 1 6 10 20 21 1 1 1 2 5 2 8 1 8 45 17 112 53

5.2

Učni center MKL

Znanja, ki jih pridobivamo knjižničarji skozi redno šolanje in delovne izkušnje, ne zadoščajo več za kakovostno in učinkovito opravljanje dela, zato je potrebno knjižnico v celoti usmeriti v permanentno učečo se organizacijo z različnimi oblikami izobraževanja zaposlenih. V Učnem centru za izobraževanje knjižničarjev bomo v letu 2015 dali poudarek vsebinam s področja uporabe IKT in dela z uporabniki. V sodelovanju z zunanjimi izvajalci bomo v okviru Učnega centra MKL pripravili izobraževalne sklope posebej prilagojene slovenskim splošnim knjižnicam. Izobraževalni sklop posameznega tematskega področja bomo izvajali v Mestni knjižnici Ljubljana za zaposlene v MKL, knjižničarje osrednjeslovenske regije in slovenske knjižničarje nasploh. Načrtujemo pripravo in izvedbo tematskih sklopov za naslednja vsebinska področja: - projektno delo in knjižnice (zakonitosti projektnega dela, mednarodna sodelovanja), - pravljičar in pravljice v knjižnici, - spremljanje in zagotavljanje kakovosti dela v knjižnici in beleženje ter evalvacija aktivnosti v knjižnicah, - priprava prijav na projekte mednarodnih izmenjav (npr. Erasmus+).

5.2.1 Izobraževanje zaposlenih v MKL Eksterna izobraževanja V MKL načrtujemo na podlagi strateških usmeritev in ciljev ter v praksi ugotovljenih potreb po izobraževanju naslednja izobraževanja: - Tečaji, ki jih organizirata IZUM in IBC NUK. - Strokovna srečanja z aktivno udeležbo zaposlenih MKL: Posvetovanje ZBDS, Knjižnica – igrišče znanja in zabave, konferenca IZUM, knjižni sejmi. - V letu 2015 bodo štirje knjižničarji iz MKL v sklopu projekta »Po nova znanja za knjižnico« (program Erasmus+, KA1: mobilnost zaposlenih) obiskali štiri organizacije iz Italije, Irske in Velike Britanije, ki delajo na področjih digitalne kulturne dediščine, posredovanja zdravstvenih informacij, dela z brezposelnimi in kompetenc na področju jezikovnega izobraževanja. - Zavod za razvoj knjižnic Jara je prijavil v letu 2014 na razpis Erasmus+ projekt »Mobilnost knjižničarjev za kvalitetnejše storitve". 13-dnevne mobilnosti se bo udeležilo osem knjižničarjev v štirih gostujočih knjižnicah: Mestna knjižnica Helsinki, Mestna knjižnica Zadar, Knjižnice Barcelone, Knjižnica Tårnby. V letu 2015 se bo mobilnosti v Mestni knjižnici Helsinki udeležil en knjižničar iz MKL. - Udeležba na strokovni ekskurziji potujočih knjižničarjev (Francija). - Redna izobraževanja s področja varstva pri delu. - Izobraževanja za manjše skupine posameznikov, ki delajo na določenih nalogah: o delo z uporabniki, o tečaj retorike, javnega nastopanja, o merjenje vplivov splošnih knjižnic, o kazalniki uspešnosti delovanja knjižnice, o izobraževanje za prehod na izposojo Cobiss3, o delavnica na temo poslovnega pisanja (slog, lektorska vprašanja), o delavnice glede na individualne potrebe zaposlenih.

Interna izobraževanja V letu 2015 bomo sodelavci pripravili in izvedli naslednja izobraževanja zaposlenih: - Računalniško opismenjevanje bo usklajeno s Katalogom znanj s področja IKT, potekalo bo v kombinaciji samostojnega učenja v e-učilnici ter izobraževanja v obliki delavnic: o Priprava e-gradiv in e-učilnice za samostojno učenje uporabe strojne in programske opreme v informacijskem sistemu MKL, o krajša začetna izobraževanja (Windows, Word, Outlook, Excel, PowerPoint, Publisher). o krajša nadaljevalna izobraževanja za napredne uporabnike (Word, Excel, Outlook). - Delavnice in e-izobraževanje konverzacije angleškega jezika, s poudarkom na bibliotekarski terminologiji (konkretne situacije: vpis angleško govorečega uporabnika, predstavitev pogojev izposoje, predstavitev knjižnične mreže MKL). - Obnovitvene delavnice in predavanja za suvereno uporabo spletnih podatkovnih baz in zbirk, s podpornim e-gradivom za uporabo spletnih podatkovnih zbirk. - Delavnice Strategije iskanja knjižničnega gradiva. - Delavnice osnov knjigoveštva. - Delavnice vključevanja managementa tveganj pri pripravi projektov MKL. V vseh organizacijskih enotah izvajamo redne sestanke zaposlenih, na katerih so predstavljene novosti in spremembe, potrebne za opravljanje rednih del in nalog. 5.2.2 Izobraževanje knjižničarjev slovenskih knjižnic in druge strokovne javnosti Izobraževanje knjižničarjev slovenskih knjižnic bo potekalo po programu Učnega centra. Pripravili bomo izobraževalni dogodek April v MKL 2015, na katerem bomo predstavili novosti, ki smo jih v MKL uvedli v letih 2013 in 2014.

Delavnice za izvajanje projekta Ciciuhec za mentorje v VIZ in starše. Strokovne srede 43. sezona Strokovnih sred, rednih izobraževanj mladinskih in šolskih knjižničarjev, se bo osredotočila na neknjižno gradivo, ki ga knjižnice ponujamo svojim mladim uporabnikom. - Koledar Strokovnih sred v letu 2015: 14. januar Neknjižno gradivo I. – igrače 11. februar Neknjižno gradivo ll. – AV gradivo 11. marec Neknjižno gradivo lll. – mladinske serijske publikacije 8. april Simpozij – Dobra zbirka neknjižnega gradiva 13. maj Strokovna ekskurzija v Matično knjižnico Kamnik 9. september Ustanove in društva za dobro knjigo: JAK, Društvo Bralna značka Slovenije - ZPMS, Bralno društvo Slovenije, MKL, Pionirska K 14. oktober Predstavitev 10. cikla Slovenskega knjižnično-muzejskega MEGA kviza 11. november Predstavitev Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig 2015 9. december Sklepna Strokovna sreda Vaje iz formalne obdelave gradiva in UDK MKL bo kot osrednja območna knjižnica organizirala dvakrat letno (pred spomladanskimi in jesenskimi strokovnimi izpiti) praktične vaje iz formalne obdelave gradiva (katalogizacije) in UDK za knjižničarje osrednjeslovenske regije, ki se pripravljajo na bibliotekarski izpit. Vaje bo izvajala Služba za pridobivanje in bibliografsko obdelavo knjižničnega gradiva. Izobraževanja Učnega centra bodo združeno predstavljena v letnem katalogu izobraževanj.

5.3

Mentorstvo

V knjižnici bomo v letu 2015 izvajali mentorske programe za novo zaposlene, knjižničarje regije ter študente bibliotekarstva in drugih študijskih smeri. Tudi v letu 2015 bomo namenili posebno pozornost posameznikom, ki bodo v naši knjižnici opravljali obvezno študentsko prakso oz. izbirne vsebine za dijake. V dogovoru z Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo bomo oblikovali seznam tem, pomembnih za razvoj MKL na strokovnem področju, ki so primerne za diplomske naloge, magisterije in doktorate. Glede na zanimanje tujih študentov bomo zanje izvajali program prakse v sklopu ERASMUS+. Knjižnica bo izvajala program dela za leto 2015 opredeljen v tem programskem sklopu glede na višino odobrenih sredstev in v skladu s prioritetami v okviru sklopa.

DOMOZNANSKA DEJAVNOST

Strateške usmeritve - Omogočanje vsem prebivalcem Ljubljane, da se aktivno vključujejo v izgradnjo digitalnega spomina mesta. - Nadgradnja medgeneracijskih domoznanskih storitev za družine in starostnike. - Oblikovanje digitalnih podatkovnih zbirk iz lastnega gradiva za promocijo lokalne zgodovine in virtualne razstave v smislu e-domoznanstva. - Zaščita in ohranjanje knjižničnega gradiva z digitalizacijo in promocija pomembnih gradiv MKL na spletni strani, na d-Libu in regijskem portalu KAMRA. Strateški cilji in aktivnosti za leto 2015 - Aktivno sodelovanje v drugi fazi delovne skupine pri NUK za pripravo metodologije koordiniranja obdelave člankov na nacionalnem nivoju (kot nadaljevanje bibliografije serijskih publikacij, opravljene v 2014). - Skrbnik iz SLK v letu 2015 aktivno sodeluje s Službo za razvoj in območnost ter urednico spletne strani pri razvoju podstrani »Ljubljanske zgodbe iz Slovanske knjižnice«. Predlaga nove rešitve in izboljšave, skrbi za sproten vnos novih virtualnih razstav in ažurira podstran. Služba za razvoj in območnost in Slovanska knjižnica skozi leto 2015 timsko razvijata koncept e-domoznanstva, ki bo tematika Domfesta 2016, npr. razvijanje posebnih zbirk (razglednice, miniaturke in ekslibirisi) v e-okolju. - Izvajanje digitalizacije gradiv tudi za spletno stran MKL (sklop opernih libretov in gradiv o mestu Ljubljani iz raritet Slovanske knjižnice). - Promocija in utrjevanje enotne blagovne znamke »Ljubljanske zgodbe iz Slovanske knjižnice« s pomočjo domoznanske serijske publikacije, domoznanskega logotipa in drugih drobnih publikacij Slovanske knjižnice. - Redni in kvalitetni vnosi zaključenih zgodb na Kamro in kot virtualne razstave na spletno stran MKL predvidoma na dve temi: mestni župani in urbanistična dediščina ljubljanskih področij oz. sosesk (skrbnik Kamre v Slovanski knjižnici). - Nadaljevanje lanske teme Dneva spominov »Ljubljana v bodeči žici« s promocijsko temo »Knjižnica pride k vam!« v smislu age-friendly library, navezava z zunanjimi partnerji pri izvedbi, postavitev zbranih pričevanj v digitalno obliko ter na ustrezna spletna mesta. 56

Nadaljnja promocija in predvsem izvajanje vsebin »Kulturna dediščina za družine« z angažiranjem delovne skupine za domoznanstvo po OE. Izdaja publikacij v letu 2015: o Četrti letnik revije za domoznanske vsebine »Ljubljana med nostalgijo in sanjami«: načrtovana je izdaja dveh zvezkov (500 izvodov) in prijava na javni razpis MOL za znanstveni in strokovni tisk. o Izdaja brošure »Kulturna dediščina za družine«.

Pričakovani učinki - večja uporaba domoznanskih gradiv in storitev ter izboljšana kulturna pismenost uporabnikov, širjenje vedenja o lokalni zgodovini med več različnih starostnih skupin prebivalcev. - Povečevanje vloge domoznanstva kot paradnega konja splošne knjižnice in širitev vednosti o lokalni dediščini in prepoznavnosti (tudi v periferna okolja mreže MKL). - Zaščita in ohranjanje knjižničnega gradiva z digitalizacijo ter promocija pomembnih gradiv MKL (zlasti Slovanske knjižnice); večja dostopnost domoznanstva na način e-vsebin. Kazalniki uspešnosti - Število izvedenih prireditev v celi mreži MKL v okviru KDZD - Število objavljenih elementov v podatkovni zbirki »Album Ljubljane« - Število objavljenih multimedijskih elementov na portalu KAMRA - Število vpogledov v digitalne zbirke MKL objavljene na portalu KAMRA - Število objavljenih digitalnih dokumentov z metapodatki na dLib - Število objavljenih digitaliziranih strani dokumentov (skenogramov) na dLib - Število objavljenih virtualnih domoznanskih razstav v spletnih »Ljubljanskih zgodbah iz Slovanske knjižnice« Knjižnica bo izvajala program dela za leto 2015, opredeljen v tem programskem sklopu, glede na višino odobrenih sredstev in v skladu s prioritetami v okviru sklopa.

PROJEKTI

Mestna knjižnica Ljubljana s sodelovanjem v različnih projektih nadgrajuje obstoječe in razvija nove storitve za uporabnike. Knjižnica sodeluje in se povezuje v partnerstva z drugimi knjižnicami, z drugimi kulturnimi ustanovami, z različnimi izobraževalnimi ustanovami, lokalno upravo, z ustanovami s področja prostovoljstva, z nevladnimi ustanovami in z lokalnim gospodarstvom. Strateške usmeritve - Aktivno vključevanje knjižnice v življenjski utrip okolja. - Oblikovanje ponudbe, relevantne za prebivalce mesta Ljubljana, s poudarkom na razvoju in spodbujanju bralne kulture. - Krepitev vloge knjižnice kot prostora za učenje in študij. - Razvoj učne in izobraževalne ponudbe, ki spodbuja socialno vključenost, medgeneracijsko in medkulturno sodelovanje. - Etničnim skupinam naklonjene knjižnične storitve. - Uvajanje knjižničnih storitev, ki prek naprednih tehnologij omogočajo samostojnost uporabnikov. - Boljši dostop do interneta za vse prebivalce Ljubljane in okolice. 57

Uvajanje novih tehnologij za avtomatizacijo procesov ter povečanje dostopnosti virtualnih storitev knjižnice kadarkoli – 24/7 in kjerkoli – dostop na daljavo. Vzpostavitev spletne strani kot osrednje informacijske točke in učinkovitega orodja za komunikacijo z uporabniki: družabna omrežja, udeležba uporabnikov prek personaliziranih vsebin. Vzpostavitev novih partnerstev ter okrepljeno sodelovanje z vsemi vrstami knjižnic in z drugimi kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami pri skupnih projektih. Nadgradnja koncepta učeče se organizacije z delovanjem Učnega centra, oblikovanjem celovitega sistema stalnega strokovnega izpopolnjevanja za delo v knjižnicah in spodbujanjem raziskovalne dejavnosti za področje splošnih knjižnic. Racionalizacija delovnih procesov in vzpostavitev poslovne fleksibilnosti. Razvijanje družbene odgovornosti ter okoljske ozaveščenosti in trajnostno naravnanega vedenja zaposlenih.

Strateški cilji in aktivnosti za leto 2015 - Razvijanje prepoznavnega kulturnega programa: knjižnica je »tretji prostor« in postaja »mestna točka« za različne aktivnosti, povezane z ljubljansko umetnostjo, kulturo, znanostjo. - Razvijanje storitev, ki umeščajo MKL v urbani prostor in v manjše, pretežno ruralne lokalne skupnosti. - Uveljavljanje novih strategij pri oblikovanju storitev knjižnice: integracija storitev knjižnice v vsakodnevno življenje prebivalcev mesta, oblikovanje novih storitev tako v fizičnem kot virtualnem okolju knjižnice, ki bodo služile uporabnikom kot navdih za lastno ustvarjalnost in oblikovanje takšne ponudbe knjižnice, ki bo relevantna za celotno populacijo v mestu. - Uveljavljanje odprte knjižnice z možnostjo vračanja gradiva v katerikoli knjižnici v mreži MKL in dostave gradiva proti plačilu na dom, v službo. - Izvajanje projektov promocije branja za vse starostne skupine prebivalcev (Poletavci, Ciciuhec, Kobacajčki, Poletavci za mladostnike, Mesto bere, Pomlad s knjigo). - Oblikovanje novih storitev in servisov za uporabnike in vzpostavljanje uporabnikom prijazne knjižnice: z novimi storitvami si bomo prizadevali pridobiti nove uporabnike in jih povabiti k vseživljenjskemu izobraževanju. V letu 2015 izpostavljamo storitve za ciljne skupine: družine, mladostnike, etnične skupnosti in brezposelne. V letu 2015 bo oblikovan izhodiščni dokument za pripravo storitev za ljudi v tretjem in četrtem življenjskem obdobju. - Ozaveščanje uporabnikov knjižnice, ki se uveljavlja kot družbeno odgovorna ustanova, o perečih družbenih temah in problematiki (Vsi različni, vsi enakopravni). - Delovanje spletne strani knjižnice kot osrednje informacijske točke za dostop do e-vsebin za različne starostne skupine (otroci, mladostniki, odrasli in starostniki). - Oblikovanje in izvedba projektov, ki izpostavljajo naravoslovne in ekološke vsebine (Ekoteden, Filmobus: Recikliraj-predelaj- ustvarjaj, Pravice živali, Svetloba se predstavi, Bodi svetloba!). - Ozaveščanje o pomenu lokalne dediščine prek zbiranja in digitalizacije gradiva (Izseljenski listi), priprave e-zgodb za portal Kamra (Moja ulica, Železna cesta, Znameniti ljubljanski župani), izvedbe nadaljevanja Dneva spominov »Ljubljana v bodeči žici« iz leta 2014 z nadgradnjo »Knjižnica pride k vam«, aktivnega vključevanja uporabnikov v Album Ljubljane ter sodelovanja v Dnevih evropske kulturne dediščine. - Vključevanje osrednjih knjižnice regije v projekte MKL (Poletavci, Moja ulica, Informacijska točka za e-gradiva javnih oblasti). - Izvajanje dveh evropskih projektov v okviru programa Erasmus+: Po nova znanja za knjižnico in LinkINJob. Uspešno je prešlo v redno dejavnost MKL 16 projektov, ki smo jih v letih 2013 in 2014 oblikovali na osnovi ciljev in aktivnosti iz SN 2013-2016.

Pričakovani učinki - Razvoj splošne knjižnice v smereh, ki jih narekujejo družbene spremembe - razvoj knjižnice kot socialnega središča; izvajanje storitev in programov za vse prebivalce; obogatitev storitev v mestu; vzpostavitev fizičnega prostora knjižnice kot tretjega prostora za druženje (otroci, družine, mladostniki, starostniki) in spodbujanje medgeneracijskega dialoga; oblikovanje storitev za lažje vključevanje ranljivih skupin v družbo. - Promocija knjižnic, branja, znanja in ustvarjalnosti za različne ciljne skupine prebivalstva. - Dvig informacijske pismenosti v družbi; povečanje udeležbe v vseživljenjskem učenju; širitev izvajanja izobraževalnih aktivnosti v mreži knjižnic MKL; povečanje udeležbe knjižnično neaktivnih prebivalcev; povečanje obsega izobraževanj, ki ga izvajajo zaposleni v MKL; zmanjšanje socialne izključenosti. - Večja dostopnost e-vsebin in informacij za vse prebivalce; večja prepoznavnost in uporaba portala, družabnih omrežij, gradiva in storitev ter večji obisk prireditev in izobraževanj; boljša prilagojenost vsebin in aplikacij različnim ciljnim skupinam. - Zagotavljanje pomoči uporabnikom pri dostopanju in uporabi dokumentov ter baz podatkov javnih oblasti. - Boljši dostop do interneta za vse prebivalce Ljubljane in okolice; boljša interna komunikacija med zaposlenimi; nove oblike komunikacije z uporabniki; poenoten sistem varovanja in nadzora v OE in KK. - Dogovorjeni postopki in procesi dela; zmanjšanje ali opustitev nekaterih rutinskih del v knjižnici in bolj poglobljeno delo v okviru informacijskih storitev za uporabnike; načrtovanje delovnih procesov z uporabo podatkov (statistični podatki, meritve, ankete). Kazalniki uspešnosti - Število novih članov (2013: 13.349) - Število obiskovalcev MKL (2013: 1.702.454) - Število obiskovalcev prireditev in izobraževanj (2013: 69.677). - Število virtualnih obiskov (2013: 457.160) - Število sledilcev na družabnih omrežjih (2013: Facebook: 3.190, Twitter: 360) - Število obiskov na prebivalca (2013: 5,1) - Število krajevnih knjižnic, ki jih obišče povprečni uporabnik (2013: 1,7) - Število vpogledov v celotna besedila lastnih podatkovnih zbirk (2013: 52.196) - Število ur izobraževanj za uporabnike MKL (2013: 2.999) - Število ur izobraževanja zaposlenih v MKL (2013: 5.391) - Zadovoljstvo uporabnikov (anketa) EU je imenovala 2015 za »Evropsko leto za razvoj«, ki bo potekalo pod sloganom "Naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost". Cilj projekta je informirati državljane EU o razvojnem sodelovanju in politikah na tem področju ter spodbuditi njihovo aktivno zanimanje za razvojno sodelovanje. Glavni cilj razvojne politike Evropske unije je zmanjšanje in dolgoročno izkoreninjenje revščine. Knjižnica kot družbeno odgovorna ustanova lahko na lokalni ravni prispeva k ozaveščanju prebivalcev Ljubljane in okolice. Leto 2015 je mednarodno leto svetlobe in tehnologij, povezanih s svetlobo. 29. april, Evropski dan solidarnosti med generacijami in 1. oktober, Mednarodni dan starejših sta datuma, ki ju velja posebej izpostaviti pri načrtovanju prireditev v knjižnici. Projekti so razdeljeni na šest sklopov: - Projekti za poenotenje delovanja MKL - Projekti za otroke - Projekti za mladostnike - Projekti za družine - Projekti za odrasle - Projekti za starejše 59

Projekti za poenotenje delovanja MKL: 1. Vračanje gradiva v drugi knjižnici (tretja – zaključna faza) Izvajalec: Delovna skupina za vračilo gradiva Trajanje: 2013-2015 Cilji: povečana izposoja gradiva, enostavnejša uporaba ter dostopnost osnovnih storitev knjižnice, uporabniku prijazne storitve Ciljna skupina: vsi člani MKL Opis: V letu 2014 je bilo v vseh knjižnicah opravljen popravek etiketiranja podvojenih inventarnih številk gradiva, ki je bilo nabavljeno pred združitvijo vseh ljubljanskih splošnih knjižnic leta 2008. V letu 2015 sledi testna faza in izvedba storitve za vse člane v mreži knjižnic MKL. Izjema pri vračanju v drugi knjižnici bodo zgolj igrače. Ostalo izposojeno gradivo bo možno vrniti v katerikoli knjižnici v mreži MKL. Storitev je nadstandardna in bo plačljiva. 2. Plačljiva dostava in odvoz gradiva (tretja faza) Izvajalec: Delovna skupina za dostavo in odvoz gradiva Trajanje: 2015-2016 Cilji: povečan vpis novih članov, dodatna ponudba pri uporabi knjižničnega gradiva Ciljna skupina: vsi odrasli fizični in pravni člani Opis: V letu 2014 predvidena izvedba se zaradi še neurejene tehnične podpore za realizacijo prestavlja v leto 2015-2016. 3. Spletna stran knjižnice kot osrednja informacijska točka Izvajalec: Delovna skupina za spletno stran MKL Trajanje: 2013-2016 Cilji: dostopnost in promocija gradiva in storitev, nadgradnje in izboljšave uporabniške izkušnje na spletu, dvig bralne kulture in informacijske pismenosti, enostavna in dostopna uporaba spletnih strani Ciljna skupina: uporabniki in obiskovalce ter vsi prebivalci Ljubljane in okolice, širša zainteresirana javnost, mediji, zaposleni v MKL Sodelovanje/partnerstvo: zunanji izvajalec Opis: - Priprava koncepta nadgradnje spletne strani MKL na podlagi analize in ocen strokovnjakov pri Websi ter članov delovne skupine za spletno stran, s predlogi za nadgradnjo in spremembe v letu 2016 (podstran mladi, virtualna knjižnica in e-knjige, promocija spletne strani na spletu). - Naročanje na e-obveščanje na priporočeno gradivo ter na MKL aktualne novice (nadgradnja e-napovednika). - Aplikacija za vpisovanje bralnih seznamov in podatkov bralcev, ki sodelujejo pri Poletavcih – poletnih bralcih. - Ljubljanske zgodbe: prenova podstrani Slovanske knjižnice – centra za domoznanstvo s svežim in novim grafičnim pristopom. - Animacija sovice na otroški podstrani. 4. Informacijska točka za e-gradiva javnih oblasti (3. faza) Izvajalec: Center za vseživljenjsko učenje, Služba za razvoj in območnost Trajanje: 2013-2016 Cilji: vsem ciljnim skupinam zagotoviti preprost dostop do informacij in gradiv javnih oblasti na enem mestu Ciljna skupina: uporabniki MKL, občani Mestne občine Ljubljana, državljani Republike Slovenije Sodelovanje/partnerstvo: knjižnice Osrednjeslovenskega območja Opis: Z vzpostavitvijo informacijske točke nameravamo zagotoviti pomoč uporabnikom pri dostopanju in uporabi dokumentov ter baz podatkov javnih oblasti. Hkrati bo služila kot 60

podpora izvajanju e-demokracije v lokalnem okolju. V letu 2015 načrtujemo pripravo gradiva za različne teme: volitve, človekove pravice, socialna država, pričetek postopkov za vzpostavitev informacijske točke za e-gradiva javnih oblasti v sklopu Centra za vseživljenjsko učenje, izvedbo izobraževanja za skupino zaposlenih za podporo delovanja informacijske točke v sklopu CVŽU ter pripravo in izvedbo informativnih izobraževanj za uporabnike. Priprava smernic za izvajanje storitve. K projektu bomo kot zunanje partnerice povabili tudi splošne knjižnice Osrednjeslovenskega območja. 5. Tuja domačnost Izvajalec: Služba za delo z uporabniki, Center za vseživljenjsko učenje, Služba za pridobivanje in obdelavo gradiva Trajanje: 2013-2016 Cilji: zmanjševanje socialne izključenosti z vključevanjem različnih ranljivih družbenih skupin v storitve knjižnice, vključevanje ranljivih skupin prebivalstva s sodelovanjem pri izvedbi dogodkov, oblikovanje in izvajanje storitev ter prireditev s fokusom na družbeni raznovrstnosti, vzpostavitev odprtega prostora za vse prebivalce, skupine in interese Ciljna skupina: pripadniki etničnih skupin, ki živijo v Ljubljani in primestnih občinah: Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi (ABČHMS) Sodelovanje: društva etničnih skupin Partnerstvo: Ministrstvo za kulturo, Služba za kulturne raznolikosti in človekove pravice Opis: V letu 2013 smo v prvi fazi projekta vzpostavili sodelovanje z Ministrstvom za kulturo in se pridružili skupini za komunikacijsko omrežje za pripravo novega programa, ki se financira iz EU sredstev (2014-2020), oblikovali smo predloge za pripravo razpisne dokumentacije novega razpisa na področju kulturne raznolikosti, ki bo financiran iz EU v obdobju 2014– 2020. Druga faza projekta bo v določeni meri odvisna od uspešnosti sodelovanja na razpisu in pridobljenih sredstev. Do sedaj smo že pridobili nekaj knjižnih donacij. V letu 2015 nameravamo vzpostaviti dodatne povezave s temi skupinami s sodelovanjem pri izvedbi dogodkov in razširitvi ponudbe gradiva za te ciljne skupine. 6. E-učilnica za izobraževanje zaposlenih v MKL, slovenskih splošnih knjižničarjev in članov knjižnice Izvajalec: Delovna skupina za pripravo E-učilnice Trajanje: 2015-2016 Cilji: ponuditi zaposlenim učinkovito orodje za dopolnilno izobraževanje, organizirati učne skupine zaposlenih glede na predmetnik, oblikovati vsebino predmetov, pripraviti termine izobraževanj, izvesti preverjanje znanja s pomočjo vgrajenih orodij Moodle, ponuditi izobraževanje za druge knjižničarje, spodbuditi uporabo učnih e-gradiv za uporabnike člane MKL Ciljna skupina: zaposleni v MKL, slovenski knjižničarji, člani knjižnice Opis: E-učilnica Moodle je prvenstveno namenjena dopolnilnemu internemu izobraževanju zaposlenih, ki poleg klasičnega izobraževanja nudi možnost dopolnjevanja in osveževanja znanj preko vsebin (predmetnikov) e-učilnice. S tem se delno odpravljajo tudi ovire, ki jih predstavljajo oddaljenost posameznih delovnih mest od izobraževalnega centra ter časovna stiska zaposlenih (možnost izobraževanja od koderkoli in kadarkoli). Za leto 2015 bo pripravljen razpored zaposlenih v skupine glede na pričakovana znanja ter predmetnik in termini izobraževanj. Vsebina e-učilnice bo razdeljena na štiri glavne sklope v katerih bodo porazdeljeni predmeti: sistem MKL, strojna oprema, programska oprema, spletne aplikacije. Ob zaključku izobraževalnega cikla bo izvedeno tudi preverjanje osvojenih zahtevanih znanj za posamezna delovna mesta. Slovenskim knjižničarjem in članom knjižnice pa bomo nudili možnost uporabe e-učilnice ob predhodni udeležbi na posamezni delavnici, kjer bodo pridobili tudi ključ za dostop do gradiv določenih predmetov, ki jih bodo v nadaljevanju lahko prosto uporabljali.

7. Po nova znanja za knjižnico Izvajalec: Center za vseživljenjsko izobraževanje MKL in Služba za razvoj in območnost Trajanje: september 2014 – september 2015 Cilji: Izboljšanje strokovnih in osebnih kompetenc zaposlenih v MKL, predvsem izboljšanje praktičnih spretnosti za delo na področju načrtovanja in izvajanja izobraževanja odraslih v MKL. Ciljna skupina: zaposleni v MKL Sodelovanje/partnerstvo: 4 organizacije v tujini Opis: Projekt poteka v okviru programa Erasmus+, Ključni ukrep 1, Učna mobilnost posameznikov v izobraževanju odraslih. Projekta mobilnosti se bodo udeležili štirje zaposleni, ki delajo na področju informiranja in izobraževanja odraslih uporabnikov knjižnice za sledeče ciljne skupine: brezposelni, nižje izobraženi in starejši. Projekt obsega štiri mobilnosti v trajanju pet dni. Vse štiri mobilnosti so namenjene strokovnemu razvoju zaposlenih – sledenje na delovnem mestu. Zaposleni bodo obiskali štiri partnerske organizacije, ki imajo izkušnje in znanja na področju dela z izbranimi ciljnimi skupinami: izboljšanje storitev in izobraževanj za iskalce zaposlitve (Italija), digitalno opismenjevanje (Irska), zagotavljanje zdravstvenih informacij in izobraževanj ter jezikovno usposabljanje (Velika Britanija). 8. Katalog znanj in postopkov za delo z uporabniki v MKL Izvajalec: Služba za delo z uporabniki, Center za vseživljenjsko učenje Trajanje: 2015–2016 Cilji: S pomočjo kataloga pripraviti učinkovito izobraževanje za izboljšanje ravni znanja in določiti postopke za enotno delo z uporabniki v MKL. Ciljna skupina: zaposleni v MKL in slovenskih splošnih knjižnicah. Sodelovanje/partnerstvo: zunanji ponudnik za izvedbo delavnic Opis: Z določitvijo postopkov za enotno delo na izposoji, izdelavo kataloga znanj in določitvijo ravni potrebne usposobljenosti za delo z uporabniki bomo določili zahtevana znanja in sposobnosti zaposlenih na področju dela z uporabniki. Katalog bo služil kot podpora za organizacijo permanentnega izobraževanja zaposlenih, ki v MKL delajo neposredno z uporabniki. 9. Pregled in poenotenje delovnih procesov Izvajalec: direktorica knjižnice, Služba za pravne, kadrovske in splošne zadeve Trajanje: 2014-2016 Faze: - 2013: Faza 1. Izdelava poenotene verzije Kataloga delovnih mest, Priloge 2 Pravilnika NOSDM (vključitev vseh sprememb, ki so bile sprejete do konca leta 2013), skupaj z manjkajočimi podatki v skladu z zakonodajo (že opravljeno). - 2014: Faza 2. Pregled in popis delovnih nalog za vsako posamezno delovno mesto v MKL (praviloma na podlagi usklajenih pripomb, podanih v okviru letnih razgovorov) in opredelitev ključnih kompetenc za vsa delovna mesta (zaključeno v letu 2014) - 2015: Faza 3. Izdelava nove verzije Kataloga delovnih mest in drugih prilog NOSDM. - 2015: Faza 4: Izdelava in sprejem novega Pravilnika NOSDM. Cilji: reorganizacija nekaterih skupnih služb, natančnejši opisi del in dopolnitev Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Ciljna skupina: zaposleni v MKL Opis: Od sprejema Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v letu 2009 samo delovanje združenih knjižnic in razvoj MKL kažejo na potrebo po nadgradnji internega akta. Pričakovani učinek tega procesa bodo dogovorjeni procesi dela na ravni celotne MKL. Projekt je v časovnem obdobju 2013-2015 razdeljen na več faz.

Projekti za otroke: 10. Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2015 Izvajalec: Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo Trajanje: 2015 Cilji: - Pregledno in sistematično predstaviti produkcijo mladinskih knjig obravnavanega leta 2014. - Z vsebinsko obdelavo predstavljenega knjižnega gradiva ter z orodji, izpeljanimi iz te obdelave, ponuja Priročnik bogastvo knjig za učinkovito, različnim razmeram in potrebam prilagojeno knjižno, književno in knjižnično vzgojo. Kvalitetne knjige so anotirane, najboljše pa so označene z znakom »zlata hruška«. V treh kategorijah se podeljuje tudi priznanje »zlata hruška«. - S sistematično urejenimi podatki želi Priročnik ponuditi strokovnjakom uporabno materijo za raziskave, analize in načrtovanja tako na vzgojnem in izobraževalnem področju, kakor tudi na založniškem, prevajalskem in avtorskem področju. Ciljna skupina: otroci in mladostniki, njihovi starši, mentorji, vzgojitelji, učitelji, knjižničarji, strokovnjaki za mladinsko književnost, založniki, avtorji, prevajalci in ilustratorji Sodelovanje: različni strokovnjaki in ustanove s področja mladinske književnosti in knjižničarstva Opis: Priročnik sledi starostnim in razvojnim stopnjam mladih bralcev od predbralnega obdobja, preko vseh treh triletij devetletne osnovne šole, do prehoda k "mladim odraslim bralcem". Opozarja na branje mladinskih leposlovnih knjig, različnih tem, zvrsti in žanrov, in tudi na poučne mladinske knjige. Priročnik z anotiranjem opozarja na kakovostno branje. S spremljajočimi članki in z obsežnim "aparatom" (najrazličnejšimi kazali) je v veliko pomoč vsem, ki imajo ključno vlogo pri razvoju in promociji bralne kulture mladih. Priročnik je v pomoč tudi splošnim in šolskim knjižnicam pri vodenju nabavne politike in založnikom pri oblikovanju založniškega programa. 11. KOMPAS (Knjižnično Orodje Moje naj knjige in Priročnika za Amaterje in Strokovnjake) Izvajalec: Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo Trajanje: 2015-2016 Cilji: spletna aplikacija za raziskovalne potrebe Pionirske, za izdelavo Priročnika, za potrebe Knjigometra, za izvajanje akcije Moja naj knjiga Ciljna skupina: strokovnjaki knjižničarstva in založništva, knjižnični in šolski mentorji, mladi bralci in njihovi starši Partnerstvo: zunanji izvajalec, IZUM Opis: Dosedanje orodje, ki brez nadgradnje deluje 10 let, je narejeno na zastareli platformi, ki se je ne da več nadgrajevati ali smotrno popravljati. S 13.455 bibliografskimi zapisi predstavlja pomembno bazo pri raziskovanju in promoviranju mladinskih knjig in je, čeprav pomanjkljivo, nepogrešljivo orodje pri izdelavi vsakoletnega Priročnika. Od leta 2012 zaradi okvare ne podpira glasovanja za Mojo naj knjigo. Dinamika izvedbe projekta je odvisna od razpoložljivih sredstev. Projekt na novo postavljenega orodja tako vsebuje razvoj programske opreme za spletno aplikacijo, ki predpostavlja izdelavo: - definicije sistema pravic, - lupine aplikacije, - modula za vnos knjig (in prenos podatkov iz COBISS), - modula Moja naj knjiga, - modula za iskanje, - ostalih modulov (šifranti, priročniki, K). Izdelava obrazcev in pripadajočih poslovnih logik za zgoraj naštete segmente.

12. Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz 2015/2016 V šolskem letu 2014/2015 izvajanje 9. cikla Slovenskega knjižnično-muzejskega MEGA kviza z naslovom Stari Egipt – zakladnica čudes. V šolskem letu 2015/2016 pričetek 10. cikla Slovenskega knjižnično-muzejskega MEGA kviza. Izvajalec: Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo Trajanje: oktober 2015 – maj 2016 (10. cikel) Cilji: - uvajanje sodobnih oblik učenja in poučevanja, spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti, - spoznavanje kulturne dediščine, - dvig informacijske pismenosti, - spodbujanje branja, - povečan virtualni in dejanski obiski kulturnih ustanov. Ciljna skupina: učenci 2. in 3. triletja devetletke Partnerstvo: Sekcija za izobraževanje in komunikacijo Skupnosti muzejev Slovenije, vse splošne knjižnice v Sloveniji v sodelovanju z osnovnimi šolami, Skupnost muzejev Slovenije z vsemi muzeji in galerijami. Opis: Vsebinski koncept je vezan na zaokrožene tematske cikle. Deseti cikel z vsemi petimi sklopi bo pripravljen in odprt za reševanje v oktobru 2015. Reševanje se zaključi 15. maja 2016. Kviz je dostopen na več načinov in ga je mogoče reševati v različnih medijih (spletna stran: www.megakviz.si). Posamezni sklop obsega vprašalnik (tudi v pdf obliki, primerni za tisk), obsežnejše gradivo o predstavljeni temi (»Vse o ...«) in vrsto spodbud za nadaljnje raziskovanje (Radovednež) in potepanje (Potepuh), opremljen pa je tudi s slikovnim in video gradivom ter vrsto e-povezav. Vsak mesec bo pripravljen tudi mini strip v nadaljevanjih, ki bo služil kot motivacija za reševanje. 13. Poletavci – poletni bralci Izvajalec: Služba za delo z uporabniki in knjižnice v mreži MKL Trajanje: junij–september 2015 Cilji: spodbujanje rednega branja, bogatenje besednega zaklada, spodbujanje rednega obiskovanja knjižnic, medgeneracijsko sodelovanje, povezovanje knjižnic regije. Ciljna skupina: otroci 7–12 let Sodelovanje/partnerstvo: OŠ v Mestni občini Ljubljana in njenih primestnih občinah, knjižnice osrednjeslovenske regije, Knjigarna Konzorcij, Narodna galerija Slovenije, Narodni muzej Slovenije, Muzej in galerije mesta Ljubljana, donatorji Opis: V letu 2015 bomo praznovali peto obletnico delovanja počitniškega bralnega projekta. K sodelovanju bomo zopet vabili otroke, ki obiskujejo naše knjižnice in ostale knjižnice osrednjeslovenske regije, osnovne šole v Mestni občini Ljubljana in njenih primestnih občinah ter učence v šolah dopolnilnega pouka slovenščine v tujih državah (poleg Italije, Bosne in Hercegovine ter Nemčije še Madžarska, Hrvaška in Avstrija). Vse Poletavce bomo povabili na Dan za Poletavce – zaključno prireditev, kjer bodo prejeli priznanja, majice in se uvrstili v žrebanje za privlačne nagrade, ki jih bomo skušali pridobiti pri različnih donatorjih. Pripravili bomo spletno aplikacijo za oddajo bralnih seznamov. 14. Ciciuhec, beremo z malčki Izvajalec: Služba za delo z uporabniki in knjižnice v mreži MKL Trajanje: kontinuirana dejavnost, začetek v jeseni 2015 (oktober–maj) Cilji: ustvarjanje pogojev za razvoj bralnih navad in bralne kulture, spodbujanje branja v družinskem krogu, bogatenje besednega zaklada, seznanjanje otrok s knjižnico v njihovem neposrednem okolju in navajanje na obiskovanje le-te skupaj s starši, priložnost za širjenje dobre knjige, spodbujanje in usposabljanje za aktiven stik z literaturo, pomoč pri iskanju in zaznavanju estetskega in pomenskega bogastva literarnega sveta, spoznavanje lokalnih avtorjev in lokalnih besedil. Ciljna skupina: otroci 2–6 let, njihovi starši in vzgojitelji, knjižničarji

Sodelovanje/partnerstvo: Društvo Bralna značka Slovenije – ZMPS, Mestna občina Ljubljana, vzgojno varstveni zavodi v Mestni občini Ljubljana in njenih primestnih občinah Opis: Projekt, ki bo potekal že peto leto, bomo popestrili z nekaj novostmi, ki jih bomo začeli izvajati že v oktobru 2014. Ciciuhci so otroci, ki bodo v vrtcu predstavili knjige, ki jim jih bodo prebrali starši. Otroci, stari do treh let, bodo predstavili dve knjigi, otroci med tretjim in šestim letom pa štiri. Otrokom bomo pri predstavitvi dopuščali svobodo – lahko bodo pripovedovali, peli, plesali, risali itd. Izdelke bomo razstavili v vrtcu ali knjižnici. Otroke, mlajše od treh let, bo po predhodnem dogovoru v vrtcu obiskala knjižničarka. Otroci med tretjim in šestim letom starosti bodo obiskali svojo najbližjo knjižnico. Ob obisku bodo prejeli slikanico, darilo za skupino. Vrtce, ki v svoji neposredni bližini nimajo knjižnice, bo lahko po predhodnem dogovoru obiskala Potujoča knjižnica. Obiski bodo namenjeni predstavitvi knjižnice in izvajanju različnih dejavnosti za otroke, kot so izposoja knjig, pripovedovanje pravljic, reševanje ugank, ustvarjalne delavnice ipd. Ob zaključku projekta bo vsak sodelujoči otrok prejel pohvalo za družinsko branje in simbolično darilo, vsak mentor pa potrdilo o sodelovanju. Za mentorje (strokovne delavce v vrtcih) bomo pripravili izobraževalne delavnice o branju. Vrtcem, ki knjižnice nimajo v svoji neposredni bližini, bomo po predhodnem naročilu dostavljali gradivo. Starši bodo ob vpisu v knjižnico otroka, starega do šest let, prejeli brezplačno Urbano, vsak otrok pa bo ob deseti izposoji knjig za otroke dobil promocijsko darilo MKL. 15. Kobacajčki Izvajalec: Služba za delo z uporabniki in izbrane knjižnice v mreži MKL Trajanje: 2014–2016 Cilji: navajanje staršev na vsakodnevno branje otrokom, prvo sistematično seznanjanje otrok s knjigami in navajanje na njih, uporaba kakovostnih igroknjijg, izštevank in kratkih zgodbic za razvijanje gibalnih in jezikovnih spretnosti otrok, uporaba lutk in drugih izraznih igrač, medgeneracijsko povezovanje, spodbujanje družinskega branja. Ciljna skupina: otroci 0–3 let, ki niso vključeni v vzgojno varstvene zavode, njihovi starši, stari starši, nosečnice, porodnice, knjižničarji Opis: Dejavnosti za otroke do tretjega leta starosti, ki sta se jeseni leta 2014 začeli izvajati v dveh naših knjižnicah in temeljita na osnovi izštevank, kratkih zgodbic za lažje razvijanje gibalnih in jezikovnih spretnosti ter uporabi lutk, bomo razširili še na nekaj ostalih knjižnic mreže MKL. Nadaljevali bomo z usposabljanjem mladinskih knjižničarjev za izvedbo dejavnosti ter povečali število knjižno-igralnih kovčkov za kobacajčke in njihove starše v območnih knjižnicah ali pa ponudbo razširili tudi v naše krajevne knjižnice. Povečali bomo število predavanj za starše z majhnimi otroki. Projekti za mladostnike: 16. Poletavci za mladostnike Izvajalec: Služba za delo z uporabniki in knjižnice v mreži MKL Trajanje: junij – september 2015 Cilji: spodbujanje pridobljenih navad branja in obiskovanja knjižnic med mladostniki, motiviranje za branje kvalitetnih knjig Ciljna skupina: mladostniki 13–15 let Sodelovanje/partnerstvo: OŠ v Mestni občini Ljubljana in njenih primestnih občinah, sodelujoče knjižnice pri projektu Poletavci – poletni bralci, Knjigarna Konzorcij, Muzej in galerija mesta Ljubljana, Narodna galerija Slovenije, Narodni muzej Slovenije, RTV SLO Opis: V letu 2015 nadgrajujemo petletni uspešni bralni projekt Poletavci – poletni bralci in k branju spodbujamo mladostnike, ki so prerastli prvotni projekt. Za starostno skupino mlajših mladostnikov bomo pripravili poseben in samostojen projekt, ki bo idejno izhajal iz Poletavcev – poletnih bralcev, vendar bo narejen tako, da bo zanimiv in privlačen za mladostnike.

Za spodbujanje branja bomo posegli po sodobnih digitalnih orodjih, ki ji mladi uporabljajo v vsakdanjem življenju. Poudarek bo na zanimivem, sproščenem počitniškem preživljanju prostega časa – branju in beleženju počitniških trenutkov. 17. Robinzonijada v informacijski džungli na spletu (druga faza) Izvajalec: Knjižnica Prežihov Voranc in Služba za delo z uporabniki Trajanje: vse leto, aprila 2015 zaključna prireditev Cilji: - Mladostniki, obiskovalci spletne strani MKL, znajo pridobiti izobraževalne vsebine s pomočjo sodobne informacijske tehnologije. - Mladostniki znajo uporabljati spletni katalog COBISS/OPAC in z njegovo pomočjo poiskati knjižnično gradivo. - Mladostniki so seznanjeni z nekaterimi storitvami spletnega kataloga. - Mladostniki prepoznajo uporabnost spletne strani Mestne knjižnice Ljubljana. - Mladostniki so seznanjeni z elektronskimi viri, dostopnimi na spletni strani MKL. - Mladostnik postane izobražen uporabnik informacijsko-komunikacijske tehnologije kot samostojni uporabnik knjižnice in njenih storitev ter radoveden in kritičen iskalec informacij. - Mladostnik doživi knjižnico kot kulturno-umetniški prostor. Ciljna skupina: osnovnošolci v drugi in tretji triadi (od 9. do 15. leta) Sodelovanje: Impro liga in IGLU Opis: Projekt v knjižnici Prežihov Voranc izvajamo od leta 2000. Reševalci se na podlagi nalog seznanjajo s knjižnično zalogo in postavitvijo gradiva, se učijo brskati po elektronskem knjižničnem katalogu ter kritično vrednotiti informacije, pridobljene s spleta. Leta 2012 smo začeli s prenovitvijo projekta. Reševanje bo v letu 2014 in 2015 potekalo izključno preko spletne strani MKL, projekt bo postal skupen za celotno MKL, reševalci bodo spoznavali baze, dostopne preko spletne strani MKL, ter nekatere druge referenčne elektronske vire. Kviz se bo zaključil z zaključno prireditvijo ob svetovnem dnevu knjige 2015, ko bodo izžrebanci prejeli nagrade. 18. Pametne finance (2. faza) Izvajalec: Služba za razvoj in območnost, Center za vseživljenjsko učenje Trajanje: 2013-2015 Cilji: cilj projekta je (predvsem mlade) uporabnike naučiti načrtovanja dobrih poslovnih odločitev in posledično doseganje njihove finančne neodvisnosti in dvig splošne finančne pismenosti Ciljna skupina: mladi, uporabniki knjižnice, širša zainteresirana javnost Sodelovanje/partnerstvo: podjetje Časnik Finance, d.o.o., različne finančne inštitucije Opis: V letu 2014 smo na podlagi strokovnih smernic in vsebin pripravili sklop izobraževanj, v podporo nam je služil tudi model finančnega opismenjevanja, ki ga za Veliko Britanijo pripravlja Citizens Advice Bureaux. Izobraževanja smo pričeli izvajati s pomočjo spletnih orodij v okviru spletne učilnice MKL: - kratkih priročnikov in navodil v elektronski obliki, - spletnih seminarjev (webinarjev), - spletnih kvizov in - video posnetkov. V letu 2015 bomo preverjali ustreznost vsebin in učnih pristopov preko spremljanja napredka učnega procesa udeležencev in uvajali izvajalce iz MKL (izobraževanje izobraževalcev). Po zaključku projektne faze se načrtuje, da se bo tovrstno izobraževanje permanentno izvajalo v sklopu Učnega centra MKL. Projekti za družine: 19. Ekoteden vsak tretji teden v mesecu (Knjižnica Šentvid – zelena knjižnica) Izvajalec: Knjižnica Šentvid 66

Trajanje: januar–maj 2015 in oktober–december 2015 Cilji: promocija knjižnice v Četrtni skupnosti Šentvid in v Ljubljani in širše, pridobitev novih članov, navezava stikov s Četrtno skupnostjo Šentvid in drugimi deležniki v lokalni skupnosti Ciljna skupina: družine, prebivalci Šentvida in Ljubljane Sodelovanje: Četrtna skupnost Šentvid, osnovne šole, gimnaziji v Šentvidu in bližnje enote vrtcev Opis: Knjižnico želimo predstaviti večjemu delu potencialnih uporabnikov in jim približati knjižnične storitve, ki jih nudimo. Hkrati želimo navezati stik s predstavniki četrtne skupnosti, saj se želimo še bolj aktivno vključiti v delovanje lokalne skupnosti in sodelovati pri raznih prireditvah v naselju ter nadgraditi sodelovanje z vrtci, osnovnimi šolami, z gimnazijama, z društvi in organizacijami itd. Želimo pa tudi ponuditi ekološke vsebine tudi drugim knjižnicam v mreži, oz. tudi knjižnicam zunaj mreže MKL. Sodelovali bi med drugimi tudi z vladnimi organizacijami, zavodi v MOL, gospodarstveniki in podjetniki. Ekoteden bo vsak tretji teden v mesecu (januar – maj in oktober – december). V ekotednu bomo pripravili: - ob torkih - ekoprireditev (ekopredavanje, ekodelavnico, okrogla miza za odrasle oz. za mladostnike), - ob sredah - ekodelavnico za otroke oz. za mladostnike, - ob četrtkih - ekopravljico v sklopu pravljičnih uric, Pripravili bomo tudi celostno podobo za ekoteden. 20. Filmobus: Recikliraj-predelaj- ustvarjaj Izvajalec: Potujoča knjižnica in oddelek za prireditve MKL Trajanje: 26.-27. avgust 2015 od 16.30 - 20.00 (Argentinski park) Cilji: promocija potujoče knjižnice in MKL kot prostora združevanja in ustvarjanja Ciljna skupina: družine, stanovalci v ožjem mestnem jedru Ljubljane Opis: Projekt je razdeljen na dva dela: prvi del so ustvarjalne delavnice za otroke, kjer bo v letu 2015 poudarek na predelavi, reciklaži ter menjavi starih igrač in drugih izdelkov, ki bi jih sicer zavrgli. V drugem delu bo ogled filma / dokumentarca na temo ekologije. Povezali se bomo z organizacijami in drugimi zavodi, ki imajo podobne projekte oziroma bi lahko sodelovali pri pripravi ustvarjalnih delavnic za otroke. 21. Pravice živali Izvajalec: Služba za delo z uporabniki, kinološki kotiček Trajanje: 2015 Cilji: osveščanje o pomembnosti sožitja in pozitivnega odnosa do živali Ciljna skupina: družine, mladina, otroci, odrasli Sodelovanje/partnerstvo: Fakulteta za biologijo, Kinološka zveza Slovenije, Društvo proti mučenju živali, Zavetišča za živali, Veterinarska uprava RS, posamezna neformalna društva Opis: V sodelovanju z različnimi ustanovami bomo v obliki ciklusa dogodkov skušali širiti ozaveščenost in opozarjati na pomembnost pozitivnega in humanega odnosa do živali (tako živali v naravnem okolju kot tudi hišnih ljubljenčkov). Pozitiven odnos do živali, kultiviranost in urejenost institucionalne zaščite ter tovrstne zakonodaje je dober pokazatelj splošne kulturne ravni posameznega družbenega okolja. V želji po osveščanju vseh starostnih skupin naših uporabnikov bomo pripravili zanimiva strokovna predavanja, filmske projekcije, pogovorne večere, izobraževanja, okroglo mizo, otroške delavnice, razstave, itd. 22. Svetloba se predstavi Izvajalec: Center za vseživljenjsko učenje, Borza znanja Trajanje: september–december 2015 Cilji: predstavitev različnih vidikov svetlobe, dodatna ponudba izobraževalnih vsebin v knjižnici, nagovoriti nove ciljne skupine. Ciljna skupina: družine, OŠ, SŠ, odrasli Sodelovanje/partnerstvo: člani in članice Borze znanja Ljubljana, različne fakultete Opis: Leto 2015 je razglašeno za mednarodno leto svetlobe in tehnologij povezanih s svetlobo. Na enodnevnim dogodku bomo predstavili različne vidike in vrste svetlobe, vire 67

svetlobe, vprašanja svetlobne onesnaženosti ter tehnologije povezane s svetlobo. V okviru dogodka bomo na delavnicah, predavanjih in z razstavami predstavili različne dejavnosti, znanja in izdelke. 23. Bodi svetloba! Izvajalec: OE Knjižnica Jožeta Mazovca Trajanje: februar-april 2015 Cilji: popularizacija naravoslovnih in tehničnih vsebin, ekološka ozaveščenost, promocija gradiva s področja naravoslovja Ciljna skupina: družine , otroci, mladostniki, uporabniki s posebnimi potrebami Sodelovanje: organizacije, društva in posamezni zunanji sodelavci, ki delujejo na omenjenem strokovnem področju Opis: Leto 2015 je mednarodno leto svetlobe in tehnologij, povezanih s svetlobo. V prvi tretjini leta se bomo v vseh knjižnicah OE podrobneje posvetili svetlobi kot ključnemu pogoju za življenje na zemlji danes in v prihodnosti. Temo bomo obravnavali z več vidikov: svetloba kot pogoj za življenje na Zemlji, njen fizični in psihični vpliv na človeka, svetlobna telesa in astronomija, svetloba v umetnosti, literaturi in etnologiji, svetloba in ekologija ter svetlobne tehnologije prihodnosti. Za otroke načrtujemo eksperimentalne in ustvarjalne delavnice ter knjižne uganke in pravljice o svetlobi. Z njimi se bomo o svetlobi pogovarjali tudi v angleškem jeziku (ure pravljic v KJM, Knjižnici Jarše in Knjižnici Zadvor), z mladostniki pa v nemščini (Knjižnica Polje). V KJM bodo likovno razstavo na temo svetlobe pripravili otroci iz vrtca. V knjižnicah bomo glede na izbrane vidike organizirali strokovna predavanja za odrasle z zunanjimi izvajalci. Knjižnica Jarše bo v okviru srečanj filmske šole obravnavala pomen svetlobe v filmski umetnosti. V sodelovanju s pedagogi Zavoda Janeza Levca bo naša sodelavka na to temo pripravila eno od srečanj z uporabniki s posebnimi potrebami kot izobraževalno delavnico. V vseh knjižnicah načrtujemo razstave knjižničnega gradiva kot promocijo za izposojo strokovnega gradiva, zlasti naravoslovnih in tehničnih vsebin. Vse dejavnosti načrtujemo v strnjenem trimesečnem obdobju in jih bomo promovirali tudi na posebej pripravljeni zgibanki za uporabnike ter v Napovedniku MKL. 24. Arhitektura pri meni doma Izvajalec: Center za vseživljenjsko učenje, Borza znanja Trajanje: januar–marec 2015 Cilji: predstavitev uporabnih vidikov arhitekture v vsakdanjem življenju, dodatna ponudba izobraževalnih vsebin v knjižnici, nagovoriti nove ciljne skupine. Ciljna skupina: družine, OŠ, SŠ, odrasli Sodelovanje/partnerstvo: člani in članice Borze znanja Ljubljana, različne fakultete Opis: V enodnevni predstavitvi uporabnih vidikov arhitekture želimo predstaviti ponudbo znanj s tega področja. V ospredju bodo vsebine preurejanja in opremljanja notranjih prostorov ter ureditev okolice stanovanjskih objektov. V okviru dogodka bomo na delavnicah in z razstavami predstavili različne dejavnosti, znanja in izdelke. Projekti za odrasle: 25. Mesto bere ... evropske zgodbe Izvajalec: Služba za delo z uporabniki, Delovna skupina Mesto bere, zaposleni MKL Trajanje: 2014-2015 Cilji: promocija branja, razvoj bralne kulture, izposoja kakovostnejšega gradiva, potencialno povečana privlačnost knjižnice, vpis in obisk Ciljna skupina: člani MKL 16+ Sodelovanje/partnerstvo: Mladinska knjiga, Konzorcij in druge založbe, FF Opis: V ospredje programa Mesto bere – bralnega projekta za spodbujanje branja v Mestni knjižnici Ljubljana – v sezoni 2014-15 postavljamo sodobne evropske zgodbe. Promocijo kulture branja skozi literarno ustvarjanje, pisanje in strokovne refleksije v letos že četrti 68

sezoni knjižnega projekta osredotočamo na evropsko literaturo. Iz velikanskega možnega nabora evropske literature smo izbrali 60 knjižnih naslovov sodobne evropske literature, nastale po letu 1950. Izbor vsebinsko pokriva literature različnih geografskih področij, raznolike pisave in teme, zajema zelo intimne zgodbe posameznikov in družbeno prelomne dogodke, ki so zaznamovali evropski prostor in se zapisali spomin posameznih evropskih narodov skozi literaturo. Namen našega bralnega projekta je aktivno sooblikovanje stanja na področju bralne kulture in bralnih navad prebivalcev Ljubljane, zlasti tistih, ki po literaturi morda manj posegajo. Z izborom vsebin in programskih sklopov promoviramo knjigo, branje in širimo znanje – tokrat s fokusom na evropski sodobni prozi. 26. Pomlad s knjigo Izvajalec: Služba za delo z uporabniki in knjižnice v mreži MKL Trajanje: marec – april 2015 Cilji: promocija knjige in bralne kulture, promocija gradiva MKL Ciljna skupina: prebivalci mesta Ljubljane Sodelovanje/partnerstvo: Založba Sanje, Knjižne založbe, MOL, FF in FDV v Ljubljani, NUK Opis: V obdobju od druge polovice meseca marca do konca meseca aprila, ko se zvrstijo najpomembnejši mednarodni literarni dnevi: Slovenski dnevi knjige, Svetovni dan poezije, Mednarodni dan knjig za otroke oz. Svetovni dan mladinske književnosti, Svetovni dan knjige in Noč knjige, se bomo z okrepljenim in enotnim literarnim programom, v želji po širjenju bralne kulture, posvetili promociji leposlovne literature, poezije, mladinske književnosti in drugih raznovrstnih dogodkov, ki prispevajo k promociji bralne kulture. Pripravili bomo srečanja z literarnimi ustvarjalci, pogovorne večere, literarne dogodke, bralna srečanja, gledališke predstave, knjižne razstave, literarne dogodke za otroke, bralne dogodke na prostem (pred THL na Stritarjevi ulici, v Parku slovenske reformacije). S temi dogodki bomo skušali vzbuditi zanimanje za knjigo in bralno kulturo na čim bolj neformalne načine za ciljne skupine prebivalstva, ki le redko zaidejo v knjižnice kot tudi naše redne uporabnike. Posebna pozornost pri organizaciji dogodkov bo namenjena tudi otrokom, mladostnikom in družinam. 27. Svet med nami / World among us Izvajalec: Služba za delo z uporabniki in knjižnice MKL Trajanje: 2015 Cilji: celovita kulturna predstavitev držav, kulturno sodelovanje, preseganje predsodkov, spoznavanje drugačnih kulturnih prostorov Ciljna skupina: prebivalci Ljubljane in okolice Sodelovanje/partnerstvo: Veleposlaništvo Ljudske republike Kitajske, FF in FDV v Ljubljani, MZZ Slovenije, National Geographic Slovenija, različna društva Opis: V projektu Svet med nami / World among us, vsako leto pripravimo teden dogodkov posvečenih kulturi ene izmed držav (v letu 2011 smo predstavili Grčijo, v letu 2012 Japonsko v letu 2013 Španijo in v letu 2014 Indijo). V letu 2015 bomo predstavili demografsko največjo državo sveta, Kitajsko, ki je dežela z izredno bogato zgodovinsko in kulturno dediščino in danes ena izmed gospodarskih velesil sveta. Pri organizaciji dogodkov in kulturni predstavitvi posameznih držav sodelujemo z veleposlaništvi teh držav, številnimi izobraževalnimi in kulturnimi ustanovami RS, kulturnimi društvi in tudi posameznimi pripadniki države, ki so si v Sloveniji našli svoj stalni ali začasni dom. Predstavitev bo potekala v obliki razstav, strokovnih predavanj, pogovornih večerov, literarnih dogodkov, jezikovnih tečajev, filmskih projekcij, glasbenih koncertov, predstavitvenih večerov kulinarike in promociji literature. Predstavitveni dogodki se bodo odvijali v celotni mreži knjižnic MKL. 28. Vsi različni, vsi enakopravni Izvajalec: Služba za delo z uporabniki Trajanje: 2015 Cilji: približati ljudem pereče družbene teme na neinstitucionalen način in krepiti sodelovanje z drugimi javnimi ustanovami Ciljna skupina: prebivalci Ljubljane in okolice 69

Sodelovanje/partnerstvo: Urad varuha človekovih pravic RS, Amnesty International, Pravna Fakulteta, Unicef, različna društva, razne civilne iniciative, FDV, FF Ljubljana Opis: V povezavi z različnimi ustanovami (v dogovoru in pobudi po sodelovanju MKL in Urada varuha človekovih pravic RS), bomo skušali na neformalne in neinstitucionalne načine približati in osvetliti posamezne pereče družbene teme in problematiko s katero se v vsakdanjem življenju srečuje vsak posameznik. Pogosto je pot reševanja določenih družbenih problemov preko posameznih državnih organov ali drugih ustanov preveč zbirokratizirana, nedostopna in zapletena za povprečnega državljana. Knjižnica kot odprt demokratičen prostor, ki je prijazen do posameznika, pa je tisto okolje, ki lahko posamezne teme v sodelovanju z zunanjimi partnerji osvetli na drugačen, oziroma bistveno prijaznejši način. Naši uporabniki bodo na naših dogodkih (predavanja, pogovorni večeri, okrogle mize, itd), ki jih bomo pripravljali z zunanjimi partnerji imeli možnost spoznati in razumeti splošno družbeno problematiko in tudi iskati načine reševanja svojih konkretnih problemov s katerimi se srečujejo v vsakdanjem življenju. 29. LinkINJob: job-hunting with the help of librarians Izvajalec: Služba za razvoj in območnost, Center za vseživljenjsko učenje Trajanje: 2014-2016 Cilji: oblikovanje E-priročnika z izobraževalnimi vsebinami za brezposelne in modula izobraževanja za knjižničarje, ki bodo delali z brezposelnimi ter vzpostavitev partnerstva kot načina za dosego inovativnih rezultatov Ciljna skupina: brezposelni, knjižničarji, ki bodo delali z brezposelnimi Partnerstvo: sedem splošnih knjižnic iz sedmih evropskih držav, nacionalna agencija Cmepius Opis: MKL je kot koordinator uspešno prijavila dvoletni projekt LinkINJob: job-hunting with the help of librarians v program Erasmus+, KA2: strateška partnerstva. V projektu sodeluje še šest partnerjev, splošnih knjižnic: Regionalna narodna biblioteka “Petko Rachev Slaveikov”, Veliko Tarnovo (Bolgarija), Monaghan County Library Service, Clones (Irska), Biblioteca Judeţeană „George Bariţiu”, Braşov (Romunija), Volkshochschule-Stadtbibliothek Linz, Linz (Avstrija), Vantaan Kaupunki, Vantaa (Finska) in Kauno Apskrities viesoji Biblioteka, Kaunas (Litva). Projekt je razdeljen na dva dela: oblikovanje izobraževalnega modula za knjižničarje, ki bodo delali z brezposelnimi (petdnevni izobraževalni tečaj v Linzu) in priprava E-priročnika z izobraževalnimi aktivnostmi na področju neformalnega izobraževanja za brezposelne (28 aktivnosti za 280 udeležencev / brezposelnih, vsaj sedem jih temelji na IKT). Širši javnosti bomo partnerji predstavili rezultate projekta na valorizacijskih srečanjih, partnerji bomo pripravljali vsebine in upravljali s projektom na štirih partnerskih srečanjih (Brasov, Vantaa, Kaunas in Ljubljana). 30. Železna cesta Izvajalec: Služba za razvoj in območnost, Slovanska knjižnica Trajanje: 2015-2016 Cilji: izbor gradiva iz že obstoječega širšega nabora, pridobitev prispevkov knjižnic osrednjeslovenske regije, objava gradiv v skupni digitalni zbirki na portalu KAMRA, prispevek Mestne knjižnice Ljubljana pa tudi na spletni strani MKL, izpostavitev pomena tehnične kulturne dediščine Ciljna skupina: prebivalci osrednjeslovenske regije Sodelovanje/partnerstvo: knjižnice osrednjeslovenske regije. Opis: Železna cesta je dvoletni projekt zasnovan za potrebe portala Kamra. V njegovem okviru bomo v sodelovanju s knjižnicami osrednjeslovenske regije pripravili obsežno digitalno zbirko, ki bo predstavila zgodovino in pomen železnice za posamezno lokalno skupnost. Gradivo, ki ga bomo pripravili v Mestni knjižnici Ljubljana, bomo v obliki virtualne razstave objavili tudi na spletni strani MKL.

31. Znameniti ljubljanski župani Izvajalec: Služba za razvoj in območnost, Slovanska knjižnica Trajanje: april–junij 2015 Cilji: priprava digitalne zbirke o enem od znamenitih ljubljanskih županov na letni ravni, uporaba fonda Slovanske knjižnice, objava digitalne zbirke na portalu Kamra, virtualna razstava na spletni strani MKL Ciljna skupina: širša javnost Opis: Ljubljana je pravico do volitve župana dobila leta 1504. Izmed vseh dosedanjih županov bomo izbrali nekaj najpomembnejših in jih predstavili v digitalnih zbirkah na portalu Kamra. Gradivo za zbirke bomo pridobili iz obsežnega fonda Slovanske knjižnice, v obliki virtualne razstave pa ga bomo objavili tudi na spletni strani MKL. 32. Dopolnitev gradiva »Izseljenski listi« (druga faza) Izvajalec: Služba za razvoj in območnost, Slovanska knjižnica Trajanje: februar 2015 – december 2015 Cilji: v nadaljnjih letih bo potrebno večjo skrb nameniti gradivu, ki širši javnosti do sedaj še ni bilo dovolj dobro znano Ciljna skupina: uporabniki MKL, občani MOL, Slovenci v domovini in tujini Sodelovanje/partnerstvo: Narodna in univerzitetna knjižnica pri pripravi tehnične dokumentacije Opis: Narodna in univerzitetna knjižnica je v letu 2011 pričela projekt digitalizacije slovenskih izseljenskih časnikov in časopisov, ki predstavljajo izvrsten pomnik časa in vir za poznavanje ljudi, zgodovinskih dejstev in družbenih gibanj slovenskih izseljencev. Žal se precej tiskov v arhivih nacionalne knjižnice ni ohranilo, zato vsi korpusi naslovov niso bili uspešno zaključeni. MKL želi dopolniti tovrstne vrzeli z bogatim gradivom iz Slovanske knjižnice in tako poskrbeti za boljši vpogled v zgodovino okolja v katerem deluje, tokrat s strani rojakov izven naših meja. V letu 2014 (prva faza) je MKL iz lastnih sredstev izvedla dopolnilno digitalizacijo izseljenskih listov: Glas naroda, Glas svobode, Pravi Slovenec in Prosveta. V letu 2015 nameravamo izvesti digitalizacijo še preostalih dveh naslovov – Slovenski list in Amerikanski Slovenec. Projekti za starejše: 33. Ljudje v tretjem in četrtem življenjskem obdobju kot uporabniki in sooblikovalci storitev v knjižnici (smernice) Izvajalec: Služba za razvoj in območnost Trajanje: 2015 Cilji:oblikovanje smernic za pripravo storitev za starejše v splošni knjižnici Ciljna skupina: ljudje v tretjem in četrtem življenjskem obdobju, knjižničarji MKL Sodelovanje: fokusna skupina starejših, Univerza za tretje življenjsko obdobje, dnevni centri Opis: Pregled podatkov o prebivalcih MOL in članih MKL pokaže, da so ljudje v tretjem in četrtem življenjskem obdobju pomembna ciljna skupina, ki se stalno povečuje: Starejši od 60 let v MOL in MKL Število v MOL Člani MKL

Število 60 - 74 44.473 7.572

Delež 60 - 74 15,56% 9,11%

Število 75+ 24.544 2.015

Delež 75+ 8,59% 2,42%

Starejši so v družbi pogosto marginalizirani in jim mora knjižnica kot družbeno odgovorna ustanova, ki zagotavlja javne storitve, še posebej prisluhniti. S fokusno skupino starejših želimo preveriti želje in potrebe starejših po nadgradnji obstoječih in pripravi novih storitev. Smernice bodo izhajale iz rezultatov dela s fokusno skupino in primerov dobre prakse iz slovenskih in tujih knjižnic ter bodo služile knjižničarjem MKL pri pripravi in izvedbi teh storitev. 34. Odkrivajmo Slovenijo Izvajalec: Služba za delo z uporabniki in knjižnice MKL Trajanje: 2015 71

Cilji: aktivno preživljanje prostega časa starejših, spoznavanje slovenske kulturne in naravne dediščine. Ciljna skupina: starejši Sodelovanje: Zavod RS za varstvo narave, Andragoški center Slovenije, Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Turistična zveza Slovenije, Turistična društva, Planinska zveza Slovenije, revija Gea, Univerza za tretjo življenjsko obdobje, Mestni muzej, itd. Opis: S ciklusom dogodkov iz projekta Odkrivajmo Slovenijo se pridružujemo želji po vključevanju starejših v aktivno in kulturno bogato preživljanje prostega časa, saj bodo dogodki namenjeni odkrivanju bogastva slovenske kulturne in naravne dediščine ter odkrivanju bogastva slovenskega ljudskega izročila s področja domače obrti, slovenske kulinarike, lingvistične raznolikosti slovenskih pokrajin in arhitekturnih posebnosti. Dogodki bodo potekali v obliki predavanj, razstav, ustvarjalnih in izobraževalnih delavnic, filmskih projekcij in pogovornih večerov. Sodelovali bomo s krajevnimi društvi in ustanovami, ki se ukvarjajo z organizacijo tovrstnih predavanj izletov, delavnic in izobraževanj. 35. Dan zbiranja spominov »Ljubljana v bodeči žici« - nadaljevanje projekta s sloganom »Knjižnica pride k vam!« Izvajalec: Slovanska knjižnica, Služba za razvoj in območnost, sodelovanje z domoznanci in sodelavci Kamre iz drugih knjižnic Trajanje: maj, junij 2015 Cilji: Pridobivanje dokumentov, predmetov in pričevanj ter družinskih zgodb ljubljanskih meščanov, ki sicer niso zajeti v uradne dokumente, služijo pa kot pomemben del kulturne dediščine. Promocija domoznanstva kot ene od posebnih dejavnosti MKL z objavami v medijih in prispevek k dvigu ozaveščenosti o pomenu premične in nematerialne kulturne dediščine Ciljna skupina: Prebivalci Ljubljane in osrednjeslovenske regije Opis: Ljubljana je edina evropska prestolnica, ki je bila ograjena s fortfikacijskim sistemom in tako predstavlja unikum v zgodovini tega obdobja - Italijanske oblasti so februarja 1942 Ljubljano ogradile z 41 kilometri bodeče žice in postavile več kot 70 bunkerjev. Ljubljana je živela obdana z bodečo žico dobra tri leta. V letu 2014 smo izvedli dogodek v dvorani SLK v klasični obliki dneva zbiranja spominov (collection day). V letu 2015 načrtujemo nadaljevanje zbiranja na isto temo na način obiska skupin za zajem gradiva v domovih za upokojence, četrtnih skupnostih, dnevnih centrih. Pridobljena gradiva bodo objavljena na portalu Kamra, na Europeani ter na spletni strani MKL. V letu 2014 smo zbirali predvsem fotografije in materialne dokumente, ki prikazujejo vsakdanje življenje Ljubljančanov v omreženi in zastraženi Ljubljani, borbo proti italijanskemu in kasneje nemškemu okupatorju. Na podlagi lanskih izkušenj bomo poskušali zbrati več živih pričevanj, intervjujev, družinskih zgodb v obliki ustne, nepisane dediščine. Menimo, da je tema bogata in da je še nismo vsebinsko izčrpali. V pripravljalni fazi bomo povabili k sodelovanju nekaj primernih ustanov in se domenili za obisk naše zbiralne skupine pri njih. Ekipa je na terenu v vnaprej oglaševanem terminu in starejši občani tako lažje komunicirajo z njo, saj jim ni potrebno prihajati v knjižnico. Drugi projekti: Projekt ICORN Izvajalec: MKL Trajanje: 2015 Cilji: Mestna knjižnica Ljubljana je nosilka sodelovanja s preganjanim pisateljem, ki trenutno živi v Ljubljani kot enem od zatočišč ICORN, in sicer skupaj s partnerjema (MOL in Slovenski PEN) skrbi za: - prihod pisatelja v Ljubljano, - osnovno zdravstveno zavarovanje za čas bivanja pisatelja v Ljubljani, - štipendijo pisatelju za čas bivanja v Ljubljani, - udejstvovanje v javnem in kulturnem življenju Ljubljane. 72

Ciljne skupine: uporabniki MKL Sodelovanje: Oddelek za kulturo MOL in slovenski PEN Opis: Mestna občina Ljubljana je v letu 2011 vstopila v Mednarodno mrežo mest zatočišč za preganjane pisatelje ICORN in se z vstopom zavezala, da bo nudila zatočišče pisateljem, ki so v svojih državah preganjani zaradi svojega literarnega delovanja. Pisateljem, ki jih gosti mesto zatočišče, mora le-to zagotavljati sredstva za preživljanje ter bivanje. Mestna knjižnica Ljubljana je izkazala interes, da bi v svojo dejavnost vključila tudi sodelovanje z gostujočimi pisatelji iz mreže ICORN. Pisatelje in njihovo literarno ustvarjanje bi želeli vključiti v svoje delo s ciljem, da bi širili vedenja o njihovi kulturi in jim tako pomagali pri vključitvi v javno kulturno življenje. Knjižnica bo izvajala program dela za leto 2015, opredeljen v tem programskem sklopu, glede na višino odobrenih sredstev in v skladu s prioritetami v okviru sklopa.

SODELOVANJE IN PROMOCIJA

Strateške usmeritve - Vzpostavljanje različnih partnerstev ter okrepljeno sodelovanje z vsemi vrstami knjižnic in z drugimi kulturnimi in izobraževalnimi ustanovami pri skupnih projektih. - Povezovanje in sodelovanje s splošnimi knjižnicami osrednjeslovenske regije pri izvajanju nalog območnosti. - Povečevanje vključenosti MKL v utrip Ljubljane in okolice z novimi oblikami promocije z namenom utrjevanja ugleda in javne podobe knjižnice. - Izboljšanje stikov z uporabniki prek novih oblik upravljanja odnosov z uporabniki - Razvoj blagovnih znamk in založništvo za večjo prepoznavnost knjižnice v javnosti ter njihovo trženje za pridobivanje dodatnih sredstev. Strateški cilji in aktivnosti za leto 2015 - Sodelovanje z ustanoviteljem MOL in občinami pogodbenimi partnericami: pri zagotavljanju optimalnega delovanja knjižnic, pri posredovanju domoznanskega gradiva in organizaciji skupnih prireditev. - Sodelovanje z vrtci in šolami pri promociji branja, povezovanje s kulturnimi ustanovami pri pripravi vsebin za regijski domoznanski portal Kamra. - Načrtno pridobivanje partnerjev na osnovi smernic za boljše sodelovanje knjižnice z drugimi deležniki v lokalnem okolju in za vzpostavitev partnerstev pri pripravi inovativnih projektov. - Oblikovanje novih oblik sodelovanja in partnerstva z nevladnimi organizacijami. - Odpiranje knjižnic navzven prek predstavitve novosti »April v MKL«. - Predstavitev MKL na občinskih svetih občin pogodbenih partneric kot oblika zagovorništva. - Vzpostavitev notranjega zagovorništva – povečati vpliv, ki ga imajo sami zaposleni na vidnost in prepoznavnost knjižnice v okolju. - Vključevanje uporabnikov v prostorsko načrtovanje in oblikovanje dejavnosti knjižnice. - Načrtno pridobivanje sponzorjev. - Načrtno iskanje partnerjev za izvedbo individualnih in skupinskih študijskih obiskov, ki so financirani iz evropskih sredstev. - Poenotenje promocije MKL, redno in sprotno obveščanje uporabnikov, partnerjev in širše zainteresirane javnosti, vzpostavljanje knjižnice kot okolju prijazne ustanove.

Poudarjena elektronska promocija prek prenovljene spletne strani ter zunanja promocija z udeležbo na sejmih in festivalih. Izdaja katalogov, priročnikov, domoznanske serijske publikacije in razvoj blagovnih znamk MKL.

Pričakovani učinki - Vzpostavitev MKL kot verodostojnega partnerja na lokalnem, regionalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju; uporaba partnerstva kot orodja pri pripravi projektov; podpora razvoju knjižnice prek vzpostavljenih partnerstev. - Večja prepoznavnost posameznih knjižnic v lokalnem okolju kot ponudnikov prireditev in izobraževanj; večja prepoznavnost mreže MKL; odmevni dogodki na javnih prostorih – knjižnica v mestu. - Lastna produkcija za ciljne skupine prebivalcev; boljša orientacija uporabnikov pri izbiri prireditev; bolj učinkovito oglaševanje in promocija storitev; povečan delež lastnih prihodkov knjižnice in posebnega sofinanciranja (projekti, sponzorstvo, donatorstvo); večja prepoznavnost knjižnice v Ljubljani in okolici. - Izboljšanje stikov z našimi uporabniki in pridobivanje novih članov; redno in ciljno obveščanje vseh naših uporabnikov o prireditvah, novostih; večji obisk in boljše poznavanje storitev knjižnice; določitev ključnih ciljnih skupin za obveščanje. Kazalniki uspešnosti - Število obiskovalcev prireditev in izobraževanj (2013: 69.677) - Število sledilcev na družabnih omrežjih (2013: Facebook: 3.190, Twitter: 360) - Število skupnih projektov s kulturnimi, vzgojno-izobraževalnimi in socialnimi ustanovami (2013: 68) - Število posebnih marketinških akcij (2013: 8) - Število sponzorjev in donatorjev (2013: 37) - Število uvedenih novih oblik promocije (2013: 5) Oblikovanje storitev za celotno populacijo knjižnici narekuje vstop v različna partnerstva, in sicer tako, da v že obstoječa partnerstva vključuje svoje vrednote in poslanstvo ali pa da sama sistematično gradi nova partnerstva. Sodelovanje želimo uporabiti kot metodo za dosego zastavljenih ciljev. V letu 2014 so bile oblikovane smernice za sodelovanje knjižnice z drugimi deležniki v lokalnem okolju in za vzpostavitev partnerstev pri pripravi inovativnih projektov.

8.1

Sodelovanje

Sodelovanje na lokalni in nacionalni ravni - Sodelovanje z ustanoviteljico, Mestno občino Ljubljana, županom, oddelkom za kulturo ter drugimi oddelki in službami mestne uprave. - Sodelovanje s četrtnimi skupnostmi MOL pri uveljavljanju skupnih interesov knjižnice in njenih uporabnikov v posameznih okoljih (različne organizirane pobude lokalnih prebivalcev). - Sodelovanje z župani drugih občin, v katerih MKL izvaja dejavnost, vodji občinskih uprav, sodelovanje v lokalnih občinskih glasilih, angažiranost v kulturnem življenju kraja. - Sodelovanje z osmimi knjižnicami osrednjeslovenske regije pri izvajanju nalog območnosti. - Sodelovanje z Narodno in univerzitetno knjižnico in IZUM-om. - Sodelovanje z Ministrstvom za kulturo, Javno agencijo za knjigo, Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvom za zdravstvo. 74

Sodelovanje z Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo in Oddelkom za slovenistiko na Filozofski fakulteti Ljubljana, Pedagoško fakulteto Ljubljana, Akademijo za gledališče, režijo, film in televizijo. Sodelovanje z Bralno značko Slovenije, Bralnim društvom Slovenije in Društvom slovenskih pisateljev, sekcijo za mladinsko književnost. Sodelovanje z založbami in knjigarnami, Društvom slovenskih založnikov in Društvom slovenskih knjigotržcev. Sodelovanje z revijami Bukla, Ciciban, Otrok in knjiga, z otroškim programom RTV Slovenija. Sodelovanje z različno strokovno javnostjo pri aktivnostih v Trubarjevi hiši literature. Konzorcijski nakup podatkovnih zbirk v sodelovanju z območnimi knjižnicami. Sodelovanje z različnimi ustanovami, društvi, podjetji in skupnostmi v lokalnem okolju: vrtci, osnovne in srednje šole, fakultete, glasbene šole, četrtni mladinski centri, centri za socialno delo, domovi za starejše, dnevni centri za starejše, univerza za tretje življenjsko obdobje, ustanove, ki skrbijo za ljudi s posebnimi potrebami, mladinski četrtnimi centri, muzeji, galerije, arhivi, kinematografi, kulturno umetniška društva, športna društva, različne nevladne organizacije, popotniški klubi, jezikovne šole, turistična društva, študijski krožki, festivali. Sodelovanje z javnimi zavodi in javnimi podjetji v Ljubljani: Kinodvor, Muzeji in galerije Ljubljana, LPP in drugimi. Sodelovanje z nacionalnimi javnimi zavodi: Narodni muzej, Narodna galerija, Prirodoslovni muzej, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Arhiv RS, Cankarjev dom, Zavod EnKnap. Sodelovanje z Društvom UNICEF Slovenija pri projektu Varne točke. Sodelovanje s Strip.ART.nico pri pripravi razstav s prepoznavnimi stripovskimi avtorji. Projektno delo v sodelovanju z Azilnim domom na Viču za povečanje socialne vključenosti ranljivih skupin prebivalstva. Sodelovanje s Centrom Evropa in Zvezo potrošnikov Slovenije pri obveščanju uporabnikov. Partnerstvo (CDI Univerzum in Cene Štupar) v programih splošnega neformalnega izobraževanja odraslih od 2012 do 2014 (Evropski socialni skladi). Sodelovanje z Andragoškim Centrom Slovenije. Sodelovanje v različnih strokovnih komisijah in žirijah (nagrada Večernica, Cankarjevo tekmovanje, Evropa v šoli). Sodelovanje z lokalnimi in nacionalnimi mediji.

Mednarodno sodelovanje - Izmenjava primerov dobre prakse z evropskimi splošnimi knjižnicami (Luisenbad, Berlin). - Povezovanje s tujimi predstavništvi v Sloveniji. - Sodelovanje v projektu Forum Naple (National Authorities on Public Libraries in Europe) v programu sestrskih knjižnic: Regijska knjižnica iz Kaunasa (Litva) in Regijska knjižnica iz Krakova (Poljska). - Sodelovanje s šestimi partnerji (splošne knjižnice) v evropskem projektu LinkINJob (program Erasmus+, KA2: strateška partnerstva): Regionalna narodna biblioteka “Petko Rachev Slaveikov”, Veliko Tarnovo (Bolgarija), Monaghan County Library Service, Clones (Irska), Biblioteca Judeţeană „George Bariţiu”, Braşov (Romunija), Volkshochschule-Stadtbibliothek Linz, Linz (Avstrija), Vantaan Kaupunki, Vantaa (Finska), Kauno Apskrities viesoji Biblioteka, Kaunas (Litva). MKL ima v projektu vlogo koordinatorja. - Sodelovanje s štirimi partnerji v evropskem projektu Po nova znanja za knjižnico (program Erasmus+, KA1: mobilnost zaposlenih) iz Italije, Irske in Velike Britanije. - Sodelovanje s 13 partnerji pri prijavi projekta Re-BOOK (program Kreativna Evropa), ki ga je kot koordinator prijavlja Beletrina.

8.2

Sodelovanje v projektu The European values through the works of the European and Balkan author, ki ga prijavlja splošna knjižnica “Borka Taleski” – Prilep iz Makedonije. Sodelovanje z IBBY (sekretariat v Baslu). Sodelovanje s posameznimi nacionalnimi sekcijami (Hrvatski centar za dječju knjigu) in sodelovanje s Knjižnicami grada Zagreba. Strokovno sodelovanje z Mednarodno mladinsko knjižico v Münchnu. Sodelovanje z BNF Centre national de la litèrature pour la jeunesse La Joie par les livres, Clamart. Sodelovanje z društvom Ruslo in Ruskim centrom v Ljubljani.

Promocija knjižnice

V letu 2015 bomo več pozornosti namenili prepoznavnosti knjižnic v mestu z ureditvijo cestnih oznak za slabše vidne knjižnice. Razvijali bomo e- promocijo dejavnosti, prireditev in storitev in skrbeli za enotno prepoznavnost knjižnice med uporabniki in širšo javnostjo. Še naprej bomo načrtno razvijali komunikacijo z uporabniki preko spletnih orodij in družbenih omrežij: domače spletne strani, Facebooka, Twitterja, z rednimi objavami video in avdio posnetkov na YouTube in fotografijami na Pinterestu. Skrbeli bomo za poglobljene in načrtne stike z novinarji v različnih medijih. Povezovali se bomo z lokalnimi časopisi in s prispevki sodelovali v občinskih glasilih, pozornost pa bomo namenili tudi načrtnemu oglaševanju ter spremljanju medijskih objav. Zunanja promocija: Predstavili bomo svojo ponudbo in dejavnosti na naslednjih sejmih in festivalih: Kulturni bazar, Festival za tretje življenjsko obdobje, Festival Bobri, Lunin festival, Študentska arena, Sejem narava – zdravje, Noč Knjige in Slovenski knjižni sejem. Izdelava informacijskih gradiv: prenovljena bo podoba tiskanega Napovednika prireditev in izobraževanj, priložnostne zloženke ob posebnih dogodkih in projektih, bralni priporočilni seznami, obvestila za uporabnike, plakati in promocijsko letno poročilo. Izdelava promocijskih materialov: kemični svinčniki, majice, bombažne torbe, priponke, baloni, kazalke, blokci, skodelice, radirke, čokoladice, ipd. Knjižnica bo izvajala program dela za leto 2015, opredeljen v tem programskem sklopu, glede na višino odobrenih sredstev in v skladu s prioritetami v okviru sklopa.

SODELOVANJE ZAPOSLENIH V DOMAČIH IN MEDNARODNIH STROKOVNIH TELESIH

Matjaž Bizjak - član Sveta delavcev MKL Barbara Cesar - predsednica Stepišnikovega sklada pri ZBDS - članica Strokovnega sveta MKL

Tanja Curhalek - članica Izvršnega odbora DBL Marisa Čebular - članica področne delovne skupine za film in avdiovizualno kulturo Zavoda RS za šolstvo Marija Čeh - članica Sveta delavcev MKL Anja Frković Tršan - članica Častnega razsodišča DBL Jelka Gazvoda - članica Upravnega odbora Združenja splošnih knjižnic - predsednica strokovnega sveta Osrednje knjižnice Celje - predsednica Nadzornega odbora portala KAMRA - članica sveta Javne agencije za knjigo RS Vanja Grabner - članica Strokovnega sveta MKL - članica Skupščine izvajalcev Referenčnega servisa Vprašaj knjižničarja Aleš Klemen - predsednik Strokovne komisije za knjižnično dejavnost pri Ministrstvu za kulturo - član Strokovnega sveta Mestne knjižnice Kranj - član Upravnega odbora Spominskega sklada dr. Bruna Hartmana ‐ član Nadzornega odbora DBL - član Uredniškega odbora revije Knjižnica - član Komisije za digitalno knjižnico pri ZBDS Darja Lavrenčič Vrabec - podpredsednica v strokovni komisiji JAK - področje bralne kulture, literarnih festivalov - sodelavka JAK v delovni skupini za nacionalni projekt Rastem s knjigo za OŠ in SŠ - članica uredniškega odbora revije Otrok in knjiga Mateja Ločniškar Fidler - članica Komisije za katalogizacijo pri NUK - članica Uredniškega odbora revije Šolska knjižnica - članica Skupine splošnih knjižnic za COBISS v okviru Združenja splošnih knjižnic Polona Maček - predstavnica Sveta delavcev v OE KPV Ida Mlakar - članica uredništva revije Ciciban in Cicido - članica žirije natečaja Evropa v šoli Matjaž Mohar - član Sveta delavcev MKL Marjana Moškrič: - članica Društva slovenskih pisateljev Lili Ozim - predsednica žirije natečaja Evropa v šoli 77

Kristina Picco - koordinatorica projekta Rastem s knjigo v MKL - članica UO Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS - članica žirije za nagrado Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico Milena Pinter - članica Strokovnega sveta Osrednje knjižnice Kranj Simona Prednik Plantev: - članica Sveta delavcev MKL Jagoš Repanović - član Sveta delavcev MKL Simona Resman - članica Delovne skupine za pripravo koncepta kompetenčnih centrov pri NUK Veronika Rijavec - članica komisije za Čopove diplome, Čopova priznanja in Čopove plakete Marijan Špoljar - član Skupščine izvajalcev Referenčnega servisa Vprašaj knjižničarja - član Uredniškega sveta revije Knjižnica - član ožje DS splošnih knjižnic za Cobiss Miro Tržan - član Sveta članic Cobiss Slavica Vinčec - predsednica Sveta delavcev MKL Boris Zgonc - član Sveta delavcev MKL Teja Zorko - članica Izvršnega odbora Sekcije za domoznanstvo in kulturno dediščino pri ZBDS - predsednica Sveta MKL

Pripravili: - Simona Resman, pomočnica direktorice za strokovno delo, s sodelovanjem vodij območnih enot in strokovnih služb; - Katja Brank, vodja Službe za splošne, pravne in kadrovske zadeve; - Marijan Špoljar, bibliotekar analitik; - Jelka Gazvoda, direktorica

mag. Jelka Gazvoda Direktorica 78

PRILOGA 1: KADROVSKI NAČRT 2015

VIR FINANCIRANJA

Število zaposlenih na 01.01.2013

Število zaposlenih na 01.01.2014

1. 2. 3. 4.

0 214 0 0,5

0 214,5 0 1

Ocenjeno število zaposlenih na 01.01.2015 0 215,5 0 0

3,5

223

223,5

219

220

220,5

3,5

Državni proračun Proračun občine ZZZS in ZPIZ Sredstva EU, vključno s sredstvi sofinanciranja iz državnega proračuna 5. Sredstva od prodaje blaga in storitev trga 6. Druga javna sredstva za opravljanje javne službe (npr. takse, pristojb., koncesn., RTV prisp.) MIZŠ in MK za projekte in območnost 7. Nejavna sredstva za opravljanje javne službe 8. Sredstva za financiranje javnih del 9. Namenska sredstva iz katerih se v celoti zagotavlja financiranje stroškov dela zaposlenih, in sicer mladih raziskovalcev, zdravnikov pripravnikov in specializantov, zdravstvenih delavcev pripravnikov in zdravstvenih sodelavcev pripravnikov ter zaposlenih na raziskovalnih projektih. 10. SKUPNO ŠTEVILO VSEH ZAPOSLENIH (od točke 1 do točke 9) 11. SKUPNO ŠTEVILO VSEH ZAPOSLENIH POD TOČKAMI 1,2,3 IN 6 12. SKUPNO ŠTEVILO VSEH ZAPOSLENIH POD TOČKAMI 4,5,7,8 IN 9

PRILOGA 1a: STRUKTURA ZAPOSLENIH PO IZOBRAZBI

naziv delovnega mesta direktor regijske knjižnice pomočnik direktorja vodja službe

veljavna sistemizacija

stanje 1.1.2014

predvideno stanje na dan 1.1.2015

zahtevana izobrazba VII/2 VII/2 VII/2

število DM 1 3 4

število zaposlenih 1 1 3

vodja finančno računovodske službe I (v javnem zavodu z več kot 200 zaposlenimi) vodja območne enote vodja oddelka vodja programa upravnik VI (vodja službe za tehnično vzdrževanje in logistiko) bibliotekar VII/2 bibliotekar VII/1 višji knjižničar knjižničar knjižničar voznik bibliobusa samostojni strokovni sodelavec strokovni sodelavec za kadre pravnik specialist sistemski inženir informatik programer aplikacij sistemski administrator skrbnik podpore uporabnikom VI računovodja VII/2 računovodja VII/1 finančni referent VI poslovni sekretar VI oskrbnik V oskrbnik IV gospodar hiše - vzdrževalec V knjigovez V knjigovez IV manipulant III čistilka II SKUPAJ

VII/2 VII/2 VII/2 VII/2

1 5 1 1

VII/2 VII/2 VII/2 VII/2

1 5 1 1

VII/2 VII/2 VII/2 VII/2

1 5 1 1

VI VII/2 VII/1 VI V V

1 114 1 27,5 56 2

VI VII/2 VII/1 VI V V

1 107 1 26,5 50,5 1

VI VII/2 VII/1 VI V V

1 108 2 26,5 48,5 1

VII/2 VII/2 VII/2 VII/2 VII/2 VII/2

6 1 1 1 1 1

VII/2 VII/2 VII/2 VII/2 VII/2 VII/2

6 0 1 0 0 0

VII/2 VII/2 VII/2 VII/2 VII/2 VII/2

6 0 1 1 1 1

VI VII/2 VII/1 VI VI V IV V V IV III II

2 1 2 1 1 1 3 1 2 2 1 1 246,5

VI VII/2 VII/1 VI VI V IV V V IV III II

4 0 3 0 1 1 2 1 1 2 0,5 1 223,5

VI VII/2 VII/1 VI VI V IV V V IV III II

1 1 2 0 1 1 2 1 1 2 0,5 1 223,5

PRILOGA 2: INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE

Knjižnica

KOŽ

Nove Poljane Bežigrad

Vrsta investicije oz. nakupa opr.

Obseg

Ureditev praznega prostora na dostavni rampi Preureditev nekdanjega središča za mlade Montaža vrat na vhodu v mladinski oddelek Uvedba priročnega razstavnega prostora Sanacija kleti osvetlitev

F. Škerl

Sanacija hodnika do pravljične sobe

Fužine

Prenova električne napeljave Sanacija nadstreška vhoda Zamenjava luči v študijski učilnici Zamenjava tekstilnih oblog Sanacija kletnega prostora Popravilo vlažilnega sistema

Jarše KPV

Slovanska Šiška

6m2

Čas

Obrazložitev

Vrednost skupaj

Delež MKL ali projektna sredstva

Delež MOL

Posodobitev poslovanja

15.000

5.000

10.000

Uvajanje koncepta »tretji prostor« Zaradi klimatskih razmer Izvajanje redne dejavnosti Zamakanje toplovoda Osvetlitev zunanjosti knjižnice Za potrebe hranjenja opreme Zastarelo

3.000

2.000

800

1.500

1.000

1.500

3.000

Poškodovan

800

Za ustrezno svetlobo Obrabljeno

2.000

6.000

10.000

2.000

8.000

5.500

3.500

2.000

52.100

32.100

20.000

Pojav plesni zaradi vlage Okvara

Delež drugih občin

SKUPAJ

PRILOGA 3: INVESTICIJE IN NAKUP OPREME

Knjižnica

MKL

KOŽ

Vrsta investicije oz. nakupa opr.

I. Pohištvo, DI in druga oprema Kombi / os. vozilo Tematski kovčki za Kobacajčke Mize in stoli za 20 uporabnikov

Obseg

KJM

Fužine KJM, Fužine, Jarše KJM, Polje Zadvor KPV Grba Brezovica

2 x 20

Delež MKL ali projektna sredstva

225

Delež MOL

100

Dotrajanost

150

Pisarniški vrtljivi stoli za uporabnike Klima

1.000

2.000

Leseni stolčki Varovalni sistem za zaščito gradiva proti kraji (zaščitna vrata) Regali za periodiko Stojalo za dežnike

Dotrajanost obstoječih Dotrajanost sedanje dopolnitev Dotrajanost sedanje opreme Dotrajanost Dotrajanost

Pleksi stojalo

Blue predvajalnik Pisarniški stol

Pisarniški stol Večji nabiralnik vračilo gradiva Klima

Ray

Varnostni sistem proti kraji Omara za gradivo

2 1 3

1 1

4.000

300

2.100

100

2.000

300

180 7.000

Delež drugih občin

20.000 500

Fotelj enosed

Stol s kovinskim podnožjem

Vrednost skupaj

20.000 725

Obvestilne table

Črnuče

Obrazložitev

Opremo bi rabili v preureditve praznega prostora pri dostavni rampi V primeru preureditve počivalnice Odstranitev starih in postavitev novih tabel Za namen dojenja v pravljični sobi Za razstave na leposlovnem oddelku Mediateka

Garderobne omarice

Nove Poljane Bežigrad

Čas

180 7.000

2.500 600

2.500 550

Dotrajanost Želja uporabnikov Dotrajanost

700 300

250

700 50

2.000

Preprečiti kraje gradiva Oddelek za odrasle Za doseganje

7.000

400

150

višjih polic Rakitna Notranje Gorice Podpeč

Škofljica

Horjul

Velike Lašče

Rob Slovanska Šiška

Šentvid

Korito za slikanice Omara s policami Korito za slikanice

2 1 2

300 400 300

Nizek voziček za knjige Stol s kovinskim podnožjem

600

150

2 3

500 800

600

40 6

1.600 1.500 3.500

1.200

400

300 120

300

Korito za slikanice Regali za male slikanice Stenski regal s 6 policami Zložljivi stoli Zložljive pisalne mize Pohištvo razno

Prostostoječi dvostranski regal Mobilno stojalo za slikanice Omara za čistila Knjižne police Kovinski razstavni panoji Knjižni regali Pisarniški stoli Pleksi zaščitni pano Stojalo za revije Blazine za otroke Zložljive mize Signalizacija Signalizacija Blazine za otroke Stojala za kolesa Komplet orodja Skupaj I.

Za doseganje višjih polic

Stojala, vitrina,stol itd.

Za novosti

5 1

Izposojevalni pult

15 4 dopolnitev

1.000 500 1.800 250 400 300 500 6.065 400 500 100 76.190

1.000 1.300

500 500

250 400 300 500 65 400 500 100 4.570

6.000

57.500

14.120

II. Licence in IKT oprema Nadgradnja spletne strani knjižnice Čitalec črtnih kod Procesor za dodaten ESX strežnik Spomin za ESX strežnike Dodatni predal in diski za diskovno polje Skupaj II.

10 1

4.000

1.200 300

3.500

16.500

13.500

3.000

22.500 80.000

3.000 17.120

25.500 101.690

4.570

SKUPAJ

Maistro ova ulica 10, 10 000 Ljubljana

T: 01 369 59 00 F: 01 369 59 01 E: gp.mk@go ov.si www.mk.gov v.si

P Program izva ajanja poseb bnih nalog osrednje o območne knjižžnice za leto 2015 Polni naziv knjižnice: Naslo ov (sedež): Odgo ovorna oseba a: Teleffon: Elektronska pošta a:

Mestna M knjižžnica Ljublja ana Kersnikova K ullica 2, 1000 Ljubljana L mag. m Jelka Ga azvoda 01 6001 331 in nfo@mklj.si

1 Vseb bine izvajanjja posebnih nalog, ki jih h knjižnica načrtuje n :

Zago otavljanje povvečanega in zahtevnejšeg ga izbora knjižničnega gradiva in infoormacij Strokkovna pomočč knjižnicam območja Koord dinacija zbira anja, obdelav ve in hranjen nja domoznanskega grad diva Usme erjanje in izlo očanje knjižn ničnega grad iva s svojega a območja Cilji iin kratka vsebina progrrama poseb nih nalog os srednje obm močne knjižn nice v letu 20152:  N Nabava elekktronskih viro ov - v sodelo ovanju s knjiž žnicami obmo očja bomo zzakupili dosto op do 4 naslovov: pravnega po ortala IUS-IN NFO in davč čno-finančneg ga portala F FinD-INFO, zbirke z P PressReader ali Encyclo opaedie Brittannice Publlic Library Edition. E Uporrabnikom knjižnic o osrednjeslovvenskega ob bmočja name eravamo še naprej zago otavljati najboolj kakovostne in rrelevantne dosegljive ele ektronske vire e v okviru fin nančnih zmož žnosti.  O Obdelava in n oprema gra adiva, ki ga a MKL prejema kot z Za akonom o oobveznem iz zvodu bvezni izvod d določena depozitarna us stanova za ob d, s čimer je postala prejeemnik obveznega iizvoda tistih h publikacij, ki jih sofin nancirajo jav vne ustanove iz proraččunskih sred dstev. M Mesečno obvveščanje knjjižnic območj čja o novem gradivu g prek spletne stra ni knjižnice.  U Uporabniki knjižnic k regije e bodo lahko o s pomočjo programa EZProxy tudi nadalje dosttopali d do elektronsskih virov in servisov, kki so dostopni preko sta atičnih IP-jevv ali gesel kar k z d domače loka acije.  P Preko konce epta skrbnik kov elektronsskih virov bomo b zagota avljali kontinuuirano prom mocijo e elektronskih virov knjižniicam območj čja in širši jav vnosti. Preds stavitve uporrabe elektronskih vvirov bomo pripravljali p tud di s podporo o spletnih oro odij za izvedb bo izobraževa vanj na daljav vo.  U Uporabnikom m knjižnic Osrednjeslovvenskega območja o bo omo zagotavvljali brezpllačno m medknjižničn no izposojo strokovnega s in študijskeg ga gradiva.  F Formalno in vsebinsko bomo obde lali in oprem mili gradivo, ki ga knjižnnica prejema a kot d depozitarna ustanova za obvezni izvo od.  N Nadaljevali bomo b z izobraževanjem za knjižničarje regije za nove nalogee v knjižnica ah po kkonceptu in programu p Uč čnega centra a MKL.

Pravne in stroko ovne podlage, ki pojasnj ujejo delovno področje osrednje o obm močne knjižn nice (v nadaljnjem besed dilu: območna knjižnica) d dostopne na spletni stran ni: http:///cezar.nuk.uni-lj.si/ook/pages/page.p php?id=25&p psid=8

Pro osimo vas za varčevalno realno na aravnano nač črtovanje. Predvidena vvišina sredstev za izvaja anje posebnih nalog za deset d OOK v letu 2015 zn naša 870.000 0 EUR.



  

 



 



  



V skladu z novim strateškim obdobjem bomo aktivno vključevali knjižnice območja v različne projekte MKL. Posledično bodo knjižnice območja še v večji meri vključene v strokovne tokove, v katerih MKL neredko orje ledine. Pripravljen bo zbirnik podatkov o knjižnicah regije. Knjižnicam regije bomo svetovali na celotnem področju knjižnične dejavnosti ter pri načrtovanju lokalnih računalniških omrežij in urejanju lokalnih informacijskih sistemov. S knjižnicami regije bomo še naprej sodelovali na področju spodbujanja bralne kulture za ciljne skupine uporabnikov, za otroke s projektom Poletavci, v letu 2015 pa načrtujemo tudi skupni bralni projekt za srednješolce, nadgradnjo projekta Poletavci. Priprava smernic za vzpostavitev informacijskih točk za e-gradiva javnih oblasti. Sodelovali bomo pri načrtovanju razvoja oz. smernic razvoja za izvajanje osrednjih območnih nalog do leta 2020, ki lahko služijo tudi kot strokovna podlaga za morebitne spremembe Pravilnika o osrednjih območnih knjižnicah. Z osrednjimi območnimi knjižnicami bomo pripravili predlog načrta razvoja opreme IKT po slovenskih knjižnicah - usmerjanje k novim tehnologijam in njihovi vpeljavi v ponudbo knjižnic, k novih e-storitvam. Organizirali bomo srečanja direktorjev knjižnic regije, ki imajo svetovalni in posvetovalni namen. V letu 2014 smo izvedli dogodek Dan spominov »Ljubljana v bodeči žici« v dvorani Slovanske knjižnice v klasični obliki t. i. Collection Day-a. V letu 2015 načrtujemo nadaljevanje zbiranja na isto temo na način obiska skupin za zajem gradiva v domovih za upokojence, četrtnih skupnostih, dnevnih centrih. Nadaljevali bomo s projektom »Moja ulica«, ki predstavlja ulično podobo mest in krajev osrednjeslovenskega območja iz različnih zornih kotov. Dopolnjujemo ga tudi z vsebinami o posameznih znamenitih osebnostih ter zanimivih lokalnih točkah osrednjeslovenske regije. Pripravili bomo letni načrt domoznanskih zgodb in svetovali lokalnim urednikom vsebin. Izvajali bomo redakcijo, organizacijo in koordinacijo dela na portalu Kamra za potrebe regije. Pripravili bomo praktično predstavitev za uporabnike o Albumu Slovenije. Na primeru Albuma Ljubljane bomo predstavili samostojno vnašanje vsebin na Kamro. Sodelovali bomo v ekspertni skupini za domoznanstvo pri koordinaciji OOK NUK. V okviru skupine bomo v sodelovanju z Oddelkom Slovenska nacionalna bibliografija pri NUK za potrebe gradnje slovenske bibliografije določili kriterije za izbor publikacij in člankov v sistemu vzajemne katalogizacije ter kriterije za bibliografsko obdelavo člankov na nacionalnem in območnem nivoju. Knjižnice regije imamo interne Pravilnike o izločanju in odpisu knjižničnega gradiva, ki so usklajeni z Navodili za izločanje in odpis knjižničnega gradiva NUK. Knjižnice regije smo se dogovorile o internem postopku obveščanja o izločenem gradivu med knjižnicami regije glede na 13., 14. in 15. člen Navodil NUK. Z navodili za izločanje gradiva iz leta 2010 bomo usmerjali izločeno knjižnično gradivo iz knjižnic osrednjeslovenske regije. V sodelovanju z osrednjimi območnimi knjižnicami in koordinacijo posebnih nalog OOK pri NUK pripravljamo promocijsko predstavitev dejavnosti in posebnosti knjižnic območja OOK.

3 3

Specifikacija programa in specifikacija stroškov izvajanja posebnih nalog osrednje območne knjižnice za leto 2015 1. Zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij 1.1 območna zbirka, obseg dejavnosti, dostopnost in promocija  Na podlagi navodila ministrstva, da bo prednostno podprlo financiranje dostopnosti storitev za uporabnike na območju, je v primeru nakupa podatkovnih zbirk potrebno ohraniti tiste naslove, ki izkazujejo največjo uporabo, to so za naše območje zbirke s področja davčnih, finančnih in pravnih vsebin (IUS-INFO in FinD-INFO) in predvidoma tudi splošnih znanj (Encyclopaedia Britannica Public Library Edition). Nabor vsebin nameravamo razširiti z dostopom do podatkovne zbirke PressReader, ki omogoča branje več kot 3.000 časnikov in revij iz celega sveta, med drugim tudi slovenskega Večera, Dnevnika in Nedeljskega dnevnika. Na voljo je tudi 90-dnevni arhiv.  Povečan in zahtevnejši izbor knjižnega gradiva bomo OOK-ji v letu 2015 zagotavljali le z obveznim izvodom.  Obdelava in oprema gradiva, ki ga MKL prejema kot z Zakonom o obveznem izvodu določena depozitarna ustanova za obvezni izvod, s čimer je postala prejemnik obveznega izvoda tistih publikacij, ki jih sofinancirajo javne ustanove iz proračunskih sredstev. Obvezni izvod je pomemben pri pridobivanju gradiva v MKL in bo imel za posledico oblikovanje novih zbirk gradiva, ki bodo pomembne za celotno območje. Mesečno obveščanje knjižnic območja o novem gradivu prek spletne strani knjižnice.  Preko koncepta skrbnikov elektronskih virov bomo zagotavljali kontinuirano promocijo elektronskih virov knjižnicam območja in širši javnosti. Predstavitve uporabe elektronskih virov bomo pripravljali tudi s podporo spletnih orodij za izvedbo izobraževanj na daljavo. Posledično želimo uporabnikom knjižnic zagotoviti dostop do izobraževalnih vsebin kjerkoli in kadarkoli, tako pripravljeno gradivo pa bo služilo kot podpora izobraževalnim dejavnostim, ki potekajo v okviru izvajanja nalog OOK.  Uporabnikom knjižnic osrednjeslovenskega območja bomo zagotavljali brezplačno medknjižnično izposojo strokovnega in študijskega gradiva. Javna dostopnost dokumentov (vpišite Spletni naslov: spletni naslov) http://www.mklj.si/o-nas/informacije-javnega-znacaja Upravljanje knjižnične zbirke http://www.mklj.si/o-nas/pravilniki/item/327-pravilniko-upravljanju-knjiznicne-zbirke Letni načrt nakupa knjižničnega gradiva http://www.mklj.si/o-nas/pravilniki/item/327-pravilniko-upravljanju-knjiznicne-zbirke Načrtovano izvajanje brezplačne OOK→OK OK→OOK OK→OK medknjižnične izposoje znotraj območja OOK Medknjižnična izposoja je brezplačna za OOK→OK OK→OOK OK→OK uporabnika Posebne zbirke regionalnega značaja (naštejte)  edinstvena knjižnična zbirka v Sloveniji za sodobni ples (zbirka poleg fizičnega knjižničnega gradiva zajema tudi video vsebine, dostopne na daljavo),  zbirka miniaturnih knjig (miniaturk) dr. Martina Žnideršiča,  specialna zbirka s področja otroškega in mladinskega knjižničarstva in arhiv slovenske mladinske produkcije za študijske namene in razvoj promocije branja, bralne kulture in informacijske pismenosti pri mladih v Pionirski – Centru za mladinsko književnost in knjižničarstvo,  Hiša svetov - specializirana knjižnica društva Humanitas z gradivom s področja človekovih pravic, varovanja ogroženih družbenih skupin, odgovornega ravnanja z naravnimi dobrinami in problemi globalizacije, 3

Specifikacija stroškov z obrazložitvijo v prilogi.

 zbirka publikacij na temo druge svetovne vojne v Sloveniji, ki jo hrani Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (ZZB NOB) Ljubljana,  zbirka gradiv in arhiv sekcije za Španske borce pri ZZB NOB,  Samostojni popotnik – z izbranim gradivom za zahtevne turiste na temo odgovornega turizma in drugih vprašanj,  Zbirka vseživljenjskega učenja – z izbranim gradivom za permanentno izobraževanje odraslih,  Srednješolski učbeniki – načrtna zbirka za potrebe pridobivanja srednješolske izobrazbe izven rednih oblik formalnega srednješolskega izobraževanja,  Šahovski kotiček – s posebnim izborom za poznavalce in ljubitelje šaha,  posebna zbirka planinske in gorniške literature Planinskega društva Ljubljana – Matica, specialna zbirka s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti. Domoznanska zbirka regionalnega značaja  Humanistična zbirka Slovanske knjižnice z raritetami, zemljevidi, drobnim tiskom in faksimili. Naročene podatkovne zbirke (naslovi, dostopnost)  IUS-INFO in FinD-INFO (dostop na daljavo za vse knjižnice območja),  Encyclopaedia Britannica Public Library Edition (dostop na daljavo za vse knjižnice območja) ali  PressReader (dostop na daljavo za vse knjižnice območja, vključno z uporabo namenske aplikacije za tablične in pametne mobilne naprave). Dosledno ažuriranje seznamov naročniških IP naslovov regijskih knjižnic za uporabo elektronskih zbirk v sodelovanju z založniki zbirk. Za potrebe spremljanja statistike uporabe kupljenih podatkovnih zbirk, dostopnih na daljavo, bomo v sodelovanju z ostalimi osrednjimi območnimi knjižnicami uporabljali namensko programsko opremo za izdelavo statistike. 2. Strokovna pomoč knjižnicam območja Program mora biti usklajen z nacionalno knjižnico (7. člen Pravilnika4). 2.1 svetovalno delo za območje OOK  Knjižnicam regije bomo svetovali na celotnem področju knjižnične dejavnosti ter pri načrtovanju lokalnih računalniških omrežij in urejanju lokalnih informacijskih sistemov,  organizirali bomo dva informativna sestanka splošnih knjižnic območja, ki sta po svoji obliki svetovalne in posvetovalne narave,  izvajali bomo redakcijo, organizacijo in koordinacijo dela na portalu Kamra za potrebe regije, redna komunikacija s knjižnicami regije. 2.1.1 strokovno usposabljanje zaposlenih iz knjižnic na območju OOK Nadaljevali bomo z izobraževanjem strokovnih delavcev na območju ter izobraževanjem za nove naloge v knjižnicah, predvsem na področju:  poznavanja tehnologije in poslovnih modelov za podporo vpeljevanju elektronskih knjig v splošne knjižnice,  vaje iz formalne obdelave gradiva in UDK za knjižničarje območja,  permanentnega izobraževanja na področju bibliopedagoških znanj,  obnovitvene delavnice, predavanja in predstavitve za suvereno uporabo spletnih podatkovnih baz in zbirk, s podpornim e-gradivom za uporabo spletnih podatkovnih zbirk, tudi v sodelovanju s konzorcijem COSEC,  pripravili bomo promocijsko predstavitev podatkovnih zbirk v e-obliki, ki bo vedno dostopna uporabnikom knjižnic preko knjižničnih spletnih strani,  za lokalne vnašalce na portal Kamra bomo organizirali skupinska in individualna izobraževanja, predvsem preko spletnega učenja,  za knjižnice osrednjeslovenskega območja bomo pripravili usposabljanja za samostojno 4

Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah (Ur. list RS št. 88/03; v nadaljevanju: Pravilnik).

vnašanje vsebin na Album Slovenije ter svetovanje uporabnikom pri samostojnem vnašanju.  V sklopu Učnega centra MKL načrtujemo pripravo in izvedbo tematskih sklopov tudi za naslednja vsebinska področja: o projektno delo in knjižnice (zakonitosti projektnega dela, mednarodna sodelovanja), o pravljičar in pravljice v knjižnici, o spremljanje in zagotavljanje kakovosti dela v knjižnici in beleženje ter evalvacija aktivnosti v knjižnicah, o priprava prijav na projekte mednarodnih izmenjav (npr. Erasmus+).  Pripravili bomo izobraževalni dogodek April v MKL 2015, na katerem bomo predstavili novosti, ki smo jih v MKL uvedli v letih 2013 in 2014. 2.1.2 promocija območnosti  Promocija modula za prispevke uporabnikov Album Slovenije na Kamri za knjižničarje območja na primeru uporabe Albuma Ljubljane,  predstavitve na sejmih in festivalih,  predstavitve nalog območnosti skupinam študentom bibliotekarstva in novo zaposlenim v MKL,  predstavitve digitalnih vsebin na dLib-u in Kamri širši javnosti,  objavljanje seznama novega gradiva, kupljenega iz sredstev OOK, na spletnih straneh MKL (http://www.mklj.si/gradivo/novosti),  v sodelovanju z osrednjimi območnimi knjižnicami in koordinacijo posebnih nalog OOK pri NUK pripravljamo promocijsko predstavitev dejavnosti in posebnosti knjižnic območja OOK,  uporaba v letu 2014 pripravljenih smernic za poenoteno strukturo spletnih strani knjižnic OSR. 2.1.3 sodelovanje z nacionalno knjižnico  Redna komunikacija s koordinatorico območnosti pri NUK,  sodelovali bomo v ekspertni skupini za domoznanstvo pri koordinaciji OOK NUK - v okviru skupine bomo v sodelovanju z Oddelkom Slovenska nacionalna bibliografija pri NUK za potrebe gradnje slovenske bibliografije določili kriterije za izbor publikacij in člankov v sistemu vzajemne katalogizacije ter kriterije za bibliografsko obdelavo člankov na nacionalnem in območnem nivoju,  sodelovali bomo v pri CeZaR-ju ustanovljeni delovni skupini za pripravo strokovnih podlag za spremembo Standardov za splošne knjižnice. 2.2 vsebinska opredelitev in izbor projektov (območje OOK, država) 2.2.1 lastni projekti OOK za potrebe celotnega območja OOK (tu navedite, obrazložite v posebni prilogi) Mestna knjižnica Ljubljana kot osrednja območna knjižnica na območju pripravlja projekte, ki jih preko sodelovanja s knjižnicami območja in glede na njihov interes razširja na uporabnike osrednjeslovenskega območja:  Model beleženja posredovanih informacij,  Aplikacija za izterjavo gradiva na dom,  Knjižnica za družine,  Strategija pridobivanja sponzorjev,  Knjižnica in socialna omrežja,  Slovenski knjižnično-muzejski MEGAkviz,  Spremljanje prireditev in izobraževanj,  Koncept razvoja in dela z etničnimi skupinami,  Informacijska točka e-gradiv javnih oblasti,  Katalog znanja s področja IKT,  E-priročnik za pripravo strateškega načrta,  Pametne finance – finančno opismenjevanje mladostnikov,  Uvajanje videoiger v knjižnico,  Mesto bere,  Bralni krog – spodbujanje branja med starejšimi,

 Dejavnosti za izboljšanje zdravstvene pismenosti uporabnikov knjižnice,  Poletavci. Na podlagi primerov dobrega odziva strokovne javnosti na v letu 2014 pričet projekt vzpostavljanja Informacijske točke za e-gradiva javnih oblasti bomo v letu 2015 v okviru izvajanja nalog OOK pripravili smernice za vzpostavitev informacijskih točk za e-gradiva javnih oblasti (priloga 1). 2.2.2 skupni projekti OOK v sodelovanju z drugimi knjižnicami območja OOK (tu navedite, obrazložite v posebni prilogi)  Preko območne projektne skupine bomo na regionalnem nivoju vodili projekt domoznanskih vsebin o drugi svetovni vojni v povezavi z domoznanskim portalom Kamra. V letu 2014 smo vodili projekt Dan spominov »Ljubljana v bodeči žici«, v okviru katerega smo pridobivali dokumente in predmete iz obdobja druge svetovne vojne ter zgodbe povezane z njimi s strani širše javnosti. Na ta način smo pridobili gradivo za novo digitalno zbirko, utrdili sodelovanje s knjižnicami regije ter drugimi OOK in se še aktivneje povezovali s sorodnimi kulturnimi inštitucijami. V letu 2015 nameravamo projekt nadaljevati, saj menimo, da je gradiva in predvsem zgodb na to temo še zelo veliko. Prav na slednje se nameravamo osredotočiti, pridobivali pa jih bomo na drugačen način. Povezali se bomo z domovi za upokojence, četrtnimi skupnostmi in dnevnimi centri ter zbiranje gradiva izvedli pri njih. Na ta način nameravamo zbrati čim večje število živih pričevanj, intervjujev in družinskih zgodb v obliki ustne, nepisne dediščine (priloga 2).  Nadaljevali bomo s projektom »Moja ulica«, ki predstavlja ulično podobo mest in krajev osrednjeslovenskega območja iz različnih zornih kotov na portalu Kamra. Dopolnjujemo ga z vsebinami o posameznih znamenitih osebnostih ter zanimivih lokalnih točkah osrednjeslovenske regije. V okviru Moje ulice bo Mestna knjižnica Ljubljana v letu 2015 oblikovala digitalni zgodbi o Savskem naselju ter enem od znamenitih ljubljanskih županov. V ta okvir spadajo tudi predstavitve domoznanskih razstav Slovanske knjižnice. Posledično bomo še intenzivneje promovirali domoznansko dejavnost za potrebe širše javnosti. Knjižnica Litija bo pripravila 4 digitalne zbirke: 130-letnica Bralnega društva Litija, 2. svetovna vojna 70. obletnica osvoboditve, 130-letnica PGD Šmartno pri Litiji ter 40-letnica Badjurove krožne poti, Knjižnica Logatec bo dopolnila obstoječe zbirke, Knjižnica Domžale bo pripravila zbirki Domžale včeraj in danes ter 150 let šolstva na Domžalskem, Matična knjižnica Kamnik bo pripravila zbirko o društvenem življenju na Selih pri Kamniku v obdobju 1918-1929, Cankarjeva knjižnica Vrhnika pa zbirko Knjižnica IUV (priloga 3).  Za potrebe portala Kamra smo zasnovali nov dvoletni projekt, ki smo ga poimenovali »Železna cesta« (priloga 4). V njegovem okviru bomo v sodelovanju s knjižnicami osrednjeslovenskega območja pripravili obsežno digitalno zbirko, ki bo predstavila zgodovino in pomen železnice za posamezno lokalno skupnost.  Pripravili bomo letni načrt domoznanskih zgodb in svetovali lokalnim urednikom vsebin pri pripravi in izvedbi projektov v njihovih knjižnicah. Pripravili bomo praktično predstavitev za uporabnike o Albumu Slovenije. Na primeru Albuma Ljubljane bomo predstavili samostojno vnašanje vsebin na Kamro.  Posebno izpostavljamo nadaljnje sodelovanje na področju spodbujanja bralne kulture za ciljne skupine uporabnikov, za otroke s projektom Poletavci, v letu 2015 pa načrtujemo tudi skupni bralni projekt za mladostnike, nadgradnjo projekta Poletavci (priloga 5). 2.2.3 skupni projekti OOK v sodelovanju z drugimi OOK (nacionalni nivo) (projekte obrazložite v posebni prilogi)  Rastem z e-viri in sodelovanje predstavnika MKL pri pogajanjih za nakup e-podatkovnih zbirk v povezavi s COSEC-om (konzorcij OOK za nakup e-virov).  Sodelovanje pri projektu spletnega portala Dobreknjige.si s priporočilno kakovostno literaturo.  Nadaljevanje sodelovanja v ekspertni skupini za domoznanstvo pri koordinaciji OOK NUK. Na osnovi Bibliografije serijskih publikacij po območjih OOK od 1991 do 2013, ki je bila dokončana v letu 2014, je v letu 2015 predvidena priprava kriterijev za razdelitev obdelave

člankov.  Sodelovanje pri pripravi smernic razvoja za izvajanje osrednjih območnih nalog do leta 2020 na podlagi izvedenih delavnic Strategija OOK do leta 2020.  Sodelovali bomo v delovni skupini za specializirane knjižnične centre. 2.2.4 skupni projekti mednarodnega sodelovanja  Sodelovanje z Zavodom za razvoj knjižnic Jara in konzorcijem trinajstih knjižnic v evropskem projektu »Mobilnost knjižničarjev za kvalitetnejše storitve« (program Erasmus+, KA1: mobilnost zaposlenih): mobilnost v štirih gostujočih knjižnicah: Helsingin Kaupunginkirjasto (Finska), Gradska knjižnica Zadar (Hrvaška), Biblioteques de Barcelona (Španija), Tårnby Kommunebiblioteker (Danska).  Sodelovanje s šestimi partnerji (splošne knjižnice) v evropskem projektu »LinkINJob« (program Erasmus+, KA2: strateška partnerstva): Regionalna narodna biblioteka “Petko Rachev Slaveikov”, Veliko Tarnovo (Bolgarija), Monaghan County Library Service, Clones (Irska), Biblioteca Judeţeană „George Bariţiu”, Braşov (Romunija), VolkshochschuleStadtbibliothek Linz, Linz (Avstrija), Vantaan Kaupunki, Vantaa (Finska), Kauno Apskrities viesoji Biblioteka, Kaunas (Litva). MKL ima v projektu vlogo koordinatorja.  Sodelovanje s štirimi partnerji v evropskem projektu »Po nova znanja za knjižnico« (program Erasmus+, KA1: mobilnost zaposlenih) iz Italije, Irske in Velike Britanije.  Sodelovanje s 13 partnerji iz osmih evropskih držav pri prijavi projekta Re-BOOK (program Kreativna Evropa), ki ga kot koordinator prijavlja Beletrina.  Sodelovanje v projektu »The European values through the works of the European and Balkan author«, ki ga prijavlja splošna knjižnica “Borka Taleski” – Prilep iz Makedonije. 2.3 sodobne informacijske storitve za uporabnike, ki se izvajajo na posameznem območju OOK ali v vsej državi  Dostop na daljavo preko protokola EZProxy.  Aplikacija za beleženje informacij.  Aplikacija Izterjave – evidenca neizterjanih terjatev. 2.4 analize stanja razvitosti in potreb knjižnične dejavnosti, analize razvojnih potreb glede informacijske tehnologije, računalniških sistemov in digitalizacije na območju OOK  V sodelovanju s sistemskimi administratorji in informatiki OOK smo v letu 2014 pripravili popis IKT opreme v knjižnicah osrednjeslovenskega območja. Z osrednjimi območnimi knjižnicami bomo pripravili predlog načrta razvoja opreme IKT po slovenskih knjižnicah - usmerjanje k novim tehnologijam in njihovi vpeljavi v ponudbo knjižnic, k novih e-storitvam.  Priprava zbirnika statističnih podatkov o knjižnicah območja za leto 2014. 2.5 razvojne potrebe glede informacijske tehnologije za posamezno območje OOK  Na podlagi rezultatov popisa in analize IKT opremljenosti splošnih knjižnic Osrednjeslovenskega območja, opravljene v letu 2014, sodelovanje pri strategiji razvoja IKT na osrednjeslovenskem območju (v okviru nacionalne strategije IKT opremljenosti slovenskih splošnih knjižnic). 2.6 razvoj in načrtovanje občinskih in medobčinskih knjižničnih mrež  Priprava analiz in pregledov stanj knjižničnih mrež knjižnic osrednjeslovenskega območja. 2.7 izvajanje mentorstva za knjižnične delavce začetnike in študente bibliotekarstva s širšega območja OOK  Izvajanje v letu 2006 oblikovanega regijskega projekta »Mentorstvo v knjižnicah regije«, ki je namenjen mentorstvu na treh nivojih: za novo zaposlene v knjižnici, za študente bibliotekarstva in za prostovoljce. V tem okviru tudi možnost krajšega usposabljanja novo zaposlenih knjižničarjev iz knjižnic regije v OOK MKL.  V letu 2014 načrtujemo mentorstvo za do 8 študentov Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF UL.  Izvajanje programa izmenjave knjižničarjev začetnikov v stroki in strokovnih delavcev med Mariborsko knjižnico in Mestno knjižnico Ljubljana.  Glede na zanimanje tujih študentov bomo zanje izvajali program prakse v sklopu programa

ERASMUS+. 2.8 sodelovanje s šolskimi knjižnicami na območju OOK in skupen razvoj bibliopedagoških dejavnosti (ne izvedba!)  9 mesečnih Strokovnih sred v organizaciji Pionirske - Centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo.  Koordinacija Slovenskega knjižnično-muzejskega MEGA kviz 2015/2016.  Nadaljevanje projekta Poletavci – poletni bralci: regionalni projekt, ki sega že preko meja Slovenije, spodbuja bralne navade med osnovnošolskimi otroki med poletnimi počitnicami, z nagradami in zaključno prireditvijo.  V letu 2015 načrtujemo tudi skupni bralni projekt za mladostnike, nadgradnjo projekta Poletavci (priloga 5). 2.9 knjižnične storitve za posebne skupine uporabnikov na območju OOK  Nadaljevanje storitev, ki jih knjižnice območja pripravljamo same ali v sodelovanju s partnerskimi organizacijami.  V okviru priprave lanskoletnih smernic za poenoteno strukturo spletnih strani knjižnic OSR bo poudarek na prilagoditvah spletnih strani za senzorno ovirane uporabnike. 2.10 sodelovanje z drugimi območnimi knjižnicami  Izvajanje programa izmenjave knjižničarjev začetnikov v stroki in strokovnih delavcev med Mariborsko knjižnico in Mestno knjižnico Ljubljana.  Nadaljujemo s pripravo koncepta bralnega projekta za mlade, ki ga bo MKL pripravila v sodelovanju z Mariborsko knjižnico.  Mestna knjižnica aktivno sodeluje z ostalim osrednjimi območnimi knjižnicami na področju delovanja domoznanskega portala Kamra – predsedovanje nadzornemu odboru.  V okviru Tima OOK udeležba na sestankih z direktorji OOK, koordinatorji, informatiki in sistemskimi administratorji ter specialisti za domoznanstvo.  Sodelovanje pri projektu spletnega portala Dobreknjige.si s priporočilno kakovostno literaturo.  Sodelovanje pri konzorcijskih nakupih podatkovnih zbirk, dostopnih na daljavo za potrebe knjižnic območij.  Sodelovanje pri pripravah na možnost brezplačne medknjižnične izposoje za končnega uporabnika med vsemi splošnimi knjižnicami na območju celotne Slovenije 2.11 koordinacija ali izvedba mednarodnega sodelovanja na območju OOK 2.12 usklajevanje in načrtovanje vzdrževanja računalniških sistemov v knjižnicah na območju OOK  Svetovali bomo knjižnicam območja pri načrtovanju lokalnih računalniških omrežij in urejanju lokalnih informacijskih sistemov (oddelek za informatiko MKL). 3. Koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva Program mora biti koordiniran z nacionalno knjižnico (15. člen Pravilnika). 3.1 načrtovanje in koordinacija pridobivanja domoznanskega gradiva za knjižnice na območju OOK  Nadaljevali bomo s prejemanjem, obdelavo, hranjenjem in posredovanjem informacij iz obveznega izvoda na podlagi določil Zakona o obveznem izvodu publikacij (Uradni list RS 69/2006 in 86/2009) ter se aktivno vključevali v pripravo in izvajanje morebitnih normativnih rešitev problematike ravnanja s knjižnično kulturno dediščino. 3.2 informiranje zavezancev za obvezni izvod  Dejavnost izvajamo v povezavi s Službo za pridobivanje knjižničnega gradiva v NUK v sklopu svoje redne dejavnosti. 3.3 posredovanje informacij o zavezancih za obvezni izvod nacionalni knjižnici  Strokovne službe knjižnice MKL po potrebi obveščamo pristojne službe nacionalne knjižnice o morebitnih zavezancih za obvezni izvod, ki še niso seznanjeni z ustreznimi postopki in

zakonskimi določili. 3.4 seznanjanje uporabnikov z domoznanskimi zbirkami (v sorodnih kulturnih zavodih, zlasti muzejih in arhivih) na območju OOK  Načrtujemo predstavitve domoznanskega portala Kamra in naših zbirk, dostopnih na javnih portalih zainteresirani strokovni javnosti.  Sodelovanje pri projektu Dan spominov »Ljubljana v bodeči žici« bo služilo tudi večjemu povezovanju s sorodnimi kulturnimi in drugimi institucijami na vsebinski in organizacijski ravni.  Permanentno ažuriranje seznama potencialnih ustvarjalcev gradiv, primernih za lokalno in območno domoznansko zbirko, ter komunikacija z njimi.  Predstavitve na strokovnih sejmih, festivalih in okroglih mizah. 3.5 organizacija bibliografske obdelave domoznanskega gradiva s svojega območja OOK  Sodelovali bomo v ekspertni skupini za domoznanstvo pri koordinaciji OOK NUK. V okviru skupine bomo v sodelovanju z Oddelkom Slovenska nacionalna bibliografija pri NUK za potrebe gradnje slovenske bibliografije določili kriterije za izbor publikacij in člankov v sistemu vzajemne katalogizacije ter kriterije za bibliografsko obdelavo člankov na nacionalnem in območnem nivoju. 3.6 izvajanje normativne kontrole  V letu 2014 nameravamo v sklopu Slovanske knjižnice, Centra za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke MKL še nadalje kreirati in popravljati domoznanske normativne zapise v okvirnem skupnem obsegu do 3.000 zapisov. 3.7 izvajanje digitalizacije (projekte digitalizacije obrazložite v obliki projekta v posebni prilogi)  Aktivnosti v okviru projektov Moja ulica, Dan spominov in Album Ljubljane (lokalizirane vsebine Albuma Slovenije).  V letu 2015 bomo ponovno nadaljevali z izvajanjem projektov digitalizacije in sicer občinskih zbornikov občin osrednjeslovenskega območja (priloga 6). 4.

Usmerjanje izločenega knjižničnega gradiva s svojega območja OOK

4.1 Ali zagotavljate stalno hrambo uradnih publikacij s svojega območja? 4.2 Ali izvajate usmerjanje izločenega gradiva? 4.3 Ali hranite za območje OOK pomembno gradivo, izločeno iz splošnih knjižnic na območju OOK? 4.4 Ali hranite gradivo, ki ima status kulturnega spomenika regionalnega pomena? 4.5 Ali hranite gradivo, ki ima status kulturnega spomenika lokalnega pomena?

Načrtovane dejavnosti v zvezi z odpisovanjem oz. izgradnjo knjižnične zbirke, pomembne za širše območje OOK:

 Knjižnice regije imamo interne Pravilnike o izločanju in odpisu knjižničnega gradiva, ki so usklajeni z Navodili za izločanje in odpis knjižničnega gradiva NUK. Knjižnice regije smo se dogovorile o internem postopku obveščanja o izločenem gradivu med knjižnicami regije glede na 13., 14. in 15. člen Navodil NUK. Usmerjanje izločenega knjižničnega gradiva z osrednjeslovenskega območja bomo tako izvajalo v skladu z navodili, ki so bila sprejeta leta 2010 in v skladu z Navodilom za izločanje in odpis knjižničnega gradiva (NUK, 12.06.2012) in Navodilom za ugotavljanje lastnosti kulturnega spomenika (NUK, 20.12.2012) revidirana v letu 2013.  Splošne knjižnice pogosto prejemamo darove bralcev. Le-ti gradiva ne ponudijo tudi nacionalni knjižnici, ki je nacionalni zavezanec za hrambo t. i. slovenike. V kolikor knjižnice tovrstnih izvodov knjižničnih darov ne uvrstijo v svoje zbirke, bi jih lahko v koordinaciji z MKL posredovale v NUK-ov repozitorij obveznih izvodov, če jih tam še ni.

Program dejavnosti osrednje območne knjižnice v letu 2015 je bil usklajen s knjižnicami osrednjeslovenske regije na sestanku dne 22. 10. 2014 in koordinacijo nalog območnosti v NUK. Vsebino in obseg programa posebnih nalog osrednje območne knjižnice za leto 2015 bo potrjeval svet knjižnice dne 26. 2. 2015 in je sestavni del celotnega letnega programa in finančnega načrta knjižnice. Pripravil, naziv delovnega mesta:

mag. Aleš Klemen, koordinator nalog območnosti Anja Frković Tršan, območna koordinatorka domoznanske dejavnosti

Datum 12. 1. 2015

žig

Podpis odgovorne osebe mag. Jelka Gazvoda direktorica knjižnice

Knjižnica: MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA Priloga 1: Finančna zgradba izvajanja programa posebnih nalog OOK za leto 2015 Specifikacija stroškov

Izvajanje 27. čl. ZKnj Stroški dela** EPZ ‐ delež skupnega obsega ur (%) število oseb / zaposlenih Stroški nakupa gradiva (brez podatkovnih zbirk) Stroški nakupa podatkovnih zbirk Skupaj stroški nakupa knjižničnega gradiva Programski materialni stroški digitalizacije Stroški izobraževanj (zunanji izvajalci) Stroški medknjižnične izposoje Programski materialni stroški (skupaj) Načrtovani stroški SKUPAJ

Zagotavljanje Koordinacija Usmerjanje povečanega in zbiranja, obdelave izločenega zahtevnejšega Strokovna pomoč in hranjenja knjižničnega izbora knjižničnega knjižnicam domoznanskega gradiva s svojega gradiva in informacij območja gradiva območja

0,00 0,00 0,00 0,00 14.500,00 14.500,00

32.639,98 50,00 2,00

29.328,32 50,00 2,00

0,00 0,00 0,00

0,00 2.100,00 2.550,00 17.050,00

0,00

7.025,47 0,00

0,00

178,12 32.818,10

7.203,58 36.531,90

0,00 0,00

SKUPAJ MK

61.968,30

0,00 14.500,00 14.500,00 7.025,47 0,00 2.100,00 9.931,70 86.400,00

** Stroški dela vključujejo: plačni razred, prispevke in davke, ki se nanašajo na delo zaposlenih, regres, dodatke, stroške prevoza na delo in malice.

Datum: 12.1.2015

Žig:

Odgovorna oseba: mag. Jelka Gazvoda

Sestavni del Priloge 1 so tabele s podrobno specifikacijo stroškov dela in specifikacijo stroškov po posameznih nalogah!

Stran 1 od 7

Drugi viri

0,00

0,00 0,00

0,00

SKUPAJ

61.968,30 100,00 4,00 0,00 14.500,00 14.500,00 7.025,47 0,00 2.100,00 9.931,70 86.400,00

Priloga 1a

Specifikacija stroškov dela Razrez stroškov po številu oseb oziroma zaposlenih za izvajanje posebnih nalog OOK

Zaposleni osebe /EPZ*: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. skupaj: *EPZ ‐ ekvivalent polne zaposlitve

Delež delovnega časa

Stroški dela (plača, prevoz, malica, regres, dodatki) število ur

Plačni razred

0,5 0,5 0,7 0,3

34 42 30 41

2,00

Skupaj EUR

14.480,99 18.158,99 17.418,00 11.910,32

61.968,30

0,00

14.480,99 18.158,99 17.418,00 11.910,32 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 61.968,30

Obseg dela izvajanja posebnih nalog

Izvajanje 27. čl. ZKnj Število ur Število oseb /zaposlenih Število EPZ*

Zagotavljanje povečanega in Koordinacija zahtevnejšega zbiranja, obdelave izbora knjižničnega in hranjenja gradiva in Strokovna pomoč domoznanskega informacij knjižnicam območja gradiva

2.088 2 1,00

Stran 2 od 7

2.088 2 1,00

Usmerjanje izločenega knjižničnega gradiva s svojega območja

SKUPAJ EUR

4.176 4 2,00

Priloga 1b Specifikacija stroškov prve naloge: Zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij Specifikacija stroškov znesek v EUR Stroški dela 0,00 ‐od tega stroški dela ‐ MK ‐od tega stroški dela ‐ drugi viri EPZ* ‐ delež skupnega obsega ur (%) Stroški nakupa knjižničnega gradiva (brez podatkovnih zbirk) 0,00 Stroški nakupa podatkovnih zbirk ‐ financiranih s strani MK 14.500,00 stroški nakupa podatkovnih zbirk ‐ drugi viri 0,00 Skupaj stroški nakupa knjižničnega gradiva ‐ financiranih s strani MK 14.500,00 Programski materialni stroški (npr. oprema gradiva, dostop na daljavo …) 2.550,00 Specifikacija programskih materialnih stroškov Stroški I. sklopa 0,00 Stroški izobraževanj

Stroški II. sklopa Stroški medknjižnične izposoje na območju Stroški dostopa na daljavo

2.550,00 2.100,00 450,00

Stroški skupaj 17.050,00 *EPZ ‐ ekvivalent polne zaposlitve Obrazložitev izračuna: Stroški nakupa elektronskih virov : 14.500,00 ‐ IUS‐INFO, FinD‐INFO: 11.664,71 EUR ‐ Encyclopaedia Britanica Public Library Edition ali PressReader: 2.835,29 EUR Drugi programski stroški: 2.550,00 EUR Stroški medknjižnične izposoje: pakiranje, poštnina, obdelava naročila: 2.100,00 EUR Upoštevana je izposoja 420 enot gradiva s stroškom medknjižnične izposoje 5 evrov. Stroški dostopa na daljavo skupaj: 450,00 € Dogovor o obveznostih posamezne OOK pri dostopu na daljavo: 450,00 EUR

Stran 3 od 7

Priloga 1b Obseg nakupa Število potencialnih uporabnikov*

564.497

Število/enot Podatkovne zbirke Serijske publikacije ali kontinuirani viri Monografske publikacije Neknjižno gradivo Skupaj knjižnično gradivo Skupaj knjižnično gradivo + podatkovne zbirke

Povprečna /predvidena cena 3 14.500,00

0 3

Viri financiranja: znesek v EUR Stroški nakupa podatkovnih zbirk ‐ financiranih s strani MK 14.500,00 Stroški nakupa podatkovnih zbirk ‐ drugi viri Skupaj stroški podatkovnih zbirk 14.500,00 *SURS na 1.7. tekoče leto

Stran 4 od 7

Skupaj 14.500,00 0,00 0,00 0,00 0,00 14.500,00

Priloga 1c Specifikacija stroškov druge naloge: Strokovna pomoč knjižnicam območja Specifikacija stroškov Stroški dela ‐od tega stroški dela ‐ MK ‐od tega stroški dela ‐ drugi viri EPZ*‐ delež skupnega obsega ur (%) Programski materialni stroški Specifikacija programskih materialnih stroškov Stroški I. sklopa Stroški izobraževanj Potni stroški (naloge OOK) ‐ bibliotekar

znesek v EUR 32.639,98 32.639,98 100,00 178,12 178,12 178,12

Stroški II. sklopa

0,00

Stroški skupaj *EPZ ‐ ekvivalent polne zaposlitve

32.818,10

Obrazložitev izračuna: Za izvedbo koordinacije dejavnosti osrednje območne knjižnice na območju je predvideno 0,5 FTE bibliotekarja 34. plačnega razreda in 0,5 FTE bibliotekarja 42. plačnega razreda javnega uslužbenca, regres, premije, prehrana in prevoz na delo. Stroški izobraževanj so namenjeni izvedbi permanentnih strokovnih izpopolnjevanj koordinatorjev nalog OOK, ki so neposredno vezane na izvajanje posebnih nalog in jih prijavljamo v sodelovanju s koordinacijo OOK pri NUK in ostalimi slovenskimi OOK. V letu 2015 bodo tako izvedena sledeča izobraževanja, ki jih v svojem programu prijavlja koordinatorica izvajanja posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic, morebitne stroške izvedbe pa prijavljamo osrednje območne knjižnice : 1) Rastem z e‐viri (brezplačno) 2) Domoznanstvo v splošnih knjižnicah (brezplačno) 3) Predstavitev sistema hrvaških splošnih knjižnic s poudarkom na izvajanju matične dejavnosti ter pomen partnerskega sodelovanja med splošnimi knjižnicami ter predstavitev knjižnic v tujini (brezplačno) 4) Stanje knjižnične dejavnosti in knjižnična mreža ‐ 2 izvedbi z nadgradnjo (brezplačno) Potni stroški (delo na koordinaciji nalog OOK, obiski knjižnic območja): 178,12 €

Stran 5 od 7

Priloga 1d Specifikacija stroškov tretje naloge: Koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva Specifikacija stroškov Stroški dela ‐od tega stroški dela ‐ MK ‐od tega stroški dela ‐ drugi viri EPZ* ‐ delež skupnega obsega ur (%) Programski materialni stroški digitalizacije Programski materialni stroški Specifikacija programskih materialnih stroškov Stroški I. sklopa Stroški izobraževanj Potni stroški (Kamra, naloge OOK) ‐ bibliotekar domoznanec

znesek v EUR 29.328,32 29.328,32 100,00 7.025,47 7.203,58 178,11

178,11

Stroški II. sklopa Digitalizacija ‐ financiranje MK Digitalizacija ‐ drugi viri

7.025,47 7.025,47

Stroški skupaj 36.531,90 *EPZ ‐ ekvivalent polne zaposlitve Obrazložitev izračuna: Za izvedbo koordinacije domoznanske dejavnosti knjižnicam na območju ter koordinacijo projekta Kamra (za naloge območne redakcije) je predvideno 0,7 FTE bibliotekarja 30. plačnega razreda in 0,3 FTE bibliotekarja 41. plačnega razreda javnega uslužbenca, regres, premije, prehrana in prevoz na delo. Stroški digitalizacije: 7.025,47 € ‐ stroški digitalizacije občinskih zbornikov občin osrednjeslovenskega območja : 7.025,47 € (podrobnejša specifikacija stroškov je v prilogi 6) Potni stroški (projekt Kamra, delo na koordinaciji domoznanskih nalog OOK): 178,11 € Celotne stroške za upravljanje, vzdrževanje in gostovanje MKL na portalu Kamra za leto 2015 prijavlja Osrednja knjižnica Celje.

Stran 6 od 7

Priloga 1e Specifikacija stroškov četrte naloge: Usmerjanje izločenega gradiva s svojega območja Specifikacija stroškov Stroški dela ‐od tega stroški dela ‐ MK ‐od tega stroški dela ‐ drugi viri EPZ* ‐ delež skupnega obsega ur (%) Programski materialni stroški Specifikacija programskih materialnih stroškov Stroški I. sklopa Stroški izobraževanj

znesek v EUR 0

0 0

Stroški II. sklopa

Stroški skupaj *EPZ ‐ ekvivalent polne zaposlitve Obrazložitev izračuna:

Stran 7 od 7

Priloga 1 Projekt : Smernice za vzpostavitev informacijskih točk za e‐gradiva javnih oblasti Mestna knjižnica Ljubljana je v sklopu strateškega načrta za obdobje 2013‐2016 pričela v letu 2013 izvajati dejavnosti za dosego strateškega cilja »Informacijska točka za e‐gradiva javnih oblasti«. S strateškim ciljem smo želeli doseči:  zagotavljanje pomoči uporabnikom pri dostopanju in uporabi dokumentov ter baz podatkov javnih oblasti,  podporo izvajanju e‐demokracije v lokalnem okolju,  zagotavljanje komunikacije državljanov z državnimi in lokalnimi organi preko knjižničnih računalnikov,  pomoč pri izvajanju morebitnih e‐volitev ali drugih oblik neposredne participacije državljanov v okviru storitev e‐demokracije,  sodelovanje z različnimi javnimi oblastmi (lokalne, regionalne, državne). Pilotski projekt so predstavljale delavnice in individualna svetovanja na področju spremljanja in spreminjanja podatkov registra nepremičnin na spletu ter predhodno usposabljanje knjižničarjev MKL, ki bi tovrstno znanje prenašali na uporabnike. Glede na odzivnost uporabnikov in obiskanost delavnic se je izkazalo, da se je knjižnica zelo hitro in fleksibilno odzvala na aktualno stanje. Projekt je bil opazen tudi v strokovni javnosti in predstavnika MKL sta na povabilo ene izmed slovenskih splošnih knjižnic predstavitev vsebin zbirnika gradiv in informacij v obliki e‐priročnika izvedla za njihove zaposlene. Na podlagi pridobljenih znanj in izkušenj, ter v skladu z zaznanimi potrebami uporabnikov splošnih knjižnic po znanjih in kompetencah na področju aktivnega državljanstva v elektronskem okolju pripravljamo v letu 2014 smernice za vzpostavitev informacijskih točk za e‐gradiva javnih oblasti v vseh splošnih knjižnicah osrednjeslovenskega območja. Smernice bodo zajemala pregled izobraževanj, ki jih potrebujejo knjižničarji, da bi lahko nudili pomoč uporabnikom, kakor tudi pregled dosegljivih vsebin s posebnim poudarkom na e‐storitvah javnih nosilcev oblasti, ki za delovanje od uporabnikov zahtevajo pridobitev in uporabo elektronskega kvalificiranega potrdila oz. spletni e‐podpis za fizične osebe. Pričakovani učinki: informiranje strokovnih knjižničnih delavcev ter uporabnikov splošnih knjižnic o vsebinah s področja e‐državljanstva in informacijske družbe, spodbujanje uporabe sodobnih poti za izvedbo upravnih postopkov, spremljanje in aktivno vključevanje zainteresirane širše javnosti v formiranje politik (e‐demokracija), širši poudarek na informacijski pismenosti in varnosti v digitalnem okolju Partnerji: splošne knjižnice Osrednjeslovenske regije, sodelovanje z različnimi javnimi oblastmi (lokalne, regionalne, državne).

Priloga 2 Dan zbiranja spominov »Ljubljana v bodeči žici« ‐ nadaljevanje projekta s sloganom »Knjižnica pride k vam!« Izvajalec: SLK, SRO, sodelovanje z domoznanci in sodelavci Kamre iz drugih knjižnic Trajanje: maj, junij 2015 Cilji:  Pridobivanje dokumentov, predmetov in pričevanj ter družinskih zgodb ljubljanskih meščanov, ki sicer niso zajeta v uradne dokumente, služijo pa kot pomemben del kulturne dediščine. V letu 2014 smo izvedli dogodek v dvorani SLK v klasični obliki »collection day‐a«. V letu 2015 planiramo nadaljevanje zbiranja na isto temo na način obiska skupin za zajem gradiva v domovih za upokojence, četrtnih skupnostih, dnevnih centrih.  Pridobljena gradiva se objavi na portalu Kamra, na Europeani ter na spletni strani MKL.  Promovirati domoznanstvo kot eno od posebnih dejavnosti MKL z objavami v medijih in prispevati k dvigu ozaveščenosti o pomenu premične in nematerialne kulturne dediščine. Ciljna skupina: Prebivalci Ljubljane in osrednjeslovenske regije Opis in vsebinska utemeljitev: o Ljubljana je edina evropska prestolnica, ki je bila ograjena s fortfikacijskim sistemom in tako predstavlja poseben unikum v zgodovini tega obdobja ‐ Italijanske oblasti so februarja 1942 Ljubljano ogradile z 41 kilometri bodeče žice in postavile več kot 70 bunkerjev. Ljubljana je živela obdana z bodečo žico dobra tri leta. o V letu 2014 smo zbirali predvsem fotografije in materialne dokumente, ki prikazujejo vsakdanje življenje Ljubljančanov v omreženi in zastraženi Ljubljani, borbo proti italijanskemu in kasneje nemškemu okupatorju. V letu 2015 planiramo na podlagi lanskih izkušenj zbrati več živih pričevanj, intervjujev, družinskih zgodb v obliki ustne, nepisne dediščine. Menimo, da je tema bogata in da je še nismo vsebinsko izčrpali. Izvedba: v pripravljalni fazi pridobimo k sodelovanju nekaj primernih ustanov in se domenimo za obisk naše zbiralne skupine pri njih. Izvedemo dva ali tri dogodke zbiranja spominov s pomočjo naše ekipe na terenu, opremljene s snemalno tehniko in promocijskimi materiali, ki jih še imamo od lanskega dogodka. Ekipa je na terenu v nekem vnaprej oglaševanem terminu in starejši občani tako lažje komunicirajo z njo, saj jim ni potrebno prihajati v knjižnico. Oglaševanje konstantnega zbiranja spominov za prvo svetovno vojno in za Ljubljano v bodeči žici poteka čez celo leto na spletni strani in na infogalerijah.

Delovne faze: ‐ Marec, april 2015: nagovarjanje ustreznih zunanjih ustanov in dogovarjanje za termine obiska naše ekipe. Formacija ekipe in priprava potrebne opreme. ‐ Maj in junij: izvedba 2‐3 obiskov na terenu.

Priloga 3 Nadaljevanje projekta: »Moja ulica« Projekt Moja ulica, ki smo ga zasnovali v letu 2010, bo tekel tudi v letu 2015. V njegovem okviru s knjižnicami osrednjeslovenske regije objavljamo vsebine, s katerimi predstavljamo ulično podobo mest in krajev osrednjeslovenskega območja. Projekt smo v preteklih letih razširili z raziskovanjem življenjskih zgodb znamenitih lokalnih oseb ter zgodovino zanimivih lokalnih točk. V Mestni knjižnici Ljubljana bomo digitalizirali razstave, ki so del domoznanske dejavnosti v MKL (razstavi iz sklopa »Ljubljana med nostalgijo in sanjami« ter razstava na temo soseske Savsko naselje). Načrtujemo digitalno zbirko razglednic Ljubljane po principu staro/novo. Oblikovali bomo digitalno zgodbo o enem od znamenitih ljubljanskih županov. Prav tako bomo redno dopolnjevali že objavljene digitalne zbirke. Predvidene vsebine knjižnic regije: 1. 130‐letnica Bralnega društva Litija, 2. 130‐letnica PGD Šmartno pri Litiji, 3. 40‐letnica Badjurove krožne poti, 4. Domžale včeraj in danes, 5. 150 let šolstva na Domžalskem, 6. Knjižnica IUV – pridobitev domoznanske zbirke Cankarjeve knjižnice Vrhnika, 7. dopolnitev obstoječih digitalnih zbirk Cankarjeva cesta v Logatcu ter Zbirka starih razglednic Knjižnice Logatec, 8. društveno življenje na Selih pri Kamniku v obdobju 1918‐1929. Pričakovani učinki: Takšne zgodbe bodo nadaljevanje cikla izobraževanja lokalne skupnosti in osrednjeslovenske regije ter slovenske javnosti. Knjižnice bomo z digitalnimi zbirkami ohranjale kulturno dediščino krajev, ljudi, običajev ter domoznansko dejavnost kot eno izmed pomembnejših dejavnosti v knjižnici. Časovna izvedba projekta: januar – decembra 2015 Partnerji: Splošne knjižnice osrednjeslovenske regije Zunanji partnerji Predvideni uporabniki: obiskovalci knjižnic, občani mest, krajev, učenci in dijaki ljubljanskih šol in šol iz osrednje Slovenije. Oblike predstavitve projekta javnosti: digitalne zbirke na Kamri, predstavitve v knjižnicah

Priloga 4 Projekt: »Železna cesta«

Za potrebe portala Kamra smo se odločili zasnovati nov projekt, ki smo ga poimenovali »Železna cesta«. V njegovem okviru bomo v sodelovanju s knjižnicami osrednjeslovenske regije raziskovali lokalno zgodovino železniškega prometa in infrastrukture ter tako izpostavili pomen tehnične kulturne dediščine. Gradivu, ki ga bomo prejeli s strani knjižnic osrednjeslovenske regije, bomo dodali prispevek Mestne knjižnice Ljubljana in celotno gradivo objavili v skupni digitalni zbirki na portalu Kamra. Tako bomo oblikovali obsežno digitalno zbirko, ki bo predstavila zgodovino in pomen železnice za posamezno lokalno skupnost. Pričakovani učinki: Zgodbe bodo nadaljevanje cikla izobraževanja lokalne skupnosti in osrednjeslovenske regije ter slovenske javnosti. Knjižnice bomo z digitalnimi zbirkami ohranjale kulturno dediščino krajev, ljudi, običajev ter domoznansko dejavnost kot eno izmed pomembnejših dejavnosti v knjižnici. Časovna izvedba projekta: januar – decembra 2015 Partnerji: Splošne knjižnice osrednjeslovenske regije Zunanji partnerji Predvideni uporabniki: obiskovalci knjižnic, občani mest, krajev, učenci in dijaki ljubljanskih šol in šol iz osrednje Slovenije. Oblike predstavitve projekta javnosti: digitalne zbirke na Kamri, predstavitve v knjižnicah

Priloga 5

Projekt: Poletavci za mladostnike V letu 2015 nadgrajujemo petletni uspešni bralni projekt Poletavci – poletni bralci in k branju spodbujamo otroke, ki so prerastli prvotni projekt. Za starostno skupino mlajših mladostnikov bomo pripravili poseben in samostojen projekt, ki bo idejno izhajal iz Poletavcev – poletnih bralcev, vendar bo narejen tako, da bo zanimiv in privlačen za mladostnike. Za spodbujanje branja bomo posegli po sodobnih digitalnih orodjih, ki ji mladi uporabljajo v vsakdanjem življenju. Poudarek bo na zanimivem, sproščenem počitniškem preživljanju prostega časa – branju in beleženju počitniških trenutkov. Pričakovani učinki: spodbujanje pridobljenih navad branja in obiskovanja knjižnic med mladostniki, motiviranje za branje kvalitetnih knjig Časovna izvedba projekta: junij – september 2015 Partnerji: sodelujoče knjižnice pri projektu »Poletavci – poletni bralci«, splošne knjižnice Osrednjeslovenske regije, OŠ v občinah Osrednjeslovenske regije, Knjigarna Konzorcij, Muzej in galerija mesta Ljubljana, Narodna galerija Slovenije, Narodni muzej Slovenije, RTV SLO Ciljna skupina: mladostniki 13–15 let

Priloga 6 Naziv izvedbe digitalizacije: Digitalizacija občinskih zbornikov občin osrednjeslovenskega območja I. prioriteta V letu 2007 je Knjižnica Otona Župančiča izvedla projekt digitalizacije Kronike slovenskih mest. V njej so podani strokovni prispevki o predvsem novejši zgodovini in prispevki o najpomembnejših mejnikih življenja v večjih slovenskih mest. Omenjene kronike so med najpomembnejšimi pričevalci zgodovine Slovenije v obdobju med obema vojnama, ko je doživljala svoje največje arhitekturne, kulturne, politične in socialne spremembe. Ravno tako smo v okviru programa območnosti ta projekt v letih 2008 in 2009 nadgradili z digitalizacijo občinskih glasil občin osrednjeslovenske regije. Zajeli smo obdobje od zgodnjih petdesetih let do danes, kar predstavlja širok pregled občinskih delovanj na ravni lokalne samouprave, sam proces spreminjanja demokratične družbe, kakor tudi proces intenzivnega ekonomsko‐ gospodarskega napredka. V sklopu slednje smo že deloma zajeli tudi drugi del lokalno‐ zgodovinske publicistične dejavnosti občin – občinske zbornike (Zbornik občine Grosuplje in njeno nadaljevanje Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje). Občinski zborniki v obliki letnih ali sporadičnih izdaj prinašajo strokovne in znanstvene prispevke iz lokalne in širše družbene zgodovine. V obliki kompleksnejših prispevkov nadgrajujejo vsebine, ki jih sicer v bolj poljudni obliki prinašajo lokalni časopisi. Mestna knjižnica Ljubljana namerava v prihodnjih letih v sodelovanju s knjižnicami osrednjeslovenskega območja v digitalno obliko zajeti tudi občinske zbornike. V letu 2012 smo zajeli kamniške in vrhniške občinske zbornike, nadaljujemo z zborniki in zborniškim gradivom iz domžalskega, logaškega, cerkniškega, medvoškega in litijskega območja. Knjižnica Domžale  Zbornik Občine Domžale, 442 strani formata A4  Zbornik Občine Lukovica ob 700‐obletnici prve omembe Šentvida in Lukovice, 227 strani formata A4  Zbornik Občine Lukovica II, 327 strani formata A5  Mengeški zbornik: 1154 ‐ 1954, 631 strani gradiva formata A4  Pihalna godba Moravče ob 60 letnici, 36 strani gradiva formata A5 Skupaj: 363 strani formata A5 in 1.300 strani formata A4 Knjižnica Logatec  Krajevni informator, 510 strani gradiva formata A4  Mladinski raziskovalni tabor, 330 strani gradiva formata A4  Ravniška sapca, 288 strani gradiva formata A4  Srečanja z dr. Andrejem Gosarjem, 63 strani gradiva formata A4  Vojteh Ribnikar: Popis slavnostij, katere so se priredile v Logaškem političnem okraju 1888. leta v proslavljenje štiridesetletnice vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Frana Josipa I. (1888), 95 strani formata A5  Naj bo dan al'noč, hitimo radi na pomoč!: kronika ob 110‐letnici Prostovoljnega gasilskega društva Rovte, 55 strani formata A5  100 let Prostovoljnega gasilskega društva Hotedršica, 71 strani formata A5

 Kronika Prostovoljnega gasilskega društva Medvedje Brdo 1906‐2006, 99 strani formata A5  Prostovoljno gasilsko društvo Vrh Sv. Treh Kraljev: prostovoljstvo včeraj, danes in jutri, 132 strani formata A5  Varte ogenj, varte luč, svet Ferjan vam bo v pomoč: 130 let Prostovoljnega gasilskega društva Dolnji Logatec, 102 strani formata A5  75 let osnovne šole v Lazah, 48 strani formata A5  Od enorazrednice do devetletke: ob 190‐letnici šolstva na Logaškem in ob 120‐ letnici šolske stavbe v Gornjem Logatcu, 63 strani formata A5  Šolstvo v Hotedršici, 27 strani formata A5  Sredi zrelih glasbenih sadov: zbornik ob 40‐letnici Glasbene šole Logatec, 93 strani formata A5  Naših 25 let dela: 1976/2001, 80 strani formata A5  Zbornik ob dvajseti Kresni nedelji: Hotedršica, 23. junij 2013, 24 strani formata A5  50 let ZŠAM Logatec, 60 strani formata A5 Skupaj: 949 strani formata A5 in 1.191 strani formata A4 Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica  Notranjski listi I: posvečeno Loški dolini ob petstoletnici mesta Loža 1477‐1977, 252 strani + zemljevid formata A4  Notranjski listi II: ob štirideseti obletnici vstaje slovenskega naroda, 572 strani formata A4  Notranjski listi III, 500 strani formata A4 Skupaj: 1.324 strani formata A4 Knjižnica Medvode  Življenje ob Savi, izdalo Zgodovinsko društvo Medvode, 2002, 41 strani, format A5  Legenda o šmarnogorskem kozorogu, Društvo Naše korenine, 2001, 15 strani, format A5  Občina Medvode, Odbor za turizem in gostinstvo Medvode, 2005, 20 strani, format A4  Blatnik Vinko, Komandant Stane, GO ZZB NOB Slovenije, 1999, 82 strani, format do A5  Utrinki šestih desetletij, Zgornja in Spodnja Senica, KS Senica, 2005, 73 strani, format do A4  Saša Poljak Istenič, »Samo da je kdo kaj zašpilal, so bili vsi skup!«, Ob 80‐letnici medvoške godbe na pihala, Kulturno društvo Godba Medvode, 2009, 68 strani, format do A5  Med Savo in smledniškim starim gradom, TOD Smlednik, 2001, 23 strani, format A5  Smlednik v ljudskem izročilu, D. Kunaver, samozaložba, 2013, 15 strani, format A5  11.393 kron in 93 krajcarjev, Zbornik ob 100‐letnici Kulturnega doma Smlednik, KUD Smlednik, 2011, 112 strani, format A5  50 let Podružnične šole Topol, Založba G, 2005, 85 strani, format A5  V Sori nova stoji učilna zidana, KS Sora in OŠ Preska, 1996, 55 strani, format A5  80 let preške šole, 1931 – 2011, OŠ Preska, 2012, 77 strani, format A4  30 let OŠ Medvode, OŠ Medvode, 2011, 58 strani format A4 Skupaj: 496 strani formata A5 in 228 strani formata A4

Knjižnica Litija  Avbelj, Peter: Jubilej župnijske cerkve sv. Martina: 1901‐2001, 154 strani, format A5  Brilej, Martin: Litijski obrazi, 250 strani, format A5  Brilej, Martin: 150 let železnice: od Celja do Ljubljane: 1849‐1999, 130 strani, format A5  Brilej, Martin: Spomin na Litijo: Litija in okoliški kraji na starih razglednicah, 155 strani, format A5  Kresal, France: Zgodovina Predilnice Litija : 1886‐1986, 206 strani, format A4  Godec, Ivan: Tebi v pomoč, človek, 104 strani, format A5  Godec, Ivan: Rudnik Sitarjevec, 60 strani, format A5  Predilnica Litija: Ob 125‐letnici Predilnice Litija, 109 strani, format A4  Litijski zbornik NOB. Knjiga 1, 357 strani, format A5  Litijsko šolstvo skozi čas, 165 strani, format A5  Rod se za rodom vrsti: zbornik Župnije Primskovo na Dolenjskem ob 250‐letnici začetka župnije, 574 strani, format A5 Skupaj: 1.949 strani formata A5 in 315 strani formata A4 Ciljna publika: Digitalna zbirka je namenjena uporabnikom knjižnic osrednjeslovenskega območja, prebivalcem občin osrednje Slovenije, uporabnikom portala Kamra in dLib, strokovni javnosti, kakor tudi vsej zainteresirani javnosti. Okvirni stroški digitalizacije:  digitalizacija 3.757 strani gradiva formata A5 (0,71 EUR/skenogram) in 4.358 strani gradiva formata A4 (1,00 EUR/skenogram)  zunanji izvajalec (stroški objave vsebine projekta: vnos metapodatkov, priprava opisov in komentarjev, uredniško delo) 7.025,47 €

Proggramskii načrt za z leto 2015 2 P Programski načrt Trub barjeve hišee literature (v nadaljevanju THL) za leto 20 015 sledi raznolikkosti in inovvativnosti programskihh vsebin, naamenjenih rrazličnim drružbenim skkupinam in vsem m generacijaam. Program m THL bo s ledil stratešškim ciljem Mestne knnjižnice Ljub bljana (v nadaljevvanju MKL)), spodbujall njeno uveeljavljanje kot k središča kulturnegaa in intelekttualnega življenjaa v Ljubljaani in prim mere dobrihh praks de elil z drug gimi kulturnno izobraževalnimi instituciijami v Ljubljani, Slovvenji in na mednarodnem podro očju. Z reddnimi progrramskimi dogodki in prirediitvami za širšo š javnosst, bo THL nadgrajeva ala ponudb o MKL in ji j s tem pomagaa vstopati naa področje ljubljanske kulturne po onudbe. TTHL bo usm merjena v ustvarjanjee odprtega, pluralnega a in dinam ičnega prostora, ki pripadn nikom različn nih literarniih, intelektuualnih in nazorskih skupin omogočča izmenjavvo mnenj in stališšč o vseh kulturnih in i družben ih vprašanjih, ki zazn namujejo ddanašnji čas. Poleg uveljavljjenih način nov predstaavitve literaature, bom mo slediti novim n tokoovom in sp podbujali pristopee, ki povezu ujejo literatturo z glasbbenimi, likovvnimi, lutko ovnimi in drrugimi ume etniškimi izrazi. V V tem smislu bo TH HL prostor povezovan nja pisateljev, pesnikoov, ustvarjalcev in umetnikkov različnih profilov in ustvarjalnnih pristopo ov. Lastno p produkcijo lliterarnih ozziroma z literaturro povezanih dogodko ov bo THL dopolnjevaala s progra ami partne rskih organ nizacij in posameeznikov. Pri selekciji pro ogramskih vvsebin bo THL še napre ej gojila tesnne stike s šttevilnimi ustanovvami, organizacijami in n posamezn iki, ki delujejo na področjih knjigge, bralne ku ulture in literarneega ustvarjanja: založb bami, festivvali, časopissi, revijami,, sejmi in sstanovskimi društvi. Izbor prrogramskih vsebin bo v prvi vrstti namenjen n pisani bessedi v najšiiršem pomenu, kar pomeni, da bodo kk nastajanju u programa vabljeni vsi udeležencci knjižne prrodukcijske verige – emi akterji , ki na širrši ravni avtorji, prevajalci, uredniki, založniki, kritiki, lekttorji in vse sprejem majo odločittve, ki imaajo vpliv naa domačo literarno ponudbo p inn splošno kulturno blaginjo o. P Programsko o ponudbo THL bodo vv letu 2015 sestavljali uveljavljeni sredini pro oblemski večeri, kko bodo v o ospredje sto opile okroglee mize, stro okovna pred davanja in jaavne razprave. Torki in četrtkki bodo tud di v nadaljevvanju nameenjeni literaarnim dogod dkom, ki se vežejo na literarna branja in pogovoree z avtorji. O Ob petkih i n sobotah p pa bo THL p ponudila spproščen pro ogram, ki

bo vezan na serije filmskih, gledaliških in glasbenih dogodkov. Ob ponedeljkih, ko je hiša zaprta, bomo prostor namenili ustvarjalcem, ki jim zaradi dolgoročnejšega programskega načrtovanja ne moremo zagotoviti drugih terminov. Zavedamo se namreč, da ustrezne programske širine ni moč zagotavljati brez sprotnih vsebin, ki se porajajo in prihajajo v odvisnosti od trenutnega dogajanja na kulturni sceni in v družbenem življenju. Eden od osnovnih namenov ustvarjanja prireditvenih vsebin v THL je tudi nagovarjanje in vključevanje študentske generacije, ki ima veliko energije, ne pa vedno pravih priložnosti za dokazovanje, zato bomo krepili stike z ljubljansko univerzo in študentskimi publikacijami. Poleg mlajše generacije bomo vključevali tudi starejšo populacijo, društva in organizacije starejših občanov. Pri tem THL že uspešno sodeluje zlasti z ljubljansko območno enoto JSKD. V sodelovanju s študentskimi skupinami, ki se oblikujejo predvsem na oddelkih za slovenski jezik in primerjalno književnost, pa bomo organizirali popoldanske bralne krožke ter večerna predavanja in razprave ter študentske literarne večere in s tem omogočili (so)ustvarjanje vsebin, za katere v okviru univerzitetnih programov študenti nimajo pravih možnosti. Poleg študentskih in seniorskih programskih enot bomo v letu 2015 poglobili stik s tuje‐govorečimi prebivalci/obiskovalci Ljubljane, ki se zaradi slabšega razumevanja slovenskega jezika ne morejo vključevati v literarno dogodkovno ponudbo slovenske prestolnice. Trubarjeva hiša literature se bo aktivneje povezala s širokim krogom programskih partnerjev, med katerimi naj omenimo Javno agencijo za knjigo RS, Študentsko založbo, založbo Modrijan, LUD Literatura, Mladinsko knjigo, Rokus‐Klett, LUD Šerpa, KUD Apokalipsa, Litera in še mnogimi drugimi manjšimi založniki. Tesen stik bomo spletali tudi s stanovskimi društvi, kot so Društvo slovenskih pisateljev, Društvo slovenskih književnih prevajalcev, Društvo slovenskih literarnih kritikov, Slovensko sociološko društvo in Slovensko filozofsko društvo. Občasno bomo gostovali vsebine, vezane na tehtnejše časopise in revije, kot so Pogledi, Ekran, Literatura, Sodobnost in Mladina. Razširilo se bo sodelovanje s festivali, ki nastajajo pod okriljem JAK ali MOL, kot na primer Zlati čoln, Vilenica, Pranger, Fabula in Bobri. Pri načrtovanju omenjenih programskih vsebin se bomo tesno povezovali s tvorci ustvarjalne kulture in kritične misli, kakršni sta Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede; obema najpomembnejšima slovenskima knjižnima sejmoma na Kongresnem trgu in v Cankarjevem domu; javnimi zavodi iz skupine MOL. Da bi bila Trubarjeva hiša živa in obiskana tudi izven obstoječe prireditvene ponudbe, bomo poleg redne čitalniške dejavnosti skrbeli za organizacijo razstav, saj je THL kot razstavni prostor vključena v razpise Mestne občine Ljubljana za izbor projektov s področja likovne umetnosti, galerijsko dejavnost pa bomo razvijali tudi v povezavi s festivali in drugimi odmevnejšimi dogajanji. Že tako pestro sliko dopolnjujejo še številni dopoldanski dogodki, namenjeni predvsem novinarjem in profesionalnim knjigoljubcem. Za večjo prepoznavnost THL je v načrtu izvedba promocijskega video oglasa, ki bo promoviral THL samo in dogodke v njej. Z njim se bo THL promovirala na medmrežju in ga kot primer dobre prakse posredovali lokalnim inštitucijam in hišam literature po Evropi. S promocijskim video oglasom bomo vstopili v svet digitalne komunikacije in nagovarjali 3

publiko s pomočjo multimedije. Zagotavljalo se bo tudi stalno sodelovanje z zunanjimi organizacijami in posledično gradilo prepoznavno mrežo. Literatura in literarni dogodki: v okviru literarno‐umetniških programov se v Trubarjevi hiši literature odvijajo literarne prireditve, festivali, branja, predstavitve knjig, ustvarjalne delavnice, gostovanja tujih pisateljev in pesnikov in drugi dogodki, povezani s knjigo, literaturo in branjem. Ciljnim skupinam oziroma širši javnosti želimo v prvi hiši literature v Sloveniji predstaviti izbrane literarne dogodke in prireditve, povezane s knjigo. Poleg tradicionalnih načinov predstavitve literature spodbujamo tudi inovativne pristope, ki povezujejo literaturo z drugimi polji umetniškega ustvarjanja. Nosilne dogodkovne serije leta 2015 bodo: Povej mi, kaj bereš, in povem ti, kdo si! (literarni pogovorni večer vodi Tina Košir Mazi), Pesniški tandem (literarno‐pesniški pogovorni večer vodi Petra Koršič), Literarne čajanke (bralni klub in pogovor o knjigah vodi Anja Radaljac) in Trubarjeva hiša duhov (multimedijski literarno‐pogovorni večer vodi Aljaž Krivec). Kulturna in družbena tematika: kritična refleksija kulturnega in družbenega življenja je še posebej potrebna v času, ko javno življenje in medijski prostor tudi na področju kulture zaznamujejo naraščajoča komercializacija, tabloidizacija in površinske obravnave tekočega dogajanja. Trubarjeva hiša literature želi še naprej aktivno spodbujati in širiti »prostor javne besede«, ki bi omogočal teoretikom, kritikom in izobražencem izraziti svoje poglede na aktualno družbeno problematiko. Redni dogodki tega sklopa so sredini dogodki, ki jih bomo pripravili v sodelovanju s Slovenskim sociološkim društvom, Pedagoškim inštitutom, štirinajstdnevnikom Pogledi, Slovenskim Protestantskim društvom Primož Trubar in drugimi sorodnimi izvajalci. Kreativne delavnice: ustvarjalno‐kreativne delavnice so delavnice, povezane z ustvarjanjem na izraznem, likovnem in nasploh umetniškem področju. Cilj je, da se vzpostavi niz delavnic v okviru katerih se odpira nov prostor za sodelovanja različnih ustvarjalcev oziroma mentorjev, ki se bodo z udeleženci lotili uprizarjanja besedil. Udeleženci kreativnih delavnic se bodo srečali z različnimi načini priprave in razvoja javnih nastopov, raziskovali nove načine in možnosti interpretacije oziroma uprizarjanja besedil in/ali pesmi. Omenjeni vsebinski sklop bomo gradili s pomočjo: Urnih zgodb (pisanje kratkih proznih besedil), Impro ateljeja (delavnica improvizacijskega gledališča) in Performativne delavnice (Rdeča nit delavnice je izražanje besedila in literature skozi igro, javni nastop oz. Performans). Razstavni program: Trubarjeva hiša literature pripravlja razstave, povezane s knjigo, literaturo in ilustracijo ter sodobnimi likovnimi umetniškimi izrazi. V sodelovanju z oddelkom za kulturo pri MOL in v produkciji s hišnimi partnerji bomo v letu 2015 pripravili od šest do osem razstav, ki bodo na ogled v povprečju po en mesec. Za sodelovanje pri izvedbi razstavnega programa se bomo naslonili na: Mestno knjižnico Ljubljana in projekte, ki potekajo v njenem okviru, Slovansko knjižnico ‐ Center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke, 4

Muzej novejše zgodovine Slovenije, Področna društva in organizacije, Visoko šolo za umetnost, Visoko šolo za design, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, Ilustratorje in ilustratorke ter umetnike posameznike. Programi za seniorje: programi za seniorje so namenjeni najstarejši skupini obiskovalcev Trubarjeve hiše literature. Predstavljajo srečanja študijskih skupin, društev in krožkov za tretje življenjsko obdobje. Med uspešnimi sodelovanji naj izpostavimo zlasti projekt Žlahtne misli v srebrni kopreni (JSKD) in sodelovanje z društvom Navdih. Film, gledališče, glasba in literatura: v seriji mesečnih srečanj, ki jo načrtujemo, se predstavijo ustvarjalci, ki delujejo na področju literature, gledališča, glasbe in/ali filma. Namen tega ciklusa je ustvariti zanimive, dinamične pogovore in spodbuditi refleksijo o pomenu filma, gledališča, glasbe in literature kot kompleksnih umetniških izrazov. Za aktivno sodelovanje pri pripravi serij se bomo povezali s Slovensko kinoteko, AGRFT, Mestnim gledališčem ljubljanskim (koordinatorko za trženje programa Natašo Pevec) ter kantavtorjem Matejem Kranjcem. Vizualna umetnost v povezavi z mladinsko literaturo: natečaji za spodbujanje mladih k branju, kreativnosti in ustvarjanju. Namen natečaja je spodbuditi mladostnike k prebiranju mladinske literature in kreativnemu izražanju v povezavi z omenjeno literaturo. Vsebinsko bi bil natečaj vezan na naključno izbrano literarno delo ali avtorja/avtorico, s področja mladinske literature. Od sodelujočih se pričakuje, da bodo njihovi izdelki tematsko povezani z vsebino dela ali delom oz. življenjem avtorja/avtorice. Znotraj teh omejitev pa si lahko ustvarjalci sami izbirajo, kako se bodo vizualno umetniško izrazili – tradicionalno (preko slikarstva, kiparstva, grafike, fotografije, itd. ) ali sodobno (video, instalacija, performing art, ilustracija, strip ter kostumografija in scenografija). Sodelovanje s šolami in pedagoško delo: pedagoško delo poteka za otroke vrtcev in šol. Pomembno je, da se otroci srečajo s knjigo in kulturo branja že v najzgodnejšem obdobju življenja in zato je potrebno organizirati načrtovane obiske vzgojno‐izobraževalnih institucij. Poleg klasičnega bibliopedagoškega dela, bomo tovrstno delo obogatili s poznavanjem Trubarja in njegove dediščine. Trubarjeva hiša literature na festivalu Bobri: program Trubarjeve hiše literature se bo tesno navezal na festival Bobri. V mesecu januarju in februarju 2015 bomo gostili delavnice in srečanja v okviru festivala, tokrat na temo arhitekture. Trubarjeva hiša literature na prvem Slovenskem festivalu improlige: THL bo sodelovala pri organizaciji prvega Slovenskega festivala improlige, ki bo potekal v mesecu aprilu. Organizator festivala je KUD France Prešeren Trnovo. 5

Projekt Alpe‐Adria: projektna ideja je zamišljena kot kulturno‐umetniški in literarni program mednarodnega povezovanja držav bivše Jugoslavije. THL lahko s svojim programom dobre prakse širi idejo oblikovanja hiš literature po državah sorodnega jezikovnega področja. Sodelovanje in medkulturni dialog bo obogatil programe vseh jezikovnih področij in zgradil trden kulturni most med že znanimi kulturnimi ustvarjalci. Regijsko se lahko povezujemo pri organizaciji festivalov in spodbujanju branja. Prvo sodelovanje bomo najprej navezali z različnimi tujimi kulturnimi društvi, ki delujejo na širšem slovenskem ozemlju. Z društvi bi sodelovali tudi pri načrtovanju programskih sklopov. Pri sodelovanju se bomo oprli na Društvo Ljiljan, Kulturno društvo Srbskega – Slovenskega prijateljstva Mavrica, Hrvaško društvo Ljubljana in Zvezo slovenski društev na Hrvaškem. Noč knjige: aktivno se bomo udeležili dogodka »Noč knjige«, ki ga v Založbi Sanje načrtujejo za leto 2015. V sklopu tega dogodka bomo obeležili začetek prve svetovne vojne na slovenskih tleh in odprtje Soškega bojišča. Ob 100‐letnici začetka prvih bojev na slovenskem, predvidevamo organizacijo literarno‐zgodovinskega dogodka, ki bi sodelujoče povezal na temah: vojna literatura, spomini, poezija in pričevanja. Znani BEREjo in priPOROČAjo: projekt je zastavljen tako, da znane Slovenske in Slovence vključi v promocijo branja in priporočanja v branje. Preko družabnih omrežij (spletne strani in Facebooka) se bomo obrnili na znane Slovence in Slovenke ter jih zaprosili za deset naslovov knjig, ki so se jih med branjem pozitivno dotaknile in bi jih priporočili naprej v branje. Dobljena priporočila bomo promovirali po enotah Mestne knjižnice Ljubljana, v Trubarjevi hiši literature pa bomo, v času trajanja projekta, organizirali pogovorne večere z znanimi Slovenkami in Slovenci, ki so priporočili v branje. Pogovorni večeri bodo potekali, v obliki neformalnega razgovora o branju knjig, spodbujanju branja in zagovorništvu bralne kulture. mag. Jelka Gazvoda Rok Dežman direktorica MKL programski vodja THL Ljubljana, 8. 10. 2014