Pregled stanja obmocja osr 2016 by Mestna knjižnica Ljubljana

Pripravil in uredil: mag. Aleš Klemen, koordinator območnosti MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA [v sodelovanju s CeZaR Narodne in univerzitetme knjižnice]

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 1

KAZALO VSEBINE 1 2 3

UVOD............................................................................................................................... 6 MREŽA KNJIŽNIC NA OBMOČJU OOK ................................................................................ 8 PREGLED RAZVOJNE PROBLEMATIKE OBMOČJA ................................................................ 9 3.1 3.2

RAZVOJNE STRATEGIJE (OBČIN) ............................................................................................................. 9 STRATEŠKI NAČRTI KNJIŽNIC ........................................................................................................................ 12

ANALIZA LOKALNE SKUPNOSTI PO OSREDNJIH KNJIŽNICAH NA OBMOČJU ....................... 13 4.1 MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA ........................................................................................................... 14 4.1.1 MESTNA OBČINA LJUBLJANA ...................................................................................................... 14 4.1.2 OBČINA BREZOVICA .................................................................................................................... 14 4.1.3 OBČINA DOBROVA-POLHOV GRADEC ......................................................................................... 15 4.1.4 OBČINA DOL PRI LJUBLJANI......................................................................................................... 16 4.1.5 OBČINA HORJUL .......................................................................................................................... 17 4.1.6 OBČINA IG ................................................................................................................................... 18 4.1.7 OBČINA ŠKOFLJICA ...................................................................................................................... 19 4.1.8 OBČINA VELIKE LAŠČE ................................................................................................................. 20 4.1.9 OBČINA VODICE .......................................................................................................................... 20 4.1.10 Preglednice k socio-demografskim značilnostim območja .......................................................... 21 4.2 KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA CERKNICA ............................................................................................... 23 4.2.1 OBČINA CERKNICA....................................................................................................................... 23 4.2.2 OBČINA BLOKE ............................................................................................................................ 24 4.2.3 OBČINA LOŠKA DOLINA ............................................................................................................... 25 4.2.4 Preglednice k socio-demografskim značilnostim območja .......................................................... 26 4.3 KNJIŽNICA DOMŽALE ........................................................................................................................... 28 4.3.1 OBČINA DOMŽALE ...................................................................................................................... 28 4.3.2 OBČINA LUKOVICA ...................................................................................................................... 28 4.3.3 OBČINA MENGEŠ......................................................................................................................... 29 4.3.4 OBČINA MORAVČE ...................................................................................................................... 30 4.3.5 OBČINA TRZIN ............................................................................................................................. 31 4.3.6 Preglednice k socio-demografskim značilnostim območja .......................................................... 32 4.4 MESTNA KNJIŽNICA GROSUPLJE .......................................................................................................... 34 4.4.1 OBČINA GROSUPLJE .................................................................................................................... 34 4.4.2 OBČINA IVANČNA GORICA .......................................................................................................... 35 4.4.3 OBČINA DOBREPOLJE .................................................................................................................. 35 4.4.4 Preglednice k socio-demografskim značilnostim območja .......................................................... 36 4.5 KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK ......................................................................................... 38 4.5.1 OBČINA KAMNIK ......................................................................................................................... 38 4.5.2 OBČINA KOMENDA ..................................................................................................................... 38 4.5.3 Preglednice k socio-demografskim značilnostim območja .......................................................... 39 4.6 KNJIŽNICA LITIJA .................................................................................................................................. 41 4.6.1 OBČINA LITIJA ............................................................................................................................. 41 4.6.2 OBČINA ŠMARTNO PRI LITIJI ....................................................................................................... 42 4.6.3 Preglednice k socio-demografskim značilnostim območja .......................................................... 43 4.7 KNJIŽNICA LOGATEC ............................................................................................................................ 44 4.7.1 OBČINA LOGATEC ........................................................................................................................ 44 4.7.2 Preglednice k socio-demografskim značilnostim območja .......................................................... 45 4.8 KNJIŽNICA MEDVODE .......................................................................................................................... 46 4.8.1 OBČINA MEDVODE ...................................................................................................................... 46 4.8.2 Preglednice k socio-demografskim značilnostim območja .......................................................... 47 4.9 CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA ....................................................................................................... 48 4.9.1 OBČINA VRHNIKA ........................................................................................................................ 48 4.9.2 OBČINA BOROVNICA ................................................................................................................... 49 4.9.3 OBČINA LOG-DRAGOMER ........................................................................................................... 50 4.9.4 Preglednice k socio-demografskim značilnostim območja .......................................................... 51 4.10 ANALIZA REGIONALNIH RAZVOJNIH POTENCIALOV............................................................................................ 52

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 2

4.10.1 4.10.2 4.10.3 4.10.4 4.10.5 4.10.6 4.10.7 4.10.8

Demografska analiza .................................................................................................................. 52 Analiza gospodarskih kazalcev.................................................................................................... 54 Analiza stanja poselitve in razvoja naselij ................................................................................... 56 Vzgoja in izobraževanje .............................................................................................................. 59 Analiza stanja kulture in kulturne dediščine ............................................................................... 60 Analiza stanja zdravstva ............................................................................................................. 60 Analiza stanja socialnega varstva v regiji ................................................................................... 61 Analiza stanja nevladnih organizacij v regiji ............................................................................... 62

INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKA OPREMA (IKT) NA POSAMEZNIH OBMOČJIH OOK ..... 62 5.1 DEFINIRANJE PROBLEMA ............................................................................................................................ 62 5.2 HIPOTEZE (STANDARDI, PRAVILNIK) .............................................................................................................. 65 5.3 CILJI ....................................................................................................................................................... 65 5.3.1 Način upravljanja in vzdrževanja opreme IKT (Tabela A1 in A2) ................................................. 66 5.3.2 Število, starost in vrsto opreme IKT za zaposlene in uporabnike (Tabela B) ............................... 67 Vrste računalnikov ....................................................................................................................................... 69 Starost računalniške strojne in programske opreme ................................................................................... 70 Operacijski sistemi računalnikov ................................................................................................................. 71 Druge naprave (e-bralniki, tiskalniki, skenerji, …) ........................................................................................ 72 5.3.3 Konfiguracija strojne in komunikacijske opreme - (Tabela C) ..................................................... 73 5.3.4 Povezava na internet - (Tabela D) ............................................................................................... 74 Ponudniki interneta in hitrosti ..................................................................................................................... 75 Brezžična povezava (Wi-fi)........................................................................................................................... 75 Ostalo .......................................................................................................................................................... 76 5.3.5 Pokritost licenc (Tabela E) ........................................................................................................... 76 5.3.6 Strežnik in varnost informacijskega sistema (Tabela F) .............................................................. 76 5.3.7 Metode ........................................................................................................................................ 77 5.3.8 Vzorec ......................................................................................................................................... 77 5.3.9 Vprašalnik ................................................................................................................................... 77 5.4 ANALIZA STANJA OPREME IKT PO POSAMEZNIH OSREDNJIH KNJIŽNICAH IN NA CELOTNEM OBMOČJU 77 5.5 OPREDELITEV RAZVOJNIH POTREB GLEDE OPREME IKT NA OBMOČJU OOK ....................................... 79 5.5.1 Splošne ugotovitve ...................................................................................................................... 79 5.5.2 Prioritete glede na stanje ............................................................................................................ 80

KNJIŽNICE OSREDNJESLOVENSKEGA OBMOČJA ............................................................... 82 6.1 6.2 6.3 6.4 6.5 6.6 6.7 6.8 6.9

MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA .................................................................................................................... 82 KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA CERKNICA ......................................................................................................... 88 KNJIŽNICA DOMŽALE ................................................................................................................................. 90 MESTNA KNJIŽNICA GROSUPLJE ................................................................................................................... 93 KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK ..................................................................................................... 95 KNJIŽNICA LITIJA ....................................................................................................................................... 99 KNJIŽNICA LOGATEC ................................................................................................................................ 103 KNJIŽNICA MEDVODE .............................................................................................................................. 107 CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA .............................................................................................................. 110

PREGLED STANJA KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI NA OBMOČJU OOKANJE ..............................113 7.1 OBSEG KNJIŽNIČNEGA GRADIVA ........................................................................................................ 113 7.2 LETNI PRIRAST MONOGRAFSKIH PUBLIKACIJ, NEKNJIŽNEGA GRADIVA IN SERIJSKIH PUBLIKACIJ ..... 116 7.3 RAZMERJE MED ŠTEVILOM NASLOVOV STROKOVNEGA IN LEPOSLOVNEGA GRADIVA V PRIRASTU.. 120 7.4 IZPOSOJA GRADIVA ............................................................................................................................ 124 7.5 DELAVCI ............................................................................................................................................. 125 7.5.1 Število strokovnih delavcev ....................................................................................................... 125 7.6 PROSTOR IN OPREMA ........................................................................................................................ 127 7.7 ČLANI, IZPOSOJA ................................................................................................................................ 130 7.8 FINANCE ............................................................................................................................................. 133

8 9

DEFINICIJE .....................................................................................................................135 VIRI ...............................................................................................................................135

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 3

Kazalo preglednic PREGLEDNICA 1: PREGLEDNICA 2: PREGLEDNICA 3: PREGLEDNICA 4:

OBMOČJA OOK, KNJIŽNICE, OBČINE, PREBIVALCI ....................................................................................... 8 STRATEŠKI DOKUMENTI OBČIN ................................................................................................................... 9 STRATEŠKI NAČRTI SPLOŠNIH KNJIŽNIC OSREDNJESLOVENSKEGA OBMOČJA .......................................... 12 PREBIVALSTVO PO SPOLU, IZBRANIH STAROSTNIH SKUPINAH, IZOBRAZBENI IN POKLICNI STRUKTURI, ŠTEVILU GOSPODINJSTEV, NARAVNEM IN SKUPNEM PRIRASTU, DRUŽINE (OBMOČJE: MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA), 2015 .................................................................................................................... 21 PREGLEDNICA 5: DNEVNE DELOVNE MIGRACIJE - DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO - ŠTEVILO, ŠTEVILO ZAPOSLENIH OSEB, REGISTRIRANE BREZPOSELNE OSEBE IN STOPNJA REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI, POVPREČNA MESEČNA PLAČA (OBMOČJE: MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA), 2015 ...................................................... 22 PREGLEDNICA 6: OCENA STANOVANJSKEGA SKLADA, STANOVANJA PO ŠTEVILU SOB IN POVRŠINI PO OBČINAH SLOVENIJE, PO METODOLOGIJI POPISA 2011 (OBMOČJE: MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA), 2015 ............................. 22 PREGLEDNICA 7: NARODNOST, PRISELJENCI - GLEDE NA DRŽAVLJANSTVO (ŠT. IN %) (OBMOČJE: MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA), 2015 ...................................................................................................................................... 22 PREGLEDNICA 8: ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA (OBMOČJE: MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA), 2015 ..................................... 23 PREGLEDNICA 9: PREBIVALSTVO PO SPOLU, IZBRANIH STAROSTNIH SKUPINAH, IZOBRAZBENI IN POKLICNI STRUKTURI, ŠTEVILU GOSPODINJSTEV, NARAVNEM IN SKUPNEM PRIRASTU, DRUŽINE (OBMOČJE: KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA CERKNICA), 2015 ....................................................................................................................... 26 PREGLEDNICA 10: DNEVNE DELOVNE MIGRACIJE - DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO - ŠTEVILO, ŠTEVILO ZAPOSLENIH OSEB, REGISTRIRANE BREZPOSELNE OSEBE IN STOPNJA REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI, POVPREČNA MESEČNA PLAČA (OBMOČJE: KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA CERKNICA), 2015 ......................................... 26 PREGLEDNICA 11: OCENA STANOVANJSKEGA SKLADA, STANOVANJA PO ŠTEVILU SOB IN POVRŠINI PO OBČINAH SLOVENIJE, PO METODOLOGIJI POPISA 2011 (OBMOČJE: KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA CERKNICA), 2015................. 27 PREGLEDNICA 12: NARODNOST, PRISELJENCI - GLEDE NA DRŽAVLJANSTVO (ŠT. IN %) (OBMOČJE: KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA CERKNICA), 2015 ....................................................................................................................... 27 PREGLEDNICA 13: ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA (OBMOČJE: KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA CERKNICA), 2015 ........................ 27 PREGLEDNICA 14: PREBIVALSTVO PO SPOLU, IZBRANIH STAROSTNIH SKUPINAH, IZOBRAZBENI IN POKLICNI STRUKTURI, ŠTEVILU GOSPODINJSTEV, NARAVNEM IN SKUPNEM PRIRASTU, DRUŽINE (OBMOČJE: KNJIŽNICA DOMŽALE), 2015 ....................................................................................................................................... 32 PREGLEDNICA 15: DNEVNE DELOVNE MIGRACIJE - DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO - ŠTEVILO, ŠTEVILO ZAPOSLENIH OSEB, REGISTRIRANE BREZPOSELNE OSEBE IN STOPNJA REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI, POVPREČNA MESEČNA PLAČA (OBMOČJE: KNJIŽNICA DOMŽALE), 2015 ...................................................................... 32 PREGLEDNICA 16: OCENA STANOVANJSKEGA SKLADA, STANOVANJA PO ŠTEVILU SOB IN POVRŠINI PO OBČINAH SLOVENIJE, PO METODOLOGIJI POPISA 2011 (OBMOČJE: KNJIŽNICA DOMŽALE), 2015.............................................. 33 PREGLEDNICA 17: NARODNOST, PRISELJENCI - GLEDE NA DRŽAVLJANSTVO (ŠT. IN %) (OBMOČJE: KNJIŽNICA DOMŽALE), 2015 .......................................................................................................................................................... 33 PREGLEDNICA 18: ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA (OBMOČJE: KNJIŽNICA DOMŽALE), 2015 ....................................................... 33 PREGLEDNICA 19: PREBIVALSTVO PO SPOLU, IZBRANIH STAROSTNIH SKUPINAH, IZOBRAZBENI IN POKLICNI STRUKTURI, ŠTEVILU GOSPODINJSTEV, NARAVNEM IN SKUPNEM PRIRASTU, DRUŽINE (OBMOČJE: MESTNA KNJIŽNICA GROSUPLJE), 2015 ................................................................................................................... 36 PREGLEDNICA 20: DNEVNE DELOVNE MIGRACIJE - DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO - ŠTEVILO, ŠTEVILO ZAPOSLENIH OSEB, REGISTRIRANE BREZPOSELNE OSEBE IN STOPNJA REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI, POVPREČNA MESEČNA PLAČA (OBMOČJE: MESTNA KNJIŽNICA GROSUPLJE), 2015 ..................................................... 37 PREGLEDNICA 21: OCENA STANOVANJSKEGA SKLADA, STANOVANJA PO ŠTEVILU SOB IN POVRŠINI PO OBČINAH SLOVENIJE, PO METODOLOGIJI POPISA 2011 (OBMOČJE: MESTNA KNJIŽNICA GROSUPLJE), 2015 ............................ 37 PREGLEDNICA 22: NARODNOST, PRISELJENCI - GLEDE NA DRŽAVLJANSTVO (ŠT. IN %) (OBMOČJE: MESTNA KNJIŽNICA GROSUPLJE), 2015 ..................................................................................................................................... 37 PREGLEDNICA 23: ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA (OBMOČJE: MESTNA KNJIŽNICA GROSUPLJE), 2015 ...................................... 37 PREGLEDNICA 24: PREBIVALSTVO PO SPOLU, IZBRANIH STAROSTNIH SKUPINAH, IZOBRAZBENI IN POKLICNI STRUKTURI, ŠTEVILU GOSPODINJSTEV, NARAVNEM IN SKUPNEM PRIRASTU, DRUŽINE (OBMOČJE: KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK), 2015 ..................................................................................................... 39 PREGLEDNICA 25: DNEVNE DELOVNE MIGRACIJE - DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO - ŠTEVILO, ŠTEVILO ZAPOSLENIH OSEB, REGISTRIRANE BREZPOSELNE OSEBE IN STOPNJA REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI, POVPREČNA MESEČNA PLAČA (OBMOČJE: KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK), 2015 .................................... 40 PREGLEDNICA 26: OCENA STANOVANJSKEGA SKLADA, STANOVANJA PO ŠTEVILU SOB IN POVRŠINI PO OBČINAH SLOVENIJE, PO METODOLOGIJI POPISA 2011 (OBMOČJE: KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK), 2015 ........... 40 PREGLEDNICA 27: NARODNOST, PRISELJENCI - GLEDE NA DRŽAVLJANSTVO (ŠT. IN %) (OBMOČJE: KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK), 2015 ....................................................................................................................... 40 PREGLEDNICA 28: ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA (OBMOČJE: KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK), 2015 ..................... 40

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 4

PREGLEDNICA 29: PREBIVALSTVO PO SPOLU, IZBRANIH STAROSTNIH SKUPINAH, IZOBRAZBENI IN POKLICNI STRUKTURI, ŠTEVILU GOSPODINJSTEV, NARAVNEM IN SKUPNEM PRIRASTU, DRUŽINE (OBMOČJE: KNJIŽNICA LITIJA), 2015 .......................................................................................................................................................... 43 PREGLEDNICA 30: DNEVNE DELOVNE MIGRACIJE - DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO - ŠTEVILO, ŠTEVILO ZAPOSLENIH OSEB, REGISTRIRANE BREZPOSELNE OSEBE IN STOPNJA REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI, POVPREČNA MESEČNA PLAČA (OBMOČJE: KNJIŽNICA LITIJA), 2015 ............................................................................. 43 PREGLEDNICA 31: OCENA STANOVANJSKEGA SKLADA, STANOVANJA PO ŠTEVILU SOB IN POVRŠINI PO OBČINAH SLOVENIJE, PO METODOLOGIJI POPISA 2011 (OBMOČJE: KNJIŽNICA LITIJA), 2015..................................................... 43 PREGLEDNICA 32: NARODNOST, PRISELJENCI - GLEDE NA DRŽAVLJANSTVO (ŠT. IN %) (OBMOČJE: KNJIŽNICA LITIJA), 2015 43 PREGLEDNICA 33: ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA (OBMOČJE: KNJIŽNICA LITIJA), 2015 ............................................................ 43 PREGLEDNICA 34: PREBIVALSTVO PO SPOLU, IZBRANIH STAROSTNIH SKUPINAH, IZOBRAZBENI IN POKLICNI STRUKTURI, ŠTEVILU GOSPODINJSTEV, NARAVNEM IN SKUPNEM PRIRASTU, DRUŽINE (OBMOČJE: KNJIŽNICA LOGATEC), 2015 ........................................................................................................................................ 45 PREGLEDNICA 35: DNEVNE DELOVNE MIGRACIJE - DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO - ŠTEVILO, ŠTEVILO ZAPOSLENIH OSEB, REGISTRIRANE BREZPOSELNE OSEBE IN STOPNJA REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI, POVPREČNA MESEČNA PLAČA (OBMOČJE: KNJIŽNICA LOGATEC), 2015 ....................................................................... 45 PREGLEDNICA 36: OCENA STANOVANJSKEGA SKLADA, STANOVANJA PO ŠTEVILU SOB IN POVRŠINI PO OBČINAH SLOVENIJE, PO METODOLOGIJI POPISA 2011 (OBMOČJE: KNJIŽNICA LOGATEC), 2015 ............................................... 45 PREGLEDNICA 37: NARODNOST, PRISELJENCI - GLEDE NA DRŽAVLJANSTVO (ŠT. IN %) (OBMOČJE: KNJIŽNICA LOGATEC), 2015 .................................................................................................................................................................. 45 PREGLEDNICA 38: ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA (OBMOČJE: KNJIŽNICA LOGATEC), 2015 ...................................................... 46 PREGLEDNICA 39: PREBIVALSTVO PO SPOLU, IZBRANIH STAROSTNIH SKUPINAH, IZOBRAZBENI IN POKLICNI STRUKTURI, ŠTEVILU GOSPODINJSTEV, NARAVNEM IN SKUPNEM PRIRASTU, DRUŽINE (OBMOČJE: KNJIŽNICA MEDVODE), 2015 ...................................................................................................................................... 47 PREGLEDNICA 40: DNEVNE DELOVNE MIGRACIJE - DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO - ŠTEVILO, ŠTEVILO ZAPOSLENIH OSEB, REGISTRIRANE BREZPOSELNE OSEBE IN STOPNJA REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI, POVPREČNA MESEČNA PLAČA (OBMOČJE: KNJIŽNICA MEDVODE), 2015...................................................................... 47 PREGLEDNICA 41: OCENA STANOVANJSKEGA SKLADA, STANOVANJA PO ŠTEVILU SOB IN POVRŠINI PO OBČINAH SLOVENIJE, PO METODOLOGIJI POPISA 2011 (OBMOČJE: KNJIŽNICA MEDVODE), 2015 ............................................. 48 PREGLEDNICA 42: NARODNOST, PRISELJENCI - GLEDE NA DRŽAVLJANSTVO (ŠT. IN %) (OBMOČJE: KNJIŽNICA MEDVODE), 2015 .......................................................................................................................................................... 48 PREGLEDNICA 43: ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA (OBMOČJE: KNJIŽNICA MEDVODE), 2015..................................................... 48 PREGLEDNICA 44: PREBIVALSTVO PO SPOLU, IZBRANIH STAROSTNIH SKUPINAH, IZOBRAZBENI IN POKLICNI STRUKTURI, ŠTEVILU GOSPODINJSTEV, NARAVNEM IN SKUPNEM PRIRASTU, DRUŽINE (OBMOČJE: CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA), 2015 ....................................................................................................................... 51 PREGLEDNICA 45: DNEVNE DELOVNE MIGRACIJE - DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO - ŠTEVILO, ŠTEVILO ZAPOSLENIH OSEB, REGISTRIRANE BREZPOSELNE OSEBE IN STOPNJA REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI, POVPREČNA MESEČNA PLAČA (OBMOČJE: CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA), 2015 .................................................. 51 PREGLEDNICA 46: OCENA STANOVANJSKEGA SKLADA, STANOVANJA PO ŠTEVILU SOB IN POVRŠINI PO OBČINAH SLOVENIJE, PO METODOLOGIJI POPISA 2011 (OBMOČJE: CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA), 2015 ......................... 51 PREGLEDNICA 47: NARODNOST, PRISELJENCI - GLEDE NA DRŽAVLJANSTVO (ŠT. IN %) (OBMOČJE: CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA), 2015......................................................................................................................................... 52 PREGLEDNICA 48: ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA (OBMOČJE: CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA), 2015 ................................. 52 PREGLEDNICA 49: POVZETEK SOCIO-DEMOGRAFSKIH ZNAČILNOSTI OBMOČJA PO KNJIŽNICAH, 2015 ................................ 53 PREGLEDNICA 50: VZDRŽEVANJE IKT OPREME ....................................................................................................................... 66 PREGLEDNICA 51: VZDRŽEVANJE IKT OPREME – LASTNI KADER ZA IKT ................................................................................. 67 PREGLEDNICA 52: DELEŽ RAČUNALNIKA NA TISOČ PREBIVALCEV.......................................................................................... 68 PREGLEDNICA 53: PRIMERJAVA ŠTEVILA RAČUNALNIKOV ZA UPORABNIKE NA OBMOČJU MED LETOMA 2010 IN 2013 ..... 69 PREGLEDNICA 54: ŠTEVILO TISKALNIKOV V KNJIŽNICAH OSREDNJESLOVENSKEGA OBMOČJA 2013 ..................................... 73 PREGLEDNICA 55: ENOTE MESTNE KNJIŽNICE LJUBLJANA, 2016 ........................................................................................... 83 PREGLEDNICA 56: POSTAJALIŠČA POTUJOČE KNJIŽNICE MESTNE KNJIŽNICE LJUBLJANA, 2016 ............................................ 84 PREGLEDNICA 57: ENOTE KNJIŽNICE JOŽETA UDOVIČA CERKNICA, 2016 .............................................................................. 89 PREGLEDNICA 58: ENOTE KNJIŽNICE DOMŽALE, 2016 ........................................................................................................... 90 PREGLEDNICA 59: POSTAJALIŠČA POTUJOČE KNJIŽNICE KNJIŽNICE DOMŽALE, 2016 ............................................................ 91 PREGLEDNICA 60: ENOTE IN IZPOSOJEVALIŠČA MESTNE KNJIŽNICE GROSUPLJE, 2016 ......................................................... 94 PREGLEDNICA 61: ENOTE IN IZPOSOJEVALIŠČA KNJIŽNICE FRANCETA BALANTIČA KAMNIK, 2016 ....................................... 97 PREGLEDNICA 62: POSTAJALIŠČA POTUJOČE KNJIŽNICE KNJIŽNICE FRANCETA BALANTIČA KAMNIK, 2016 .......................... 97 PREGLEDNICA 63: ENOTE IN IZPOSOJEVALIŠČA KNJIŽNICE LITIJA, 2016............................................................................... 100 PREGLEDNICA 64: ENOTE KNJIŽNICA LOGATEC, 2016 .......................................................................................................... 104 PREGLEDNICA 65: ENOTA KNJIŽNICE MEDVODE, 2016 ........................................................................................................ 108 PREGLEDNICA 66: ENOTI CANKARJEVE KNJIŽNICE VRHNIKA, 2016 ...................................................................................... 111 PREGLEDNICA 67: OBSEG KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2015) .................................................................................................. 113 PREGLEDNICA 68: ŠTEVILO NASLOVI INFORMATIVNEGA PERIODIČNEGA TISKA (ČASNIKI IN ČASOPISI) (2015) .................. 115

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 5

PREGLEDNICA 69: PREGLEDNICA 70: PREGLEDNICA 71: PREGLEDNICA 72: PREGLEDNICA 73: PREGLEDNICA 74: PREGLEDNICA 75: PREGLEDNICA 76: PREGLEDNICA 77: PREGLEDNICA 78: PREGLEDNICA 79: PREGLEDNICA 80: PREGLEDNICA 81: PREGLEDNICA 82: PREGLEDNICA 83: PREGLEDNICA 84:

PRIRAST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2015) ............................................................................................... 116 NAKUP IN DOSTOPNOST E-KNJIG (2015)................................................................................................. 119 RAZMERJA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA V KNJIŽNIČNI ZBIRKI IN ODPIS (2016) ........................................... 121 UREJENOST IN POSTAVITEV KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2016) ................................................................. 124 IZPOSOJA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA (2015) ............................................................................................. 124 ZAPOSLENI V KNJIŽNICAH (2015) ............................................................................................................ 125 MINIMALNO POTREBNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH V KNJIŽNICAH GLEDE NA PRAVILNIK (2015) ................. 126 IZOBRAŽEVANJE ZAPOSLENIH V KNJIŽNICAH (2015) ............................................................................... 127 KNJIŽNIČNI PROSTORI IN POTENCIALNI UPORABNIKI (2015) .................................................................. 128 ODPRTOST KNJIŽNIC V SKLADI Z ZAKONSKIMI DOLOČBAMI (2015) ........................................................ 128 KNJIŽNIČNA OPREMA (2015) ................................................................................................................... 129 POTENCIALNI UPORABNIKI IN ČLANI V KNJIŽNICAH OBMOČJA (2015) ................................................... 130 OBISK V KNJIŽNICAH OBMOČJA (2015) ................................................................................................... 131 OBISK PRIREDITEV IN USPOSABLJANJ V KNJIŽNICAH OBMOČJA (2015) .................................................. 132 FINANČNI KAZALCI DELOVANJA KNJIŽNIC (2015) .................................................................................... 133 FINANČNI KAZALCI DELOVANJA KNJIŽNIC, POVEZANI S KNJIŽNIČNIM GRADIVOM (2015) ..................... 134

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 6

1 UVOD »Splošna knjižnica je organizacija, ki jo ustanovi, podpira in financira skupnost, ali s pomočjo lokalne, pokrajinske ali nacionalne oblasti ali s pomočjo katere druge oblike organizacije lokalne skupnosti.« (IFLA/UNESCO standardi za splošne knjižnice, 2002, str. 1) »Knjižnica organizira območju in nalogam primerno mrežo organizacijskih enot, katerih delovanje koordinira osrednja knjižnica. Osrednja knjižnica je tista enota splošne knjižnice, kjer je sedež splošne knjižnice in ki organizira mrežo ter izvaja skupne funkcije. Knjižnica skrbi za enakomerno dostopnost knjižničnega gradiva in informacij na svojem območju, zato ustanovi in vodi območju primerno število in obliko organizacijskih enot knjižnice, ki sestavljajo mrežo. Organizacijske enote so lahko krajevne knjižnice, potujoče knjižnice, enote v večjih javnih zavodih ali za posebne skupine uporabnikov. Mreža je organizirana tako, da je sposobna zadovoljiti prebivalcem svojega območja večino zahtev po knjižničnem gradivu.« (Standardi za splošne knjižnice, 2005) »Svoboda, blaginja in razvoj družbe in posameznika so temeljne vrednote človeka. Doseči jih je moč samo tedaj, ko je dobro obveščeni državljan sposoben, da sam uresničuje svoje demokratske pravice in se aktivno vključuje v družbo. Konstruktivno sodelovanje v le-tej in razvoj demokracije sta odvisna od ustrezne izobrazbe in od prostega in neomejenega dostopa do znanja, duhovnih dobrin, kulture in informacij. Splošna knjižnica, dejanska vrata lokalne skupnosti do znanja, zagotavlja osnovno podstavo učenja od mladosti do starosti, samostojnega sprejemanja odločitev in kulturnega razvoja posameznika in socialnih skupin. Storitve splošne knjižnice so na voljo uporabnikom po načelu enakega dostopa vsakomur.« (IFLA/UNESCO Manifest o splošnih knjižnicah, 1994) »Da se zagotovi povezovanje in delovanje splošnih knjižnic na ravni celotne države, morajo ustrezni zakonski predpisi in strateški plani opredeliti in podpirati nacionalno mrežo knjižnic, ki je utemeljena na dogovorjenih standardih. Mreža splošnih knjižnic mora biti zasnovana celovito in v povezavi z drugimi knjižnicami: nacionalno, splošnimi znanstvenimi, specialnimi ter seveda tudi s šolskimi (vseh stopenj) in visokošolskimi. Storitve morajo biti fizično dostopne vsem članom lokalne skupnosti. Za to morajo biti izpolnjene naslednje zahteve: • ugodna lokacija knjižnice, • dobri pogoji in pripomočki za branje in študij, • pa tudi ustrezna tehnologija in • uporabnikom prilagojen čas odprtosti knjižnice, • vključno z organizacijo posebnih storitev zunaj prostorov knjižnice za vse tiste, ki je ne morejo osebno obiskati. Storitve splošne knjižnice morajo biti prilagojene različnim potrebam lokalnih skupnosti: • v mestnem in • podeželskem okolju.« (IFLA/UNESCO Manifest o splošnih knjižnicah, 1994) »Za vrednotenje učinkovitosti poslovanja, kakovosti storitev, ugotavljanje uspešnosti in nenehne izboljšave potrebuje knjižnica zanesljivo orodje. V prvi vrsti mora zato zbirati in analizirati statistične

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 7

podatke o gradivu, zaposlenih, storitvah, izposoji, dejavnostih, itn. Rezultati teh analiz so osnova za načrtovanje dela.« (Standardi za splošne knjižnice (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015), 2005, str. 22) »Za uspešno izpolnjevanje ciljev splošne knjižnice morajo biti njene storitve v celoti dostopne vsem potencialnim uporabnikom. Splošna knjižnica ima naslednje potencialne ciljne skupine: • prebivalci vseh starosti v vseh življenjskih obdobjih: • otroci, • mladina, • odrasli; • posamezniki in skupine s posebnimi potrebami: • prebivalci iz različnih kulturnih in etničnih skupin, • invalidi, • prebivalci z omejeno možnostjo gibanja, npr. v bolnišnicah, zaporih; • ustanove znotraj širšega območja lokalne skupnosti: • izobraževalne, kulturne in nevladne organizacije in skupine v lokalni skupnosti, • gospodarske organizacije, • lokalna uprava. Vsako omejevanje dostopa, bodisi namerno ali naključno, zmanjšuje zmožnost splošne knjižnice, da izpolni svojo temeljno vlogo zadovoljevanja potreb po izobraževanju, raziskovanju, kulturi in razvedrilu ter razvijanju pismenosti prebivalcev skupnosti, ki ji je namenjena. Za posredovanje učinkovite knjižnične dejavnosti so zelo pomembni naslednji elementi: • prepoznavanje potencialnih uporabnikov, • analiziranje potreb uporabnikov, • oblikovanje storitev za skupine in posameznike, • skrb za uporabnike, • uveljavljanje izobraževanja uporabnikov, • sodelovanje in vzajemna uporaba virov, • razvijanje računalniških omrežij, • zagotavljanje dostopa do storitev, • knjižnične zgradbe.« (povzeto po IFLA/UNESCO standardih za splošne knjižnice, 2002, str. 19-20) OSREDNJE OBMOČNE KNJIŽNICE so splošne knjižnice, ki za območje pokrajine ali dela pokrajine izvajajo posebne naloge na podlagi pogodbe z ministrstvom, pristojnim za kulturo in v soglasju s svojim ustanoviteljem: • zagotavljajo povečan in zahtevnejši izbor knjižničnega gradiva in informacij; • nudijo strokovno pomoč vsem knjižnicam območja; • koordinirajo zbiranje, obdelavo in hranjenje domoznanskega gradiva na svojem območju; • usmerjajo izločeno gradivo s svojega območja v skladu z Zakonom o knjižničarstvu (2001)1 in Pravilnikom o osrednjih območnih knjižnicah (2003)2.

Glej 27. člena Zakona o knjižničarstvu (Ur.l. RS, št. 87/2001) in Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, Priloga 1: Mreža splošnih knjižnic v Sloveniji Ur.l. RS, št 73/03 in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe Ur.l. RS, št. 80/2012) in Povezujejo jih v območno mrežo za koordinirano izvajanje knjižnične dejavnosti. 2 Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah. Ur. l. RS št. 88/03.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 8

2 MREŽA KNJIŽNIC NA OBMOČJU OOK

Slika 1:

Knjižnična območja s sedežem OOK in z območji osrednjih knjižnic (OK) s številom občin, ki jih pokrivajo knjižnice

Preglednica 1: Območja OOK, knjižnice, občine, prebivalci 1.7.2010

1.1.2011

1.1.2012

1.1.2013

1.1.2014

1.1.2015

1.1.2016

331.116

331.605

333.041

336.506

339.877

341.864

343.616

10.985

11.129

11.382

11.620

11.761

11.884

11.974

Dobrova - Polhov Gradec

7.310

7.325

7.449

7.539

7.485

7.573

7.582

Dol pri Ljubljani

5.399

5.458

5.558

5.666

5.777

5.861

5.934

Horjul

2.882

2.872

2.867

2.909

2.937

2.950

2.970

6.725

6.781

6.865

7.016

7.046

7.135

7.163

280.080

280.140

280.607

282.994

285.857

287.218

288.307

Škofljica

8.992

9.130

9.401

9.744

9.988

10.278

10.618

Velike Lašče

4.162

4.155

4.201

4.240

4.206

4.188

4.264

Vodice

4.581

4.615

4.711

4.778

4.820

4.777

4.804

217.389

218.309

220.242

221.935

223.168

224.516

225.303

16.694

16.701

16.799

16.723

16.731

16.798

16.797

1.572

1.576

1.585

1.584

1.569

1.545

1.538

11.192

11.226

11.333

11.268

11.293

11.387

11.402

3.930

3.899

3.881

3.871

3.869

3.866

3.857

Knjižnica Domžale

55.339

55.609

56.044

56.484

56.987

57.412

57.877

Domžale

33.750

33.936

34.216

34.455

34.753

35.039

35.278

Lukovica

5.438

5.422

5.497

5.549

5.631

5.674

5.731

Mengeš

7.377

7.374

7.404

7.477

7.579

7.630

7.708

Moravče

4.973

5.033

5.092

5.129

5.173

5.211

5.271

Trzin

3.801

3.844

3.835

3.874

3.851

3.858

3.889

38.356

38.528

39.160

39.467

39.759

40.054

40.139

3.882

3.884

3.933

3.938

3.954

3.936

3.898

Mestna knjižnica Ljubljana Brezovica

Ljubljana

Št. prebivalcev širšega območja Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica Bloke Cerknica Loška dolina

Mestna knjižnica Grosuplje Dobrepolje

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 9 Grosuplje

19.136

19.204

19.521

19.719

19.842

19.977

20.059

Ivančna Gorica

15.338

15.440

15.706

15.810

15.963

16.141

16.182

Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

34.388

34.530

34.784

34.990

35.253

35.363

Kamnik

28.999

29.073

29.102

29.244

29.385

29.431

29.362

5.389

5.457

5.682

5.746

5.868

5.932

6.001

Knjižnica Litija

20.241

20.309

20.372

20.539

20.530

20.562

20.614

Litija

14.830

14.863

14.900

15.017

15.054

15.064

15.099

Šmartno pri Litiji

5.411

5.446

5.472

5.522

5.476

5.498

5.515

Knjižnica Logatec

13.180

13.234

13.424

13.694

13.703

13.763

13.752

Komenda

Logatec

13.180

13.243

13.424

13.694

13.703

13.763

13.752

Knjižnica Medvode

15.466

15.542

15.618

15.843

15.868

15.963

16.032

Medvode

15.466

15.542

15.618

15.843

15.868

15.963

16.032

Cankarjeva knjižnica Vrhnika

23.725

23.856

24.041

24.195

24.337

24.601

24.729

Borovnica

3.982

3.984

3.993

3.992

4.153

4.250

4.275

Log - Dragomer

3.596

3.581

3.631

3.660

3.620

3.636

3.606

16.147

16.291

16.417

16.543

16.564

16.715

16.848

548.505

549.914

553.283

558.441

563.045

566.380

568.919

2.046.976

2.050.189

2.055.496

2.058.821

2.061.085

2.062.874

2.064.188

Vrhnika OSREDNJESLOVENSKO OBMOČJE Slovenija

3 PREGLED RAZVOJNE PROBLEMATIKE OBMOČJA 3.1 RAZVOJNE STRATEGIJE (OBČIN) Konec decembra 2013 so bila sprejeta spremembe in dopolnila Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (ZUJIK- E, Uradni list RS št. 111/2013), s katerimi je lokalni program kulture postal obvezni element planiranja v občinah, pri čemer je v mestnih občinah to poseben strateški element, v drugih občinah pa je lahko del drugih razvojnih načrtov. S tem je postalo aktualno oblikovanje in sprejemanje lokalnih kulturnih programov, saj jih večina občin, zlasti tistih manjših, praktično nima. Preglednica 2: Strateški dokumenti občin OSREDNJESLOVENSKO OBMOČJE Mestna knjižnica Ljubljana Brezovica

Letni program kulture Dobrova-Polhov Gradec Dobrova - Polhov Gradec Razvojni program občine 2012-2022 Dol pri Ljubljani Horjul Ig Lokalna razvojna strategija Leader Las »Sožitje med mestom in podeželjem« Strategija prostorskega razvoja Občine Ig Ljubljana Strategija razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana 2016 – 2019 Strategija Mestne občine Ljubljana za mlade 2016-2025 Strategija razvoja vzgoje in izobraževanja v MOL za obdobje 2009-2019 Strategija razvoja socialnega varstva v MOL od 2013 do 2020 Trajnostna urbana strategija MOL 2014-2020 Škofljica Strategija dolgoročnega razvoja Občine

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 10

Velike Lašče

Vodice

Škofljica za obdobje 2010-2020 Dolgoročni razvojni program občine Vodice Lokalni program kulture Občine Vodice (20152018)

1 Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica Bloke

Cerknica Loška dolina

Lokalni program kulture občine Bloke 20162019 Namera za oblikovanje Lokalnega kulturnega programa Občine Cerknica za obdobje 20172020 Celostna prometna strategija občine Cerknica CPS -

2 Knjižnica Domžale Domžale Lukovica Mengeš Moravče

Trzin

Lokalni program kulture 2008-2011 Projekt »VIS Mengeš«: Vizij in strategija občine Mengeš (marec 2010) Odlok o strategiji prostorskega razvoja Občine Trzin Lokalni razvojni program Občine Trzin za obdobje 2014 do 2020 Lokalni program kulture v Občini Trzin za obdobje 2014 do 2017

3 Mestna knjižnica Grosuplje Dobrepolje

Ivančna Gorica

Dolgoročni občinski strateški načrt 2015 – 2020 Lokalni program kulture občine Grosuplje 2008 – 2011 Program kulture občine Grosuplje 2016-2019 Strategija razvoja socialnega varstva v občini Grosuplje 2011 - 2015 Lokalni program kulture občine Ivančna Gorica 2015-2018

Kamnik Komenda

Občinski prostorski načrt -

Litija

Odlok o OPN Občine Litija Lokalni kulturni program občine Litija za obdobje 2011-2014 Dolgoročni razvojni program Občine Litija za obdobje 2007-2015 Strategija za mlade Litija 2014-2020 Strategija prostorskega razvoja občine Šmartno pri Litiji (2008)

Grosuplje

4 Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik

5 Knjižnica Litija

Šmartno pri Litiji 6 Knjižnica Logatec

Logatec

Lokalni program kulture; Strategija razvoja kulture občine Logatec 2016-2019 Priloge k Lokalnemu programu razvoja kulture občine Logatec 2016-2019 Občinski prostorski načrt (2012)

Medvode

Vizija in strategija občine Medvode (2009)

Borovnica

Lokalni program kulture občine Log-Dragomer za obdobje 2014-2017 Strategija razvoja občine Vrhnika za obdobje

7 Knjižnica Medvode 8 Cankarjeva knjižnica Vrhnika

Log - Dragomer Vrhnika

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 11

Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije 2014-2020 Regionalni razvojni program PrimorskoNotranjske regije za obdobje 2014-2020 Slovenija

Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije RRA Zeleni kras, d.o.o.

2006-2020 Lokalni program kulture 2004-2007 Priprava Lokalnega programa za kulturo 20162020 http://www.rralur.si/sl/regija/rrp-2014-2020

http://www.rra-zk.si/materiali/priloge/slo/rrpnkr-2014-2020-s-popravki_april-2015.pdf

Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) povezuje 26 občin osrednjeslovenske regije, v katerih podpira trajnostno naravnane gospodarske, infrastrukturne, socialne, kulturne in kreativne dejavnosti. Ob tem spodbuja povezovanje in razvoj partnerskih mrež med različnimi deležniki, ki s svojimi aktivnostmi skupaj gradijo trajnostni razvoj regije. Mlada in visoko usposobljena ekipa strokovnjakov z različnih področij snuje, koordinira in izvaja razvojne projekte, ki prispevajo k dvigu kakovosti življenja v regiji, išče sinergije med projekti ter se povezuje z domačimi in tujimi strokovnjaki. Zainteresiranim deležnikom svetuje in jim pomaga pridobivati finančne vire za uspešno pripravo, koordinacijo in izvedbo projektov, poleg tega pa skrbi za promocijo regije, njenega razvoja in dosežkov tako na nacionalni kot mednarodni ravni. V mednarodnem okolju je RRA LUR prepoznan kot razvojna agencija, ki je sinonim za vrhunska znanja in inovativne projekte, izdelke in storitve z visoko dodano vrednostjo, ter je ugleden partner mednarodnim institucijam, s katerimi sodeluje pri raznolikih razvojnih projektih. RRA Zeleni kras, d.o.o. je neprofitna družba, ustanovljena leta 2000, ki opravlja naloge regionalne razvojne agencije skladno z zakonom o skladnem regionalnem razvoju na območju občin Bloke, Cerknica, Loška dolina, Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna. Predstavljamo operativno strukturo, ki nudi razvojno organizacijsko-tehnično in strokovno podporo razvoju regije z naslednjimi storitvami: • priprava, izvajanje in spremljanje projektov, • usposabljanje javnega in zasebnega sektorja za uspešno črpanje nacionalnih in evropskih sredstev, • koordinacija med vsemi odgovornimi subjekti za regionalni razvoj, • svetovanje in izobraževanje, • informiranje, komuniciranje in promocija regije. RRA Zeleni kras, d.o.o. deluje na projektni način in za svoje delovanje pridobiva sredstva tudi na trgu. RRA Zeleni kras, d.o.o. opravlja naslednje naloge: • opravlja storitve s področja priprave in izvajanja projektov ter regionalne strukturne politike; • pospešuje lokalni in regionalni razvoj na gospodarskem, socialnem, prostorskem in okoljskem področju; • opravlja svetovanja in pospešuje razvoj malega gospodarstva; • vodi štipendijsko shemo za Primorsko-notranjsko regijo; • svetuje na področju inovacij in tehnološkega razvoja; • pripravlja, koordinira in spremlja izvajanje regionalnega razvojnega programa; • izvaja programe usposabljanj; • izvaja druge aktivnosti za razvoj regije. RRA kot koordinator regionalnih interesov na lokalnem in nacionalnem nivoju predstavlja stalnega partnerja v dialogu med ministrstvi, vladnimi organizacijami, občinami, podjetji in drugimi

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 12

nacionalnimi in regionalnimi institucijami. Večkrat je delovala tudi kot partner v mednarodnih projektih (npr. znotraj programov INTERREG III A, INTERREG III B, MEDITERAN), pri čemer je imela tudi vlogo vodilnega partnerja. Kot regionalna institucija, ki med drugim promovira principe trajnostnega razvoja, je usmerjena v promocijo in implementacijo transnacionalnih in medregionalnih projektov ter projektov za čezmejno sodelovanje, pri čemer je še posebej poudarjena skrb za varovanje okolja. Lokalna akcijska skupina (LAS) Srce Slovenije je bila ustanovljena s podpisom ustanovne konzorcijske pogodbe 27. novembra 2007 z namenom spodbujati razvoj podeželja na območju LAS s pomočjo sredstev 4. osi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) - osi LEADER. LAS Srce Slovenije obsega občine Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče in Šmartno pri Litiji. K podpisu ustanovne konzorcijske pogodbe je pristopilo 29 partnerjev - predstavniki občin, drugih javnih inštitucij, društev in predstavniki zasebnega sektorja. V marcu 2008 so pripravili tudi skupno Razvojno strategijo Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije 2007-2015. V aprilu 2015 so pričeli z aktivnostmi za novo programsko obdobje 2014-2020.

3.2 Strateški načrti knjižnic Večina knjižnic je za svojo razvojno vizijo v strateških obdobjih pripravila in javno objavila svoje strateške načrte, v katerih so opredelile svoje prioritete in dejavnosti, ki bodo zaznamovale njihovo delo v prihodnjih letih. Preglednica 3: Strateški načrti splošnih knjižnic Osrednjeslovenskega območja OSREDNJESLOVENSKO OBMOČJE 1 Mestna knjižnica Ljubljana Strateški načrt Mestne knjižnice Ljubljana 2017-2021 (http://www.ljubljana.si/file/1865377/9.-toka---predlog-sklepa-opozitivnem-mnenju-k-stratekem-nartu-mkl.pdf) 2013-2016 (http://www.mklj.si/images/dokumenti/splosno/o_nas/informacije_javn ega_znacaja/Strateski_nacrt_MKL_2013-2016.pdf) 2010-2012 (http://www.mklj.si/images/dokumenti/splosno/o_nas/informacije_javn ega_znacaja/Strateski_%20nacrt_MKL_2010-2012.pdf) 2 Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica za trenutno strateško obdobje nima javno objavljenega strateškega načrta 3 Knjižnica Domžale Strateški načrt javnega zavoda Knjižnica Domžale za obdobje 2014-2019 (www.moravce.si/DOC523/strategijaKD_2014-19.pdf?LV=1) 4 Mestna knjižnica Grosuplje za trenutno strateško obdobje nima javno objavljenega strateškega načrta 5 Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Strateški načrt Matične knjižnice Kamnik 2014-2019 (http://www.kam.sik.si/Portals/KnjiznicaKamnik/Strateski_nacrt_Maticn e_knjiznice_Kamnik_2014_do_2019_in_Pozitivno_mnenje_k_strateskem u_nacrtu.pdf) 6 Knjižnica Litija Strateški načrt razvoja Knjižnice Litija 2014-2019 (http://www.knjiznicalitija.si/Portals/KnjiznicaLitija/Dokumenti/Strate%C5%A1ki%20na%C4%8 Drt%20Knji%C5%BEnice%20Litija%202014-2019.pdf) 7 Knjižnica Logatec Strateški načrt Knjižnice Logatec 2015-2020 (http://d2rpbd10jy944s.cloudfront.net/IZBOR/RAZNO/STRATEGIJA.pdf) 8 Knjižnica Medvode za trenutno strateško obdobje nima javno objavljenega strateškega načrta 9 Cankarjeva knjižnica Vrhnika Strateški načrt Cankarjeve knjižnice Vrhnika za obdobje 2015-2020 (http://www.ckv.si/files_vsebine/20080825145948231/files/STRATE%C5 %A0KI%20NA%C4%8CRT%20CKV%202015%20do%202020.pdf) Nacionalni program za kulturo 2014-2017 http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Dru

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 13

Slovenske splošne knjižnice za prihodnost: Strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2013-2020

go/novice/NET.NPK.pdf http://zdruzenje-knjiznic.si/media/website/dokumenti/ZSK_ekatalog_SLO-1.pdf

Javno objavljenih strateških dokumentov nimajo Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica, Mestna knjižnica Grosuplje, Knjižnica Medvode in Knjižnica Logatec. Za slednjo bi kot strateške usmeritve sicer lahko uporabili SWOT analizo Knjižnice Logatec, ki je bila pripravljena v okviru Strategije razvoja kulture občine Logatec 2016-2019.

4 ANALIZA LOKALNE SKUPNOSTI PO OSREDNJIH KNJIŽNICAH NA OBMOČJU V osrednjeslovenski statistični regiji je v 2014 živelo največ prebivalcev Slovenije, 27 %, in v povprečju so bili tudi najmlajši (41,2 leta). Gostota prebivalstva je bila tukaj največja (214/km2), največja pa sta bila tudi naravni in selitveni prirast na 1.000 prebivalcev. V 2014 se je število prebivalcev povečalo za 3.273. Odstotek otrok, rojenih neporočenim materam, je bil tukaj najmanjši (49 %), povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka pa je bila najvišja (29,9 leta). Tretjina prebivalcev (25–64 let) je imela višješolsko ali visokošolsko izobrazbo, kar je največ med vsemi regijami. Stopnja registrirane brezposelnosti (11,7 %) je bila nižja od slovenskega povprečja, razlike med spoloma skoraj ni bilo. Velika večina delovno aktivnih prebivalcev te regije je tudi delala v tej regiji (92 %). Povprečna mesečna neto plača zaposlenih v tej regiji je bila najvišja med vsemi regijami (1.088 EUR). Osrednjeslovenska statistična regija je ustvarila 37 % nacionalnega BDP oz. več kot 25.000 EUR na prebivalca. Podjetja v tej regiji so bila v povprečju največja, v njih je delalo povprečno 5 oseb. Od vseh podjetij, ki so se v 2014 uvrščala med hitrorastoča, jih je bilo 36 % v tej statistični regiji. Prebivalci te regije so vozili povprečno najmlajše osebne avtomobile (8,8 leta). Odstotek stanovanj, zgrajenih pred letom 1918, je bil tukaj najmanjši (9 %), odstotek tistih, ki so bila zgrajena po letu 1991, pa največji (21 %). Tukaj je bil največji tudi odstotek stanovanj, ki so imela centralno ogrevanje (89 %). V 2014 je bilo tukaj ustvarjenih skoraj 1,2 milijona turističnih prenočitev, od tega so jih 92 % ustvarili tuji turisti. Knjižnična mreža Osrednjeslovenskega območja obsega tudi knjižnično dejavnost v treh občinah notranjsko-kraške statistične regije (Bloke, Cerknica, Loška dolina), ki jo izvaja Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica. V notranjsko-kraški statistični regiji so v letu 2014 živeli 3 % prebivalcev Slovenije. Regija je izstopala po najmanjši gostoti naseljenosti: na 1 km2 je živelo povprečno 36 oseb. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev je bil negativen (–0,4), selitveni prirast na 1.000 prebivalcev pa pozitiven (2,2); skupno se je število prebivalcev v 2014 povečalo za 90. Stopnja tveganja revščine je bila tukaj najmanjša med vsemi regijami; pod pragom tveganja revščine je živelo 11 % oseb. Prebivalci te statistične regije so bili poleg tistih v osrednjeslovenski najbolj zadovoljni s svojim življenjem (povprečna ocena stopnje zadovoljstva: 7,1 od 10). V tej regiji je bil v 2014 najnižji tudi delež oseb, ki so umrle pred 65. letom starosti (14 %). Število študentk na 100 študentov je bilo v tej regiji najvišje (160 študentk na 100 študentov). Skoraj dve tretjini študentov sta študirali v osrednjeslovenski statistični regiji. 37 % delovno aktivnih prebivalcev te regije je delalo v drugih statističnih regijah, velika večina v osrednjeslovenski. Povprečne mesečne neto plače so bile tukaj najnižje med vsemi regijami (907 EUR). Več kot petina tukajšnjih stanovanj je bila zgrajena pred letom 1918. 42 % jih je bilo priklopljenih na javno kanalizacijsko omrežje, 72 % pa jih je imelo centralno ogrevanje; dve tretjini stanovanj so bila 3- ali večsobna stanovanja. Vsa odpadna voda je bila pred izpustom v javno kanalizacijo prečiščena. Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo tretje najvišje (555), njihova povprečna starost pa prav tako tretja najvišja med vsemi regijami (10 let). 85 % prenočitev v tej regiji so ustvarili tuji turisti, predvsem turisti iz Italije.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 14

4.1 MESTNA KNJIŽNICA LJUBLJANA 4.1.1

MESTNA OBČINA LJUBLJANA

Občina Ljubljana je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 275 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 11. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 286.300 prebivalcev (približno 137.200 moških in 149.100 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 1. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 1041 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu večja kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 2,5 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 2,3. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 4,7 (v Sloveniji 0,9). Povprečna starost občanov je bila 42,0 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,4 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, je prebivalo 127 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino višja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena. V občini je delovalo 128 vrtcev, obiskovalo pa jih je 13.412 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let jih je bilo 82 % vključenih v vrtec , kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 21.840 učencev . Različne srednje šole je obiskovalo okoli 8.390 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 40 študentov in 9 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov . Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 56 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je manj od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 13,2 % registriranih brezposelnih oseb, to je enako povprečju v državi. Med brezposelnimi je bilo tu – drugače kot v večini slovenskih občin – več moških kot žensk. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 15 % višja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 13 % višja. V obravnavanem letu je bilo v občini 442 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 50 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 69 m2. Vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (50 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 9 let. 4.1.2

OBČINA BREZOVICA

Občina Brezovica je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 91 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 78. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 11.850 prebivalcev (približno 5.850 moških in 6.000 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 45. mesto. Na kvadratnem

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 15

kilometru površine občine je živelo povprečno 130 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu večja kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Število živorojenih je bilo nižje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu negativen, znašal je -0,3 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 10,5. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 10,2 (v Sloveniji 0,9). Povprečna starost občanov je bila 40,3 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,4 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najmlajših – kar je značilnost le redkih slovenskih občin – večje od števila najstarejših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, je prebivalo 91 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena. V občini je delovalo 6 vrtcev, obiskovalo pa jih je 511 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let jih je bilo 75 % vključenih v vrtec , kar je manj kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 1.100 učencev . Različne srednje šole je obiskovalo okoli 490 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 40 študentov in 10 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov . Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 63 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 8,7 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (13,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 15 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 13 %. V obravnavanem letu je bilo v občini 352 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 81 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 100 m2. Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (52 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 9 let. 4.1.3

OBČINA DOBROVA-POLHOV GRADEC

Občina Dobrova - Polhov Gradec je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 118 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 53. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 7.550 prebivalcev (približno 3.750 moških in 3.750 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 68. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 64 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 6,9 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 5. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 11,9 (v Sloveniji 0,9).

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 16

Povprečna starost občanov je bila 39,7 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,4 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najmlajših – kar je značilnost le redkih slovenskih občin – večje od števila najstarejših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, je prebivalo 86 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena. V občini so delovali 4 vrtci, obiskovalo pa jih je 357 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1– 5 let jih je bilo 76 % vključenih v vrtec , kar je manj kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 760 učencev . Različne srednje šole je obiskovalo okoli 400 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 40 študentov in 10 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov . Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 62 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 7,9 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (13,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 15 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 13 %. V obravnavanem letu je bilo v občini 350 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 79 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 100 m2. Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (54 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 10 let. 4.1.4

OBČINA DOL PRI LJUBLJANI

Občina Dol pri Ljubljani je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 33 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 167. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 5.800 prebivalcev (približno 2.900 moških in 2.900 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 90. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 175 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu večja kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 10 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 4,1. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 14,1 (v Sloveniji 0,9). Povprečna starost občanov je bila 39,1 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,4 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najmlajših – kar je značilnost le redkih slovenskih občin – večje od števila najstarejših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, je prebivalo 75 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – kar

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 17

je značilnost le redkih slovenskih občin – med ženskami manj takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena. V občini sta delovala 2 vrtca, obiskovalo pa ju je 272 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let jih je bilo 76 % vključenih v vrtec , kar je manj kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 560 učencev . Različne srednje šole je obiskovalo okoli 230 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 40 študentov in 11 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov . Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 62 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 9,7 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (13,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 7 % višja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa prav tako za približno 7 % višja. V obravnavanem letu je bilo v občini 367 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 74 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 96 m2. Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (54 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 9 let. 4.1.5

OBČINA HORJUL

Občina Horjul je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 33 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 168. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 2.950 prebivalcev (približno 1.500 moških in 1.500 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 155. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 91 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Število živorojenih je bilo nižje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu negativen, znašal je -7,1 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 11,5. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 4,4 (v Sloveniji 0,9). Povprečna starost občanov je bila 41,6 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,4 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, je prebivalo 106 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena. V občini je deloval 1 vrtec, obiskovalo pa ga je 148 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let jih je bilo 85 % vključenih v vrtec , kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnji osnovni šoli se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 300 učencev . Različne srednje šole je obiskovalo okoli 110 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 40 študentov in 10 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 18

Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 66 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 7,1 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (13,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 3 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 3 %. V obravnavanem letu je bilo v občini 319 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 80 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 102 m2. Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (52 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 10 let. 4.1.6

OBČINA IG

Občina Ig je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 99 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 71. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 7.100 prebivalcev (približno 3.550 moških in 3.550 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 74. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 72 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 5,6 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 7. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 12,7 (v Sloveniji 0,9). Povprečna starost občanov je bila 40,2 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,4 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najmlajših – kar je značilnost le redkih slovenskih občin – večje od števila najstarejših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, je prebivalo 83 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – kar je značilnost le redkih slovenskih občin – med ženskami manj takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških je bila slika enaka. V občini je delovalo 5 vrtcev, obiskovalo pa jih je 377 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let jih je bilo 88 % vključenih v vrtec , kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 580 učencev . Različne srednje šole je obiskovalo okoli 230 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 40 študentov in 10 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov . Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 61 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 9,3 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (13,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – drugače kot v večini slovenskih občin – več moških kot žensk.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 19

Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 11 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 9 %. V obravnavanem letu je bilo v občini 371 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 67 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 92 m2. Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (53 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 10 let. 4.1.7

OBČINA ŠKOFLJICA

Občina Škofljica je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 43 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 142. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 10.150 prebivalcev (približno 5.000 moških in 5.150 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 54. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 234 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu večja kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 9,9 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 18,1. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 28,1 (v Sloveniji 0,9). Povprečna starost občanov je bila 38,9 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,4 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najmlajših – kar je značilnost le redkih slovenskih občin – večje od števila najstarejših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, je prebivalo 71 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – kar je značilnost le redkih slovenskih občin – med ženskami manj takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških je bila slika enaka. V občini je delovalo 6 vrtcev, obiskovalo pa jih je 450 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let jih je bilo 73 % vključenih v vrtec , kar je manj kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 940 učencev . Različne srednje šole je obiskovalo okoli 410 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 40 študentov in 8 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov . Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 61 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 9,5 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (13,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 17 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 14 %. V obravnavanem letu je bilo v občini 374 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 75 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 93 m2. Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (52 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 9 let.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 20

4.1.8

OBČINA VELIKE LAŠČE

Občina Velike Lašče je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 103 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 70. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 4.200 prebivalcev (približno 2.150 moških in 2.050 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 117. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 41 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 0,2 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej negativen, znašal je -4,3. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil negativen, znašal je -4,1 (v Sloveniji 0,9). Povprečna starost občanov je bila 41,7 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,4 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, je prebivalo 105 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena. V občini je deloval 1 vrtec, obiskovalo pa ga je 213 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let jih je bilo 85 % vključenih v vrtec , kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 400 učencev . Različne srednje šole je obiskovalo okoli 170 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 50 študentov in 9 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov . Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 62 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 8,8 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (13,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – drugače kot v večini slovenskih občin – več moških kot žensk. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 22 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 18 %. V obravnavanem letu je bilo v občini 450 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 69 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 92 m2. Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (56 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 10 let. 4.1.9

OBČINA VODICE

Občina Vodice je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 31 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 178. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 4.800 prebivalcev (približno 2.350 moških in 2.450 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 106. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 152 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu večja kot v celotni državi (102 prebivalca na km2).

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 21

Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 1,7 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej negativen, znašal je -10,2. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil negativen, znašal je -8,6 (v Sloveniji 0,9). Povprečna starost občanov je bila 39,0 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,4 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najmlajših – kar je značilnost le redkih slovenskih občin – večje od števila najstarejših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, je prebivalo 76 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – kar je značilnost le redkih slovenskih občin – med ženskami manj takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških je bila slika enaka. V občini so delovali 3 vrtci, obiskovalo pa jih je 236 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1– 5 let jih je bilo 81 % vključenih v vrtec , kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 500 učencev . Različne srednje šole je obiskovalo okoli 250 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 60 študentov in 12 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov . Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 65 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 7,7 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (13,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 17 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 15 %. V obravnavanem letu je bilo v občini 329 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 84 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 108 m2. Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (55 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 9 let. 4.1.10

Preglednice k socio-demografskim značilnostim območja

Preglednica 4:

Prebivalstvo po spolu, izbranih starostnih skupinah, izobrazbeni in poklicni strukturi, številu gospodinjstev, naravnem in skupnem prirastu, družine (območje: Mestna knjižnica Ljubljana), 2015

ime občine

prebivalstvo

spol izobrazbena struktura

Brezovica

Dobrova Polhov Gradec

Dol pri Ljubljani

Horjul

Ljubljana

Škofljica

Velike Lašče

Vodice

SKUPAJ

0-5: predšolski 6-14: osnovnošolci 15-18: srednješolci 19-26: študenti

918 1.192

595 804

490 608

227 298

559 669

18.525 21.388

874 1.051

293 403

341 551

22.822 26.964

505

374

234

110

250

8.950

409

155

242

11.229

1.022

694

497

297

643

33.230

814

369

441

38.007

15-64 (brez SŠ in študenti): aktivni prebivalstvo 65+ : upokojenci

7.808

4.931

3.904

1.871

4.847

195.636

6.858

2.753

3.213

231.821

1.909

1.205

821

556

1.024

50.758

1.368

727

678

59.046

moški ženske brez izobrazbe osnovnošolska

5.825 6.002 176 1.869

3.772 3.763 264 1.376

2.916 2.907 130 887

1.477 1.475 76 534

3.559 3.540 223 1.295

137.211 149.096 4.484 43.810

5.024 5.127 178 1.448

2.130 2.046 137 803

2.351 2.432 73 876

164.265 176.388 5.741 52.898

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 22 nižja poklicna, srednja poklicna/strokovn a/splošna VŠ 1. stopnje VŠ 2. stopnje VŠ 3. stopnje št. gospodinjstev naravni prirast skupni prirast število vrtcev - SKUPAJ število otrok v vrtcih - SKUPAJ delež otrok v vrtcih (skupaj v %) št. učencev v OŠ št. dijakov (po prebivališču) št. študentov (po prebivališču)

Preglednica 5:

3.227

2.537

1.372

3.231

123.469

4.255

1.942

2.069

147.443

923 1.049 213 11.129 23 136 6 538 69,2 1.034 540 503

576 595 106 7.325 39 -54 4 390 77,7 750 394 369

420 514 105 5.458 32 111 2 318 72,4 567 224 260

187 188 42 2.872 -26 28 1 159 83,2 286 117 127

527 485 92 6.781 40 31 6 350 74,9 534 227 277

23.035 39.708 9.795 280.140 740 2.866 122 12.716 82,3 21.477 9.340 12.131

818 1.000 233 9.130 73 246 6 525 71,9 895 352 452

303 304 53 4.155 14 -33 1 225 85,2 379 148 212

360 420 75 4.615 19 43 3 255 79,2 491 252 246

27.149 44.263 10.714 331.605 954 3.374 151 15.476 77,33 26.413 11.594 14.577

Dnevne delovne migracije - delovno aktivno prebivalstvo - število, število zaposlenih oseb, registrirane brezposelne osebe in stopnja registrirane brezposelnosti, povprečna mesečna plača (območje: Mestna knjižnica Ljubljana), 2015

ime občine

Brezovica

št. delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) dnevne medobčininski delovne delovni migracije migranti po občini prebivališča medobčininski delovni migranti po občini delovnega mesta delež delovno aktivnega prebivalstva, katerih delovno mesto je v občini prebivališča indeks delovne migracije št. zaposlenih oseb št. registriranih brezposelnih oseb stopnja registrirane brezposelnosti (v %) povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR) povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo (EUR) št. podjetij

Preglednica 6:

5.341

Dol pri Ljubljani

4.652

Dobrova - Polhov Gradec 2.813

Horjul

Ljubljana

Škofljica

2.334

1.160

4.652

2.813

2.334

2.362

1.151

23,1

Velike Lašče

Vodice

SKUPAJ

2.792

106.705

3.971

1.623

1.977

128.027

1.160

2.792

106.705

3.971

1.623

1.977

128.027

1.242

902

1.358

199.436

2.193

540

793

209.977

23,4

18,6

37,4

21,5

84,9

18,5

20,9

20,1

29,82

50,8

40,9

53,2

77,8

48,6

186,9

55,2

33,3

40,1

65,2

4.891 447

3.063 249

2.434 256

1.238 92

2.972 297

109.776 16.108

4.207 411

1.696 158

2.097 161

132.374 18.179

8,4

7,5

9,5

6,9

9,1

12,8

8,9

8,5

7,1

8,74

1.312,63

1.299,81

1.627,71

1.438,01

1.367,61

1.752,74

1.285,21

1.212,02

1.266,91

1.395,85

874,73

870,28

1.063,41

957,88

919,53

1.118,51

866,60

832,25

849,25

928,05

1.088

598

494

254

555

37.796

893

385

387

42.450

Ocena stanovanjskega sklada, stanovanja po številu sob in površini po občinah Slovenije, po metodologiji popisa 2011 (območje: Mestna knjižnica Ljubljana), 2015

ime občine

št. stanovanj, stanovanjski sklad

Brezovica

4.151

Dobrova - Polhov Gradec 2.614

Dol pri Ljubljani 2.132

Horjul

942

Ljubljana

2.627

126.144

Škofljica

Velike Lašče

Vodice

3.741

1.872

1.561

SKUPAJ

145.784

Preglednica 7: Narodnost, priseljenci - glede na državljanstvo (št. in %) (območje: Mestna knjižnica Ljubljana), 2015 ime občine

narodnost, priseljenci -

prebivalstvo državljani

Brezovica

11.827 11.507

Dobrova - Polhov Gradec 7.535 7.429

Dol pri Ljubljani

Horjul

Ljubljana

Škofljica

Velike Lašče

Vodice

5.823 5.689

2.952 2.917

7.099 6.821

286.307 262.945

10.151 9.730

4.176 4.113

4.783 4.701

SKUPAJ

340.653 315.852

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 23 glede na državljanstvo (št. in %)

Republike Slovenije tuji državljani delež tujih državljanov med prebivalci (%)

320 2,7

106 1,4

134 2,3

35 1,2

278 3,9

23.362 8,2

421 4,1

63 1,5

82 1,7

24.801 3,00

Preglednica 8: Organizacije in društva (območje: Mestna knjižnica Ljubljana), 2015 Društva

Ljubljana

Športna in rekreativna društva Društva za pomoč ljudem Kulturno umetniška društva Znanstveno raziskovalna, izobraževalna, strokovna in poklicna društva Društva za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali in rastlin Stanovska društva Društva za razvoj kraja Nacionalna in politična društva Društva za duhovno življenje Ostalo

4.1.10.1

Brezovica

1.155

Dobrova-Polhov Gradec 21

338 529 735 114 257 65 163 215 102

14 13 6 6 8 4 2 4 3

14 9 4 5 3 7 0 4 1

Dol pri Horjul Ig Škofljica Velike Lašče Vodice Ljubljani 15 13 22 21 16 16 9 13 1 3 4 4 0 4 0

6 2 1 1 2 2 0 1 1

13 7 5 8 2 8 0 3 0

13 11 7 3 4 5 1 5 2

10 9 3 5 6 6 1 0 0

Lokalni mediji

• Barjanski list je občinsko glasilo Občine Brezovica, ki ga prejema 4.200 gospodinjstev. Izhaja enkrat mesečno, zadnji petek v mesecu, razen julija. Kot občinsko glasilo se Barjanski list seveda posveča predvsem lokalnim vsebinam, delovanju občine in občinske uprave, kulturi in športu ter vsem pomembnim dogodkom na območju Brezovice. • Glasnik je občinsko glasilo Občine Škofljica, Izhaja enkrat mesečno, gospodinjstva v občini prejemajo glasilo brezplačno. • Kopitarjev glas je občinsko glasilo Občine Vodice, mesečno ga prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v občini brezplačno. • Ljubljana je občinsko glasilo, ki ga brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva na območju Mestne občine Ljubljana. • Mostiščar je občinsko glasilo Občine Ig, ki ga brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini. • Naš časopis izdaja Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, katerega ustanoviteljica je Občina Vrhnika. Občine soizdajateljice so Vrhnika, Borovnica, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul in LogDragomer. Naš časopis je edini pisni lokalni medij vrhniškega in zalednega območja, ki spremlja aktualno dogajanje v občini ter preko novinarjev oziroma dopisnikov tudi poroča o dogodkih. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah, naklada 13.540 izvodov. • Pletenice je glasilo Občine Dol pri Ljubljani, brezplačno ga prejme vsako gospodinjstvo v občini, izhaja prvi teden v mesecu. • Občina Velike Lašče za informiranje občanov o dogajanju v občini izdaja občinsko glasilo Trobla. Pravila izdajanja so opredeljena v občinskem odloku. Glasilo izhaja od ustanovitve občine Velike Lašče, od leta 1995 sprva pod imenom Informativni bilten, kasneje pa pod imenom Trobla. Letno izide sedem številk. Vsa gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno.

4.2 KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA CERKNICA 4.2.1

OBČINA CERKNICA

Občina Cerknica je del notranjsko-kraške statistične regije. Meri 241 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 19. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 11.350 prebivalcev (približno 5.700 moških in 5.650 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 49. mesto. Na kvadratnem

7 5 0 7 3 4 1 1 0

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 24

kilometru površine občine je živelo povprečno 47 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Število živorojenih je bilo nižje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu negativen, znašal je -1,1 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 9,2. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 8,1 (v Sloveniji 0,9). Povprečna starost občanov je bila 42,4 leta in tako enaka povprečni starosti prebivalcev Slovenije. Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, je prebivalo 120 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških je bila slika enaka. V občini so delovali 3 vrtci, obiskovalo pa jih je 464 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1– 5 let jih je bilo 79 % vključenih v vrtec , kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 1.000 učencev . Različne srednje šole je obiskovalo okoli 450 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 40 študentov in 10 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov . Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 63 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 11,4 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (13,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 15 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 13 %. V obravnavanem letu je bilo v občini 413 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 69 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 89 m2. Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (54 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 10 let. 4.2.2

OBČINA BLOKE

Občina Bloke je del notranjsko-kraške statistične regije. Meri 75 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 90. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 1.550 prebivalcev (približno 850 moških in 700 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 193. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 21 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 1,9 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej negativen, znašal je -17,3. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil negativen, znašal je -15,4 (v Sloveniji 0,9). Povprečna starost občanov je bila 43,4 leta in tako višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,4 leta).

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 25

Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, je prebivalo 138 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino višja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena. V občini je deloval 1 vrtec, obiskovalo pa ga je 72 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let jih je bilo 73 % vključenih v vrtec , kar je manj kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnji osnovni šoli se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 120 učencev . Različne srednje šole je obiskovalo okoli 70 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 50 študentov in 10 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov . Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 63 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 12,8 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (13,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – drugače kot v večini slovenskih občin – več moških kot žensk. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 27 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 23 %. V obravnavanem letu je bilo v občini 532 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 71 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 90 m2. Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (55 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 10 let. 4.2.3

OBČINA LOŠKA DOLINA

Občina Loška dolina je del notranjsko-kraške statistične regije. Meri 167 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 31. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 3.850 prebivalcev (približno 2.000 moških in 1.850 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 130. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 23 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 0,5 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej negativen, znašal je -0,3. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 0,3 (v Sloveniji 0,9). Povprečna starost občanov je bila 43,4 leta in tako višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,4 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, je prebivalo 133 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino višja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških je bila slika enaka.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 26

V občini sta delovala 2 vrtca, obiskovalo pa ju je 139 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let jih je bilo 64 % vključenih v vrtec , kar je manj kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 340 učencev. Različne srednje šole je obiskovalo okoli 160 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 30 študentov in 7 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov . Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 63 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 12,4 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (13,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 23 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 20 %. V obravnavanem letu je bilo v občini 370 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 72 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 91 m2. Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (52 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 11 let. 4.2.4

Preglednice k socio-demografskim značilnostim območja

Preglednica 9:

Prebivalstvo po spolu, izbranih starostnih skupinah, izobrazbeni in poklicni strukturi, številu gospodinjstev, naravnem in skupnem prirastu, družine (območje: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica), 2015 ime občine

površina v km2: prebivalstvo

spol izobrazbena struktura

0-5: predšolski 6-14: osnovnošolci 15-18: srednješolci 19-26: študenti 15-64 (brez SŠ in študenti): aktivni prebivalstvo 65+ : upokojenci moški ženske brez izobrazbe osnovnošolska nižja poklicna, srednja poklicna/strokovna/splošna VŠ 1. stopnje VŠ 2. stopnje VŠ 3. stopnje

št. gospodinjstev naravni prirast skupni prirast število vrtcev - SKUPAJ število otrok v vrtcih - SKUPAJ delež otrok v vrtcih (skupaj v %) št. učencev v OŠ št. dijakov (po prebivališču) št. študentov (po prebivališču)

Bloke 75 108 117 62 149 1.023

Cerknica 241 241 987 461 943 7.513

Loška dolina 167 236 349 157 299 2.496

SKUPAJ 483 585 1.453 680 1.391 11.032

311 838 721 79 377 680

2.091 5.707 5.641 361 2.268 5.171

779 6.545 1.870 153 961 1.629

3.181 13.090 8.232 593 3.606 7.480

107 116 9 1.576 -1 -15 1 69 73,4 120 71 75

826 880 81 11.226 2 29 3 441 70,7 963 466 540

303 184 32 3.899 7 -1 2 123 57,7 353 133 135

1.236 1.180 122 16.701 8 13 6 633 67,27 1.436 670 750

Preglednica 10: Dnevne delovne migracije - delovno aktivno prebivalstvo - število, število zaposlenih oseb, registrirane brezposelne osebe in stopnja registrirane brezposelnosti, povprečna mesečna plača (območje: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica), 2015 ime občine št. delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) dnevne delovne migracije medobčininski delovni migranti po občini prebivališča medobčininski delovni migranti po občini delovnega mesta

Bloke 537 537

Cerknica 4.482 4.482

Loška dolina 1.437 1.437

SKUPAJ 6.456 6.456

178

3.562

1.303

5.043

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 27 delež delovno aktivnega prebivalstva, katerih delovno mesto je v občini prebivališča indeks delovne migracije št. zaposlenih oseb št. registriranih brezposelnih oseb stopnja registrirane brezposelnosti (v %) povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR) povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo (EUR) št. podjetij

21,4

48,6

59,4

43,13

33,1 654 76 10,4 1.138,55 781,00 132

79,5 4.808 549 10,2 1.283,15 862,01 944

90,7 1.593 211 11,7 1.184,09 806,26 211

67,77 7.055 836 10,77 1.201,93 816,42 1.287

Preglednica 11: Ocena stanovanjskega sklada, stanovanja po številu sob in površini po občinah Slovenije, po metodologiji popisa 2011 (območje: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica), 2015 ime občine št. stanovanj, stanovanjski sklad

Bloke 828

Cerknica 4.673

Loška dolina 1.430

SKUPAJ 6.931

Preglednica 12: Narodnost, priseljenci - glede na državljanstvo (št. in %) (območje: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica), 2015 narodnost, priseljenci glede na državljanstvo (št. in %)

ime občine prebivalstvo državljani Republike Slovenije tuji državljani delež tujih državljanov med prebivalci (%)

Bloke 1.559 1.532 27 1,7

Cerknica 11.348 10.804 544 4,8

Loška dolina 3.860 3.526 334 8,7

SKUPAJ 16.767 15.862 905 5,07

Preglednica 13: Organizacije in društva (območje: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica), 2015 Društva Športna in rekreativna društva Društva za pomoč ljudem Kulturno umetniška društva Znanstveno raziskovalna, izobraževalna, strokovna in poklicna društva Društva za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali in rastlin Stanovska društva Društva za razvoj kraja Nacionalna in politična društva Društva za duhovno življenje Ostalo

4.2.4.1

Bloke 7 3 2 0 3 1 3 0 0 0

Cerknica 52 31 23 12 17 5 7 0 2 0

Loška dolina 15 5 5 1 6 1 5 0 0 0

Lokalni mediji

• Bloški korak je občinsko glasilo Občine Bloke in je brezplačno za vsa gospodinjstva v občini. • Notranjsko primorske novice je časopis splošno informativnega značaja, ki izhaja na področju Primorsko notranjske regije ter v občini Logatec. Bralce obvešča o novicah v občinah Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna, spremlja aktualna dogajanja na področju lokalne politike, gospodarstva, kulture, izobraževanja, športa in drugih dejavnosti, celotna zasnova časopisa pa je namenjena krepitvi regijske identitete in prepoznavnosti lokalnega okolja. Tiskan časopis Notranjsko primorske novice izhaja enkrat na mesec. Časopis na 24 straneh izhaja v nakladi 24.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v Primorsko-notranjski regiji in občini Logatec. • Obrh je glasilo Občine Loška dolina, prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Loška dolina. • Slivniški glas je glasilo Občine Cerknica, izhaja vsak mesec, na začetku meseca, brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Cerknica. V začetku junija 2014 je izšla prva številka glasila občine Cerknica Slivniški pogledi, ki bo nato izhajalo v začetku vsakega drugega meseca. Slivniški pogledi so zrcalo dogajanja v občini Cerknica. Predstavljajo ljudi, kraje in dogodke, ki jim v drugih medijih ne namenjajo (dovolj) prostora.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 28

4.3 KNJIŽNICA DOMŽALE 4.3.1

OBČINA DOMŽALE

Občina Domžale je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 72 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 98. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 34.950 prebivalcev (približno 17.200 moških in 17.750 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 7. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 483 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu večja kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 4,5 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 3,5. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 8,1 (v Sloveniji 0,9). Povprečna starost občanov je bila 40,2 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,4 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najmlajših – kar je značilnost le redkih slovenskih občin – večje od števila najstarejših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, je prebivalo 90 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena. V občini je delovalo 17 vrtcev, obiskovalo pa jih je 1.807 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let jih je bilo 85 % vključenih v vrtec , kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 3.570 učencev . Različne srednje šole je obiskovalo okoli 1.380 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 40 študentov in 10 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov . Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 61 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 10,3 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (13,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 7 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa prav tako za približno 5 %. V obravnavanem letu je bilo v občini 354 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 66 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 87 m2. Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (53 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 9 let. 4.3.2

OBČINA LUKOVICA

Občina Lukovica je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 75 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 92. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 5.650 prebivalcev (približno 2.850 moških in 2.800 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 93. mesto. Na kvadratnem kilometru

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 29

površine občine je živelo povprečno 75 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 7,8 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej negativen, znašal je -0,4. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 7,4 (v Sloveniji 0,9). Povprečna starost občanov je bila 38,8 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,4 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najmlajših – kar je značilnost le redkih slovenskih občin – večje od števila najstarejših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, je prebivalo 76 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – kar je značilnost le redkih slovenskih občin – med ženskami manj takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških je bila slika enaka. V občini sta delovala 2 vrtca, obiskovalo pa ju je 280 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let jih je bilo 79 % vključenih v vrtec , kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 560 učencev . Različne srednje šole je obiskovalo okoli 270 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 40 študentov in 8 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov . Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 63 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 7,7 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (13,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 4 % višja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa enaka letnemu povprečju. V obravnavanem letu je bilo v občini 331 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 76 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 93 m2. Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (56 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 9 let. 4.3.3

OBČINA MENGEŠ

Občina Mengeš je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 22 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 197. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 7.550 prebivalcev (približno 3.600 moških in 3.950 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 67. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 337 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu večja kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 3,3 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 2,8. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 6,1 (v Sloveniji 0,9).

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 30

Povprečna starost občanov je bila 41,4 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,4 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, so prebivale 104 osebe stare 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena. V občini sta delovala 2 vrtca, obiskovalo pa ju je 400 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let jih je bilo 88 % vključenih v vrtec , kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnji osnovni šoli se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 690 učencev . Različne srednje šole je obiskovalo okoli 260 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 40 študentov in 9 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov . Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 60 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 10,4 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (13,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 8 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 7 %. V obravnavanem letu je bilo v občini 356 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 65 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 87 m2. Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (52 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 9 let. 4.3.4

OBČINA MORAVČE

Občina Moravče je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 61 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 112. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 5.200 prebivalcev (približno 2.600 moških in 2.600 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 101. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 85 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 4,2 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 3,3. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 7,5 (v Sloveniji 0,9). Povprečna starost občanov je bila 38,5 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,4 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najmlajših – kar je značilnost le redkih slovenskih občin – večje od števila najstarejših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, je prebivalo 73 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – kar

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 31

je značilnost le redkih slovenskih občin – med ženskami manj takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških je bila slika enaka. V občini je deloval 1 vrtec, obiskovalo pa ga je 236 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let jih je bilo 71 % vključenih v vrtec , kar je manj kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 560 učencev . Različne srednje šole je obiskovalo okoli 270 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 40 študentov in 10 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov . Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 64 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 7,9 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (13,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 11 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 8 %. V obravnavanem letu je bilo v občini 354 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 76 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 94 m2. Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (55 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 10 let. 4.3.5

OBČINA TRZIN

Občina Trzin je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 9 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 210. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 3.850 prebivalcev (približno 1.900 moških in 1.950 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 131. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 447 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu večja kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 7,5 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej negativen, znašal je -5,2. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 2,3 (v Sloveniji 0,9). Povprečna starost občanov je bila 41,1 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,4 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, sta prebivali 102 osebi stari 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena. V občini sta delovala 2 vrtca, obiskovalo pa ju je 255 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let jih je bilo 89 % vključenih v vrtec , kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnji osnovni šoli se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 420 učencev . Različne srednje šole je obiskovalo okoli 140 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 40 študentov in 9 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov .

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 32

Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 63 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 9,7 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (13,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – drugače kot v večini slovenskih občin – več moških kot žensk. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 4 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa prav tako za približno 4 %. V obravnavanem letu je bilo v občini 383 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 78 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 94 m2. Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (74 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 7 let. 4.3.6

Preglednice k socio-demografskim značilnostim območja

Preglednica 14: Prebivalstvo po spolu, izbranih starostnih skupinah, izobrazbeni in poklicni strukturi, številu gospodinjstev, naravnem in skupnem prirastu, družine (območje: Knjižnica Domžale), 2015 ime občine površina v km2: prebivalstvo

spol izobrazbena struktura

Domžale 0-5: predšolski 6-14: osnovnošolci 15-18: srednješolci 19-26: študenti 15-64 (brez SŠ in študenti): aktivni prebivalstvo 65+ : upokojenci moški ženske brez izobrazbe osnovnošolska nižja poklicna, srednja poklicna/strokovna/splošna VŠ 1. stopnje VŠ 2. stopnje VŠ 3. stopnje

72 2.594 3.438 1.390 3.199 23.483

Lukovica 75 453 570 275 576 3.852

Mengeš 22 556 711 268 664 4.969

Moravče 61 404 566 275 523 3.515

5.434 17.221 17.728 668 6.081 15.478

775 2.861 2.789 236 1.164 2.512

1.319 3.621 3.934 188 1.278 3.478

2.701 3.040 633 33.936 116 291 16 1.786 81,2 3.482 1.386 1.563

342 261 47 5.422 42 84 2 281 72,1 532 259 241

595 646 87 7.374 -21 104 2 393 84 658 263 307

Trzin 9 305 386 146 277 2.448

SKUPAJ 239 4.312 5.671 2.354 5.239 38.267

706 2.592 2.599 193 1.162 2.205

705 1.879 1.965 31 436 1.595

8.939 28.174 29.015 1.316 10.121 25.268

300 265 31 5.033 26 43 1 232 66,7 540 254 218

397 576 147 3.844 11 -23 2 221 83,1 388 152 174

4.335 4.788 945 55.609 174 499 23 2.913 77,42 5.600 2.314 2.503

Preglednica 15: Dnevne delovne migracije - delovno aktivno prebivalstvo - število, število zaposlenih oseb, registrirane brezposelne osebe in stopnja registrirane brezposelnosti, povprečna mesečna plača (območje: Knjižnica Domžale), 2015 ime občine št. delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) dnevne medobčininski delovni delovne migranti po občini migracije prebivališča medobčininski delovni migranti po občini delovnega mesta delež delovno aktivnega prebivalstva, katerih delovno mesto je v občini prebivališča indeks delovne migracije

Domžale 14.072

Lukovica 2.249

Mengeš 2.967

Moravče 2.044

14.072

2.249

2.967

9.918

1.156

32,10

70,50

Trzin 1.502

SKUPAJ 22.834

2.044

1.502

22.834

2.008

678

4.974

18.734

20,70

21,70

18,30

25,10

23,58

51,40

67,70

33,20

331,20

110,80

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 33 št. zaposlenih oseb št. registriranih brezposelnih oseb stopnja registrirane brezposelnosti (v %) povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR) povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo (EUR) št. podjetij

14.395 1.597 10 1.404,08

2.462 191 7,2 1.579,00

3.036 323 9,6 1.387,01

2.271 191 7,8 1.420,61

1.544 160 9,4 1.460,52

23.708 2.462 8,8 1.450,24

933,53

1.000,84

920,76

937,87

952,64

949,13

3.294

397

731

290

868

5.580

Preglednica 16: Ocena stanovanjskega sklada, stanovanja po številu sob in površini po občinah Slovenije, po metodologiji popisa 2011 (območje: Knjižnica Domžale), 2015 ime občine št. stanovanj, stanovanjski sklad

Domžale 12.326

Lukovica 1.863

Mengeš 2.679

Moravče 1.835

Trzin 1.469

SKUPAJ 20.172

Preglednica 17: Narodnost, priseljenci - glede na državljanstvo (št. in %) (območje: Knjižnica Domžale), 2015 ime občine narodnost, priseljenci glede na državljanstvo (št. in %)

prebivalstvo državljani Republike Slovenije tuji državljani delež tujih državljanov med prebivalci (%)

Domžale 34.949 33.365

Lukovica 5.650 5.551

Mengeš 7.555 7.251

Moravče 5.191 5.148

1.584 4,5

99 1,8

304 4

43 0,8

Trzin 3.844 3.724

SKUPAJ 57.189 55.039

120 3,1

2.150 2,84

Preglednica 18: Organizacije in društva (območje: Knjižnica Domžale), 2015 Društva Športna in rekreativna društva Društva za pomoč ljudem Kulturno umetniška društva Znanstveno raziskovalna, izobraževalna, strokovna in poklicna društva Društva za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali in rastlin Stanovska društva Društva za razvoj kraja Nacionalna in politična društva Društva za duhovno življenje Ostalo

4.3.6.1

Domžale 148 32 44 27 13 15 15 4 4 7

Mengeš 27 11 15 2 5 4 2 1 2 2

Trzin 19 5 6 2 0 3 3 0 0 2

Moravče 13 6 7 3 5 4 6 0 1 2

Lukovica 24 10 8 3 8 3 10 0 2 0

Lokalni mediji

• Mengšan je javno glasilo Občine Mengeš, izide enajstkrat na leto, je brezplačna revija in jo dobi drugi petek v mesecu vsako gospodinjstvo v Občini Mengeš. • Modre novice so največji medij v nadljubljanski regiji, ki izhajajo preko poštne distribucije v občinah Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin, Komenda v nakladi 30.000 izvodov. • Časopis NOV!CE izide vsakih štirinajst dni in vsebuje aktualne članke o gospodarstvu, politiki, športu, glasbi, zanimivih ljudeh, obvestila, križanke in različne informacije. Pokriva območje od Domžal, Trzina, Mengša, Komende, Kamnika vse do Moravč in Lukovice. Podjetja, obrtniki in gospodinjstva prejemajo časopis brezplačno. Časopis tiskajo v nakladi 24.000 izvodov. • Novice iz Moravške doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. Izhaja predvidoma desetkrat letno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Odsev je glasilo občine Trzin, izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov, brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. • Rokovnjač je lokalni časopis Občine Lukovica, brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva občine Lukovica. • Slamnik je osrednji informator o življenju in delu v občini Domžale. Cilj glasila je objavljanje objektivnih in celovitih informacij o vseh področjih življenja in dela v občini Domžale. Ustanovitelj glasila je Občina Domžale. Izdajatelj glasila Slamnik je Kulturni dom Franca Bernika s sedežem glasila v Domžalah. Naklada glasila 13.000 izvodov. Glasilo se uvršča v informativni periodični tisk. Na leto izide dvanajst številk glasila, praviloma zadnji teden v mesecu. Posamezni izvod glasila obsega od 24 do 40 strani. Glasilo izhaja v tiskani obliki, ki se objavi

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 34

tudi na spletni strani. Glasilo v tiskani obliki brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva na območju občine Domžale.

4.4 MESTNA KNJIŽNICA GROSUPLJE 4.4.1

OBČINA GROSUPLJE

Občina Grosuplje je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 134 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 49. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 19.950 prebivalcev (približno 10.100 moških in 9.850 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 18. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 149 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu večja kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 5,9 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 1,2. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 7,1 (v Sloveniji 0,9). Povprečna starost občanov je bila 39,4 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,4 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najmlajših – kar je značilnost le redkih slovenskih občin – večje od števila najstarejših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, je prebivalo 77 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – kar je značilnost le redkih slovenskih občin – med ženskami manj takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena. V občini je delovalo 15 vrtcev, obiskovalo pa jih je 939 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let jih je bilo 79 % vključenih v vrtec , kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 2.020 učencev . Različne srednje šole je obiskovalo okoli 770 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 40 študentov in 9 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov . Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 62 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 11,4 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (13,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 10 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 8 %. V obravnavanem letu je bilo v občini 342 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 73 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 93 m2. Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (52 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 9 let.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 35

4.4.2

OBČINA IVANČNA GORICA

Občina Ivančna Gorica je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 227 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 21. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 16.050 prebivalcev (približno 8.150 moških in 7.900 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 30. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 71 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 6,6 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 4,6. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 11,2 (v Sloveniji 0,9). Povprečna starost občanov je bila 39,5 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,4 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najmlajših – kar je značilnost le redkih slovenskih občin – večje od števila najstarejših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, je prebivalo 82 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena. V občini je delovalo 8 vrtcev, obiskovalo pa jih je 706 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let jih je bilo 72 % vključenih v vrtec , kar je manj kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 1.470 učencev . Različne srednje šole je obiskovalo okoli 710 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 50 študentov in 12 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov . Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 64 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 8,7 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (13,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 5 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 4 %. V obravnavanem letu je bilo v občini 405 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 70 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 88 m2. Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (55 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 9 let. 4.4.3

OBČINA DOBREPOLJE

Občina Dobrepolje je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 103 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 67. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 3.950 prebivalcev (približno 2.000 moških in 1.900 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 129. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 38 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (102 prebivalca na km2).

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 36

Število živorojenih je bilo nižje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu negativen, znašal je -3,3 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej negativen, znašal je -1. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil negativen, znašal je -4,3 (v Sloveniji 0,9). Povprečna starost občanov je bila 42,2 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,4 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, je prebivalo 118 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena. V občini sta delovala 2 vrtca, obiskovalo pa ju je 181 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let jih je bilo 86 % vključenih v vrtec , kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 360 učencev . Različne srednje šole je obiskovalo okoli 170 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 40 študentov in 7 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov . Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 61 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 8,9 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (13,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 20 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 16 %. V obravnavanem letu je bilo v občini 375 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 72 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 98 m2. Vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (49 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 9 let. 4.4.4

Preglednice k socio-demografskim značilnostim območja

Preglednica 19: Prebivalstvo po spolu, izbranih starostnih skupinah, izobrazbeni in poklicni strukturi, številu gospodinjstev, naravnem in skupnem prirastu, družine (območje: Mestna knjižnica Grosuplje), 2015 ime občine površina v km2: prebivalstvo

spol izobrazbena struktura

Dobrepolje 0-5: predšolski 6-14: osnovnošolci 15-18: srednješolci 19-26: študenti 15-64 (brez SŠ in študenti): aktivni prebivalstvo 65+ : upokojenci moški ženske brez izobrazbe osnovnošolska nižja poklicna, srednja poklicna/strokovna/splošna VŠ 1. stopnje VŠ 2. stopnje

103 257 366 166 371 2.575

Grosuplje 134 1.508 2.127 763 1.797 13.485

Ivančna Gorica 227 1.257 1.506 721 1.574 11.009

SKUPAJ 464 3.022 3.999 1.650 3.742 27.069

736 2.013 1.921 198 875 1.790

2.810 10.084 9.846 436 3.399 8.808

2.278 8.156 7.894 643 2.911 7.245

5.824 20.253 19.661 1.277 7.185 17.843

225 193

1.586 1.642

1.169 1.024

2.980 2.859

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 37 VŠ 3. stopnje št. gospodinjstev naravni prirast skupni prirast število vrtcev - SKUPAJ število otrok v vrtcih - SKUPAJ delež otrok v vrtcih (skupaj v %) št. učencev v OŠ št. dijakov (po prebivališču) št. študentov (po prebivališču)

27 3.884 -12 16 2 185 81,5 353 154 157

316 19.204 103 125 16 1.026 78,5 1.957 797 911

154 15.440 98 150 8 690 66,5 1.420 749 819

497 38.528 189 291 26 1.901 75,5 3.730 1.700 1.887

Preglednica 20: Dnevne delovne migracije - delovno aktivno prebivalstvo - število, število zaposlenih oseb, registrirane brezposelne osebe in stopnja registrirane brezposelnosti, povprečna mesečna plača (območje: Mestna knjižnica Grosuplje), 2015 ime občine št. delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) dnevne delovne medobčininski delovni migranti po občini migracije prebivališča medobčininski delovni migranti po občini delovnega mesta delež delovno aktivnega prebivalstva, katerih delovno mesto je v občini prebivališča indeks delovne migracije št. zaposlenih oseb št. registriranih brezposelnih oseb stopnja registrirane brezposelnosti (v %) povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR) povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo (EUR) št. podjetij

Dobrepolje 1.483 1.483

Grosuplje 7.999 7.999

Ivančna Gorica 6.496 6.496

SKUPAJ 15.978 15.978

840

5.660

3.676

10.176

29,10

33,00

29,10

30,40

56,60 1.557 142 8,4 1.224,82 838,82 266

70,80 8.404 1.025 10,9 1.388,18 922,51 1.749

56,60 7.089 640 8,3 1.432,89 948,35 1.141

61,33 17.050 1.807 9,2 1.348,63 903,23 3.156

Preglednica 21: Ocena stanovanjskega sklada, stanovanja po številu sob in površini po občinah Slovenije, po metodologiji popisa 2011 (območje: Mestna knjižnica Grosuplje), 2015 ime občine št. stanovanj, stanovanjski sklad

Dobrepolje 1.468

Grosuplje 6.797

Ivančna Gorica 6.464

SKUPAJ 14.729

Preglednica 22: Narodnost, priseljenci - glede na državljanstvo (št. in %) (območje: Mestna knjižnica Grosuplje), 2015 ime občine narodnost, priseljenci glede na državljanstvo (št. in %)

prebivalstvo državljani Republike Slovenije tuji državljani delež tujih državljanov med prebivalci (%)

Dobrepolje 3.934 3.862 72 1,8

Grosuplje 19.930 18.818 1.112 5,6

Ivančna Gorica 16.050 15.553 497 3,1

SKUPAJ 39.914 38.233 1.681 3,5

Preglednica 23: Organizacije in društva (območje: Mestna knjižnica Grosuplje), 2015 Društva Športna in rekreativna društva Društva za pomoč ljudem Kulturno umetniška društva Znanstveno raziskovalna, izobraževalna, strokovna in poklicna društva Društva za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali in rastlin Stanovska društva Društva za razvoj kraja Nacionalna in politična društva Društva za duhovno življenje Ostalo

4.4.4.1

Grosuplje 62 37 30 10 15 6 12 1 3 2

Ivančna Gorica 53 20 28 8 17 7 14 1 1 1

Dobrepolje 12 9 2 0 6 3 3 0 0 2

Lokalni mediji

• Grosupeljski odmev je glasilo prebivalcev Občine Grosuplje. • Klasje je časopis občine Ivančna Gorica. Je brezplačnik, ki ga vsak mesec prejmejo na dom vsa gospodinjstva in podjetja s sedežem v občini Ivančna Gorica. Naklada časopisa Klasje v letu 2010: 8.000 izvodov. • Naš Kraj je glasilo Občine Dobrepolje, izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.330 izvodov.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 38

4.5 KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK 4.5.1

OBČINA KAMNIK

Občina Kamnik je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 266 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 15. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 29.400 prebivalcev (približno 14.450 moških in 14.950 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 10. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 111 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu večja kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 4,1 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej negativen, znašal je -2,5. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 1,7 (v Sloveniji 0,9). Povprečna starost občanov je bila 40,7 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,4 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najmlajših – kar je značilnost le redkih slovenskih občin – večje od števila najstarejših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, je prebivalo 92 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena. V občini je delovalo 20 vrtcev, obiskovalo pa jih je 1.439 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let jih je bilo 79 % vključenih v vrtec , kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 2.560 učencev . Različne srednje šole je obiskovalo okoli 1.090 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 40 študentov in 10 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov . Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 61 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 10,6 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (13,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 13 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 11 %. V obravnavanem letu je bilo v občini 365 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 62 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 83 m2. Vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (51 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 9 let. 4.5.2

OBČINA KOMENDA

Občina Komenda je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 24 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 192. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 5.900 prebivalcev (približno 2.950 moških in 2.950 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 88. mesto. Na kvadratnem kilometru

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 39

površine občine je živelo povprečno 245 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu večja kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 11,2 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo enako številu tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej enak 0. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 11,2 (v Sloveniji 0,9). Povprečna starost občanov je bila 37,7 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,4 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najmlajših – kar je značilnost le redkih slovenskih občin – večje od števila najstarejših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, je prebivalo 63 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – kar je značilnost le redkih slovenskih občin – med ženskami manj takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena. V občini je deloval 1 vrtec, obiskovalo pa ga je 346 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let jih je bilo 81 % vključenih v vrtec , kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 630 učencev . Različne srednje šole je obiskovalo okoli 230 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 30 študentov in 7 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov . Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 64 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 8,4 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (13,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 4 % višja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa enaka letnemu povprečju. V obravnavanem letu je bilo v občini 358 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 78 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 104 m2. Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (56 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 9 let. 4.5.3

Preglednice k socio-demografskim značilnostim območja

Preglednica 24: Prebivalstvo po spolu, izbranih starostnih skupinah, izobrazbeni in poklicni strukturi, številu gospodinjstev, naravnem in skupnem prirastu, družine (območje: Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik), 2015 ime občine površina v km2: prebivalstvo

spol izobrazbena struktura

Kamnik 0-5: predšolski 6-14: osnovnošolci 15-18: srednješolci 19-26: študenti 15-64 (brez SŠ in študenti): aktivni prebivalstvo 65+ : upokojenci moški ženske brez izobrazbe osnovnošolska nižja poklicna, srednja poklicna/strokovna/splošna VŠ 1. stopnje

266 2.250 2.722 1.116 2.651 19.879 4.571 14.462 14.960 945 5.844 12.918 2.057

Komenda 24 549 664 238 512 3.931 760 2.947 2.957 102 914 2.483 418

SKUPAJ 290 2.799 3.386 1.354 3.163 23.810 5.331 17.409 17.917 1.047 6.758 15.401 2.475

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 40 VŠ 2. stopnje VŠ 3. stopnje št. gospodinjstev naravni prirast skupni prirast število vrtcev - SKUPAJ število otrok v vrtcih - SKUPAJ delež otrok v vrtcih (skupaj v %) št. učencev v OŠ št. dijakov (po prebivališču) št. študentov (po prebivališču)

2.220 355 29.073 123 129 16 1.373 70,6 2.540 1.129 1.185

541 105 5.457 48 123 1 393 83,3 604 236 207

2.761 460 34.530 171 252 17 1.766 76,95 3.144 1.365 1.392

Preglednica 25: Dnevne delovne migracije - delovno aktivno prebivalstvo - število, število zaposlenih oseb, registrirane brezposelne osebe in stopnja registrirane brezposelnosti, povprečna mesečna plača (območje: Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik), 2015 ime občine št. delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) dnevne delovne migracije medobčininski delovni migranti po občini prebivališča medobčininski delovni migranti po občini delovnega mesta delež delovno aktivnega prebivalstva, katerih delovno mesto je v občini prebivališča indeks delovne migracije št. zaposlenih oseb št. registriranih brezposelnih oseb stopnja registrirane brezposelnosti (v %) povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR) povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo (EUR) št. podjetij

Kamnik 11.574 11.574 7.180

Komenda 2.438 2.438 2.036

SKUPAJ 14.012 14.012 9.216

39,20

24,50

31,85

62,00 12.053 1.366 10,2 1.336,18 893,67 2.358

83,50 2.513 216 7,9 1.566,29 1.003,57 565

72,75 14.566 1.582 9,05 1.451,24 948,62 2.923

Preglednica 26: Ocena stanovanjskega sklada, stanovanja po številu sob in površini po občinah Slovenije, po metodologiji popisa 2011 (območje: Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik), 2015 ime občine št. stanovanj, stanovanjski sklad

Kamnik 10.709

Komenda 2.099

SKUPAJ 12.808

Preglednica 27: Narodnost, priseljenci - glede na državljanstvo (št. in %) (območje: Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik), 2015 ime občine narodnost, priseljenci - glede na državljanstvo (št. in %)

prebivalstvo državljani Republike Slovenije tuji državljani delež tujih državljanov med prebivalci (%)

Kamnik 29.422 28.032 1.390 4,7

Komenda 5.904 5.675 229 3,9

SKUPAJ 35.326 33.707 1.619 4,3

Preglednica 28: Organizacije in društva (območje: Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik), 2015 Društva Športna in rekreativna društva Društva za pomoč ljudem Kulturno umetniška društva Znanstveno raziskovalna, izobraževalna, strokovna in poklicna društva Društva za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali in rastlin Stanovska društva Društva za razvoj kraja Nacionalna in politična društva Društva za duhovno življenje Ostalo

4.5.3.1

Kamnik 119 35 38 16 18 11 18 4 3 7

Komenda 27 6 6 0 6 3 6 0 2 0

Lokalni mediji

• Aplenca je glasilo občine Komenda ter naslednik časopisov Aplenca, ki je prvič izšel 10. januarja 1992 in Glasila občine Komenda, ki je začel izhajati po ustanovitvi Občine Komenda. Skupaj sta izhajala do konca leta 2006. Od 25. januarja 2007 pa je časopis Aplenca-Glasilo občine Komenda. • Časopis Kamničan-ka je osrednji informativni medij na širšem kamniškem območju, ki vsakih 14 dni prinaša bralcem aktualne in raznovrstne informacije z vseh področij dela in življenja v

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 41

občini in regiji – gospodarstvo in podjetništvo, investicije in razvoj, politika, sociala, šolstvo in izobraževanje, kultura, pogovori z zanimivimi sogovorniki, ankete, reportaže, koledar dogodkov in še marsikaj zanimivega. Nadomestil je časopis Kamniški občan (1962-2015). • Modre novice so največji medij v nadljubljanski regiji, ki izhajajo preko poštne distribucije v občinah Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin, Komenda v nakladi 30.000 izvodov. • Časopis NOV!CE izide vsakih štirinajst dni in vsebuje aktualne članke o gospodarstvu, politiki, športu, glasbi, zanimivih ljudeh, obvestila, križanke in različne informacije. Pokriva območje od Domžal, Trzina, Mengša, Komende, Kamnika vse do Moravč in Lukovice. Podjetja, obrtniki in gospodinjstva prejemajo časopis brezplačno. Časopis tiskajo v nakladi 24.000 izvodov.

4.6 KNJIŽNICA LITIJA 4.6.1

OBČINA LITIJA

Občina Litija je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 221 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 24. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 15.000 prebivalcev (približno 7.500 moških in 7.500 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 35. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 68 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 3,3 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej negativen, znašal je -2,7. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 0,7 (v Sloveniji 0,9). Povprečna starost občanov je bila 41,1 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,4 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najmlajših – kar je značilnost le redkih slovenskih občin – večje od števila najstarejših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, je prebivalo 97 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena. V občini je delovalo 12 vrtcev, obiskovalo pa jih je 708 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let jih je bilo 77 % vključenih v vrtec , kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 1.200 učencev . Različne srednje šole je obiskovalo okoli 650 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 40 študentov in 9 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov . Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 60 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 12,6 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (13,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 16 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 13 %.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 42

V obravnavanem letu je bilo v občini 407 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 61 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 83 m2. Vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (51 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 10 let. 4.6.2

OBČINA ŠMARTNO PRI LITIJI

Občina Šmartno pri Litiji je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 95 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 76. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 5.500 prebivalcev (približno 2.800 moških in 2.700 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 95. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 58 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 0,4 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 3,4. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 3,8 (v Sloveniji 0,9). Povprečna starost občanov je bila 41,3 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,4 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, je prebivalo 106 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena. V občini je deloval 1 vrtec, obiskovalo pa ga je 218 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let jih je bilo 71 % vključenih v vrtec , kar je manj kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 480 učencev . Različne srednje šole je obiskovalo okoli 270 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 50 študentov in 10 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov . Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 58 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 11,6 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (13,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 24 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 20 %. V obravnavanem letu je bilo v občini 371 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 65 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 86 m2. Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (52 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 10 let.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 43

4.6.3

Preglednice k socio-demografskim značilnostim območja

Preglednica 29: Prebivalstvo po spolu, izbranih starostnih skupinah, izobrazbeni in poklicni strukturi, številu gospodinjstev, naravnem in skupnem prirastu, družine (območje: Knjižnica Litija), 2015 ime občine površina v km2: prebivalstvo

spol izobrazbena struktura

Litija 221 1.048 1.275 617 1.303 10.419 2.260 7.510 7.492 566 3.294 6.886 1.010 826 105 14.863 76 35 10 671 73,7 1.195 653 616

Šmartno pri Litiji 95 392 469 270 518 3.736 912 2.805 2.704 325 1.220 2.468 343 257 31 5.446 -22 -45 1 207 62,5 483 252 260

SKUPAJ 316 1.440 1.744 887 1.821 14.155 3.172 10.315 10.196 891 4.514 9.354 1.353 1.083 136 20.309 54 -10 11 878 68,1 1.678 905 876

Preglednica 30: Dnevne delovne migracije - delovno aktivno prebivalstvo - število, število zaposlenih oseb, registrirane brezposelne osebe in stopnja registrirane brezposelnosti, povprečna mesečna plača (območje: Knjižnica Litija), 2015 ime občine št. delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) dnevne delovne medobčininski delovni migranti po občini prebivališča migracije medobčininski delovni migranti po občini delovnega mesta delež delovno aktivnega prebivalstva, katerih delovno mesto je v občini prebivališča indeks delovne migracije št. zaposlenih oseb št. registriranih brezposelnih oseb stopnja registrirane brezposelnosti (v %) povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR) povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo (EUR) št. podjetij

Litija 5.923 5.923 3.046 29,60

Šmartno pri Litiji 2.012 2.012 942 24,10

SKUPAJ 7.935 7.935 3.988 26,85

51,40 6.306 863 12 1.315,99 890,72 1.100

46,80 2.185 276 11,2 1.178,94 810,32 331

49,10 8.491 1.139 11,6 1.247,47 850,52 1.431

Preglednica 31: Ocena stanovanjskega sklada, stanovanja po številu sob in površini po občinah Slovenije, po metodologiji popisa 2011 (območje: Knjižnica Litija), 2015 ime občine št. stanovanj, stanovanjski sklad

Litija 6.064

Šmartno pri Litiji 2.033

SKUPAJ 8.097

Preglednica 32: Narodnost, priseljenci - glede na državljanstvo (št. in %) (območje: Knjižnica Litija), 2015 narodnost, priseljenci - glede na državljanstvo (št. in %)

ime občine prebivalstvo državljani Republike Slovenije tuji državljani delež tujih državljanov med prebivalci (%)

Litija 15.002 14.489 513 3,4

Šmartno pri Litiji 5.509 5.450 59 1,1

SKUPAJ 20.511 19.939 572 2,25

Preglednica 33: Organizacije in društva (območje: Knjižnica Litija), 2015 Društva Športna in rekreativna društva Društva za pomoč ljudem Kulturno umetniška društva Znanstveno raziskovalna, izobraževalna, strokovna in poklicna društva

Litija 51 21 27 8

Šmartno pri Litiji 15 12 10 1

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 44 Društva za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali in rastlin Stanovska društva Društva za razvoj kraja Nacionalna in politična društva Društva za duhovno življenje Ostalo

4.6.3.1

18 11 14 0 3 2

2 2 4 0 0 0

Lokalni mediji

• Martinov glas, občinsko glasilo občine Šmartno pri Litiji, je prvič kot samostojno glasilo izšlo v marcu 2006. Glasilo izhaja enkrat mesečno, razen v mesecih juliju in avgustu in je namenjeno obveščanju občanov o aktualnih dogodkih v občini in izven nje. • Občan je glasilo Občine Litije, ter informira občane o življenju v lokalni skupnosti, vsa gospodinjstva v občini Litija časopis prejemajo brezplačno. Pod imenom Občan izhaja od leta 1998, pred tem pa se je časopis imenoval Litijski občan. Naklada časopisa je 5.300 izvodov.

4.7 KNJIŽNICA LOGATEC 4.7.1

OBČINA LOGATEC

Občina Logatec je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 173 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 30. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 13.750 prebivalcev (približno 6.950 moških in 6.800 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 39. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 79 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 5 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej negativen, znašal je -0,4. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 4,6 (v Sloveniji 0,9). Povprečna starost občanov je bila 39,2 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,4 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najmlajših – kar je značilnost le redkih slovenskih občin – večje od števila najstarejših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, je prebivalo 78 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – kar je značilnost le redkih slovenskih občin – med ženskami manj takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena. V občini je delovalo 8 vrtcev, obiskovalo pa jih je 760 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let jih je bilo 79 % vključenih v vrtec , kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 1.290 učencev . Različne srednje šole je obiskovalo okoli 630 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 40 študentov in 10 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov . Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 63 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 10,4 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (13,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 45

Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 7 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 6 %. V obravnavanem letu je bilo v občini 353 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 69 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 92 m2. Vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (51 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 9 let. 4.7.2

Preglednice k socio-demografskim značilnostim območja

Preglednica 34: Prebivalstvo po spolu, izbranih starostnih skupinah, izobrazbeni in poklicni strukturi, številu gospodinjstev, naravnem in skupnem prirastu, družine (območje: Knjižnica Logatec), 2015 ime občine površina v km2: prebivalstvo

spol izobrazbena struktura

Logatec 173 1.145 1.354 638 1.327 9.297 1.956 6.966 6.786 366 2.808 5.809 988 1.060 197 13.234 57 11 8 748 78,7 1.257 94 614

Preglednica 35: Dnevne delovne migracije - delovno aktivno prebivalstvo - število, število zaposlenih oseb, registrirane brezposelne osebe in stopnja registrirane brezposelnosti, povprečna mesečna plača (območje: Knjižnica Logatec), 2015 ime občine št. delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) dnevne delovne migracije medobčininski delovni migranti po občini prebivališča medobčininski delovni migranti po občini delovnega mesta delež delovno aktivnega prebivalstva, katerih delovno mesto je v občini prebivališča indeks delovne migracije št. zaposlenih oseb št. registriranih brezposelnih oseb stopnja registrirane brezposelnosti (v %) povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR) povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo (EUR) št. podjetij

Logatec 5.504 5.504 3.783 37,50 68,70 5.833 633 9,8 1.443,94 953,89 1.169

Preglednica 36: Ocena stanovanjskega sklada, stanovanja po številu sob in površini po občinah Slovenije, po metodologiji popisa 2011 (območje: Knjižnica Logatec), 2015 ime občine št. stanovanj, stanovanjski sklad

Logatec 4.828

Preglednica 37: Narodnost, priseljenci - glede na državljanstvo (št. in %) (območje: Knjižnica Logatec), 2015 ime občine narodnost, priseljenci - glede na

prebivalstvo

Logatec 13.752

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 46 državljanstvo (št. in %)

državljani Republike Slovenije tuji državljani delež tujih državljanov med prebivalci (%)

13.116 636 4,6

Preglednica 38: Organizacije in društva (območje: Knjižnica Logatec), 2015 Društva Športna in rekreativna društva Društva za pomoč ljudem Kulturno umetniška društva Znanstveno raziskovalna, izobraževalna, strokovna in poklicna društva Društva za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali in rastlin Stanovska društva Društva za razvoj kraja Nacionalna in politična društva Društva za duhovno življenje Ostalo

4.7.2.1

Logatec 102 15 22 11 6 8 9 1 1 3

Lokalni mediji

• Logaške novice so glasilo občine Logatec, ki izhaja mesečno v 4.650 izvodih. Prejmejo jih brezplačno vsa gospodinjstva, zavodi in gospodarske firme v občini. • Notranjsko primorske novice je časopis splošno informativnega značaja, ki izhaja na področju Primorsko notranjske regije ter v občini Logatec. Bralce obvešča o novicah v občinah Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna, spremlja aktualna dogajanja na področju lokalne politike, gospodarstva, kulture, izobraževanja, športa in drugih dejavnosti, celotna zasnova časopisa pa je namenjena krepitvi regijske identitete in prepoznavnosti lokalnega okolja. Tiskan časopis Notranjsko primorske novice izhaja enkrat na mesec. Časopis na 24 straneh izhaja v nakladi 24.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v Primorsko-notranjski regiji in občini Logatec.

4.8 KNJIŽNICA MEDVODE 4.8.1

OBČINA MEDVODE

Občina Medvode je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 78 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 87. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 15.950 prebivalcev (približno 7.850 moških in 8.050 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 32. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 205 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu večja kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je, tako kot v celotni Sloveniji, 1,1. Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 5,1. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 6,2 (v Sloveniji 0,9). Povprečna starost občanov je bila 42,1 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,4 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, je prebivalo 116 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 47

večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena. V občini je delovalo 8 vrtcev, obiskovalo pa jih je 783 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let jih je bilo 83 % vključenih v vrtec , kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 1.350 učencev . Različne srednje šole je obiskovalo okoli 590 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 50 študentov in 10 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov . Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 60 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 10,1 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (13,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 8 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 6 %. V obravnavanem letu je bilo v občini 360 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 71 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 96 m2. Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (54 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 9 let. 4.8.2

Preglednice k socio-demografskim značilnostim območja

Preglednica 39: Prebivalstvo po spolu, izbranih starostnih skupinah, izobrazbeni in poklicni strukturi, številu gospodinjstev, naravnem in skupnem prirastu, družine (območje: Knjižnica Medvode), 2015 ime občine površina v km2: prebivalstvo

spol izobrazbena struktura

Medvode 78 1.110 1.431 608 1.399 10.459 2.937 7.874 8.063 361 2.661 7.259 1.265 1.513 297 15.542 46 25 6 770 81,1 1.313 611 765

Preglednica 40: Dnevne delovne migracije - delovno aktivno prebivalstvo - število, število zaposlenih oseb, registrirane brezposelne osebe in stopnja registrirane brezposelnosti, povprečna mesečna plača (območje: Knjižnica Medvode), 2015 ime občine št. delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) dnevne delovne migracije medobčininski delovni migranti po občini prebivališča medobčininski delovni migranti po občini delovnega mesta delež delovno aktivnega prebivalstva, katerih delovno mesto je v občini prebivališča

Medvode 6.063 6.063 3.619 27,50

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 48 indeks delovne migracije št. zaposlenih oseb št. registriranih brezposelnih oseb stopnja registrirane brezposelnosti (v %) povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR) povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo (EUR) št. podjetij

59,70 6.341 693 9,9 1.412,57 938,19 1.410

Preglednica 41: Ocena stanovanjskega sklada, stanovanja po številu sob in površini po občinah Slovenije, po metodologiji popisa 2011 (območje: Knjižnica Medvode), 2015 ime občine

Medvode 5.701

št. stanovanj, stanovanjski sklad

Preglednica 42: Narodnost, priseljenci - glede na državljanstvo (št. in %) (območje: Knjižnica Medvode), 2015 narodnost, priseljenci - glede na državljanstvo (št. in %)

ime občine prebivalstvo državljani Republike Slovenije tuji državljani delež tujih državljanov med prebivalci (%)

Medvode 15.937 15.253 684 4,3

Preglednica 43: Organizacije in društva (območje: Knjižnica Medvode), 2015 Društva Športna in rekreativna društva Društva za pomoč ljudem Kulturno umetniška društva Znanstveno raziskovalna, izobraževalna, strokovna in poklicna društva Društva za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali in rastlin Stanovska društva Društva za razvoj kraja Nacionalna in politična društva Društva za duhovno življenje Ostalo

4.8.2.1

Medvode 69 13 20 6 6 4 15 1 7 2

Lokalni mediji

• Sotočje, je občinsko glasilo občine Medvode, ki izhaja kot priloga časnika Gorenjski glas. V nakladi 6.000 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno.

4.9 CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA 4.9.1

OBČINA VRHNIKA

Občina Vrhnika je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 116 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 56. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 16.650 prebivalcev (približno 8.200 moških in 8.400 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 28. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 144 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu večja kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 4,3 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 4,8. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 9,1 (v Sloveniji 0,9). Povprečna starost občanov je bila 40,9 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,4 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najmlajših – kar je značilnost le redkih slovenskih občin – večje od števila najstarejših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, je prebivalo 96 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 49

celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena. V občini je delovalo 6 vrtcev, obiskovalo pa jih je 862 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let jih je bilo 81 % vključenih v vrtec , kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 1.420 učencev . Različne srednje šole je obiskovalo okoli 640 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 40 študentov in 10 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov . Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 61 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 12,6 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (13,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 12 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 10 %. V obravnavanem letu je bilo v občini 359 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 67 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 89 m2. Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (53 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 9 let. 4.9.2

OBČINA BOROVNICA

Občina Borovnica je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 42 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 144. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 4.200 prebivalcev (približno 2.100 moških in 2.100 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 122. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 100 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu manjša kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 6,6 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 16,9. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 23,5 (v Sloveniji 0,9). Povprečna starost občanov je bila 40,8 leta in tako nižja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (42,4 leta). Med prebivalci te občine je bilo število najmlajših – kar je značilnost le redkih slovenskih občin – večje od števila najstarejših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, je prebivalo 94 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino nižja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju počasneje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških pa je bila slika ravno obrnjena. V občini je deloval 1 vrtec, obiskovalo pa ga je 226 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1–5 let jih je bilo 79 % vključenih v vrtec , kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnji osnovni šoli se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 340 učencev . Različne

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 50

srednje šole je obiskovalo okoli 170 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 40 študentov in 7 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov . Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 58 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 14,2 % registriranih brezposelnih oseb, to je več od povprečja v državi (13,1%). Med brezposelnimi je bilo tu – kot v večini slovenskih občin – več žensk kot moških. Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 15 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 14 %. V obravnavanem letu je bilo v občini 324 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 71 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 95 m2. Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (50 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 10 let. 4.9.3

OBČINA LOG-DRAGOMER

Občina Log - Dragomer je del osrednjeslovenske statistične regije. Meri 11 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 208. mesto. Sredi leta 2014 je imela občina približno 3.600 prebivalcev (približno 1.850 moških in 1.800 žensk). Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 136. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 328 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu večja kot v celotni državi (102 prebivalca na km2). Število živorojenih je bilo višje od števila umrlih. Naravni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej v tem letu pozitiven, znašal je 1,7 (v Sloveniji 1,1). Število tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo nižje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1.000 prebivalcev v občini je bil torej pozitiven, znašal je 3,6. Seštevek naravnega in selitvenega prirasta na 1.000 prebivalcev v občini je bil pozitiven, znašal je 5,3 (v Sloveniji 0,9). Povprečna starost občanov je bila 42,5 leta in tako enaka povprečni starosti prebivalcev Slovenije. Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0 do 14 let, je prebivalo 131 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino višja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 121). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Podatki po spolu kažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških je bila slika enaka. V občini so delovali 4 vrtci, obiskovalo pa jih je 178 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1– 5 let jih je bilo 78 % vključenih v vrtec , kar je več kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (76,5 %). V tamkajšnji osnovni šoli se je v šolskem letu 2014/2015 izobraževalo približno 420 učencev . Različne srednje šole je obiskovalo okoli 130 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo povprečno 50 študentov in 6 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 42 študentov in 9 diplomantov . Med osebami v starosti 15 do 64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom) je bilo približno 61 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb (tj. delovno aktivnih ), kar je več od slovenskega povprečja (57 %). Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo v povprečju 9,7 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi (13,1 %). Med brezposelnimi je bilo tu – drugače kot v večini slovenskih občin – več moških kot žensk.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 51

Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah, je bila v tej občini v bruto znesku za približno 15 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 12 %. V obravnavanem letu je bilo v občini 335 stanovanj na 1.000 prebivalcev. Približno 86 % stanovanj je imelo najmanj tri sobe (tj. tri ali več). Povprečna velikost stanovanja je bila 106 m2. Skoraj vsak drugi prebivalec v občini je imel osebni avtomobil (57 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je bil v povprečju star 9 let. 4.9.4

Preglednice k socio-demografskim značilnostim območja

Preglednica 44: Prebivalstvo po spolu, izbranih starostnih skupinah, izobrazbeni in poklicni strukturi, številu gospodinjstev, naravnem in skupnem prirastu, družine (območje: Cankarjeva knjižnica Vrhnika), 2015 ime občine površina v km2: prebivalstvo

spol izobrazbena struktura

Borovnica 42 336 350 163 393 2.882

Log - Dragomer 11 225 339 129 303 2.306

Vrhnika 116 1.201 1.524 647 1.461 11.279

SKUPAJ 169 1.762 2.213 939 2.157 16.467

643 2.098 2.113 86 850 1.881

740 1.830 1.780 29 471 1.676

2.623 8.224 8.403 369 3.194 7.374

4.006 12.152 12.296 484 4.515 10.931

285 268 28 3.984 38 161 1 206 78,9 333 193 180

309 439 134 3.581 9 -39 3 170 82,1 402 603 191

1.250 1.423 258 16.291 65 23 6 820 80,6 1.412 612 709

1.844 2.130 420 23.856 112 145 10 1.196 80,53 2.147 1.408 1.080

Preglednica 45: Dnevne delovne migracije - delovno aktivno prebivalstvo - število, število zaposlenih oseb, registrirane brezposelne osebe in stopnja registrirane brezposelnosti, povprečna mesečna plača (območje: Cankarjeva knjižnica Vrhnika), 2015 ime občine št. delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) dnevne delovne medobčininski delovni migranti po občini migracije prebivališča medobčininski delovni migranti po občini delovnega mesta delež delovno aktivnega prebivalstva, katerih delovno mesto je v občini prebivališča indeks delovne migracije št. zaposlenih oseb št. registriranih brezposelnih oseb stopnja registrirane brezposelnosti (v %) povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR) povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo (EUR) št. podjetij

Borovnica 1.564 1.564

Log - Dragomer 1.369 1.369

Vrhnika 6.595 6.595

SKUPAJ 9.528 9.528

527

497

3.842

4.866

15,5

14,8

29,9

20,07

33,7 1.704 264 13,4 1.313,35 867,60 247

36,3 1.420 140 9 1.357,12 913,51 341

58,3 6.889 925 11,8 1.344,01 904,01 1.426

42,77 10.013 1.329 11,4 1.338,16 895,04 2.014

Preglednica 46: Ocena stanovanjskega sklada, stanovanja po številu sob in površini po občinah Slovenije, po metodologiji popisa 2011 (območje: Cankarjeva knjižnica Vrhnika), 2015 ime občine št. stanovanj, stanovanjski sklad

Borovnica 1.357

Log - Dragomer 1.206

Vrhnika 5.925

SKUPAJ 8.488

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 52

Preglednica 47: Narodnost, priseljenci - glede na državljanstvo (št. in %) (območje: Cankarjeva knjižnica Vrhnika), 2015 narodnost, priseljenci glede na državljanstvo (št. in %)

ime občine prebivalstvo državljani Republike Slovenije tuji državljani delež tujih državljanov med prebivalci (%)

Borovnica 4.211 4.089 122 2,9

Log - Dragomer 3.610 3.519 91 2,5

Vrhnika 16.627 15.708 919 5,5

SKUPAJ 24.448 23.316 1.132 3,63

Preglednica 48: Organizacije in društva (območje: Cankarjeva knjižnica Vrhnika), 2015 Društva Športna in rekreativna društva Društva za pomoč ljudem Kulturno umetniška društva Znanstveno raziskovalna, izobraževalna, strokovna in poklicna društva Društva za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali in rastlin Stanovska društva Društva za razvoj kraja Nacionalna in politična društva Društva za duhovno življenje Ostalo

4.9.4.1

Vrhnika 68 18 22 15 8 7 4 0 4 2

Borovnica 12 3 4 2 4 3 3 0 0 0

Log-Dragomer 18 3 1 2 1 4 0 1 1 1

Lokalni mediji

• Naš časopis izdaja Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, katerega ustanoviteljica je Občina Vrhnika. Občine soizdajateljice so Vrhnika, Borovnica, Dobrova - Polhov Gradec, Horjul in LogDragomer. Naš časopis je edini pisni lokalni medij vrhniškega in zalednega območja, ki spremlja aktualno dogajanje v občini ter preko novinarjev oziroma dopisnikov tudi poroča o dogodkih. Časopis izhaja praviloma vsak zadnji ponedeljek v mesecu. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v omenjenih občinah, naklada 13.540 izvodov.

4.10 Analiza regionalnih razvojnih potencialov3 4.10.1

Demografska analiza

V Ljubljanski urbani regiji živi več kot četrtina prebivalstva Slovenije. Leta 2014 je v regiji živelo 569.052 prebivalcev. Ljubljanska urbana regija je regija z najštevilčnejšim prebivalstvom med statističnimi regijami v Sloveniji. Leta 2012 je bil naravni prirast prebivalstva v regiji 2.033 oseb, selitveni prirast s tujino 692 oseb, medtem ko je bil selitveni prirast med statističnimi regijami 2.518 oseb v korist Ljubljanske urbane regije. Skupni prirast na 1.000 prebivalcev je močno presegal slovensko povprečje (1,6 osebe), saj je leta 2012 znašal 9,8 osebe. Regija zaznava nadpovprečno priseljevanje. V zadnjih desetih letih se je število prebivalcev v regiji povečalo za dobrih 43.000 oziroma nekaj manj kot 8,8 %. Med letoma 2002 in 2012 se je število prebivalcev na območju MOL povečalo za 4 %, v regiji pa za 9 %. V Mestni občini Ljubljana je leta 2015 živelo 288.307 prebivalcev, kar je 13,7 % slovenskega prebivalstva in več kot polovica vseh prebivalcev regije (SURS, 2015). Za regijo je značilen nadpovprečen delež tujih državljanov med prebivalci (3,7 %). Podatki pa obenem kažejo, da se v zadnjem času tudi izobražena in ustvarjalnejša delovna sila iz Slovenije seli v tujino, še vedno pa se v državo priseljujejo večinoma manj kvalificirani posamezniki. Povečanje števila prebivalstva Ljubljanske urbane regije je predvsem posledica priseljevanja iz tujine, ki se je okrepilo zlasti v obdobju hitre gospodarske rasti po letu 2004. Do očitnega preloma je prišlo z začetkom krize leta 2008, ko se je priseljevanje iz tujine skoraj popolnoma ustavilo. V nasprotju z nekaterimi drugimi statističnimi regijami je Ljubljanska urbana regija ves čas zaznavala pozitiven

Poglavje s podpoglavji je povzeto in prirejeno po: Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije 2014-2020.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 53

naravni prirast, ki je po letu 2008 najbolj zaslužen za naraščanje števila prebivalstva. Pomemben dejavnik za to je tudi priseljevanje v LUR iz drugih slovenskih regij, pri čemer je imela Ljubljanska urbana regija po letu 2000 ves čas pozitivno stanje. V prihodnjih letih je pričakovana sprememba starostne strukture prebivalstva, in sicer bo naraščal delež starejših prebivalcev, hkrati pa bo zaradi upadanja števila žensk v rodni dobi manjše tudi število rojstev. Določene napovedi opozarjajo na možnost negativnega naravnega prirasta in posledično zmanjšanja števila prebivalcev. Gostota poselitve je v primerjavi s Slovenijo v LUR dvakrat večja (212 prebivalcev/km2), vendar znotraj regije obstajajo velike razlike – Ljubljana ima gostoto poselitve 1.019 prebivalcev na km2, medtem ko ima najredkeje poseljena osrednjeslovenska občina Dobrepolje le 38 prebivalcev na km2. Preglednica 49: Povzetek socio-demografskih značilnosti območja po knjižnicah, 2015 ime občine površina v km2: prebivalstvo 0-5: predšolski 6-14: osnovnošolci 15-18: srednješolci 19-26: študenti 15-64 (brez SŠ in študenti): aktivni prebivalstvo 65+ : upokojenci spol moški ženske izobrazbena brez izobrazbe struktura osnovnošolska nižja poklicna, srednja poklicna/strokovna/spl.

VŠ 1. stopnje VŠ 2. stopnje VŠ 3. stopnje št. gospodinjstev naravni prirast skupni prirast število vrtcev - SKUPAJ število otrok v vrtcih - SKUPAJ delež otrok v vrtcih (skupaj v %) št. učencev v OŠ št. dijakov (po prebivališču) št. študentov (po prebivališču) št. delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) dnevne medobčininski delovni delovne migranti po občini migracije prebivališča medobčininski delovni migranti po občini delovnega mesta delež delovno aktivnega prebivalstva, katerih delovno mesto je v občini prebivališča indeks delovne migracije št. zaposlenih oseb št. registriranih brezposelnih oseb stopnja registrirane brezposelnosti ( %) povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR) povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo (EUR) št. podjetij št. stanovanj, stanovanjski sklad narodnost, prebivalstvo priseljenci državljani Republike glede na Slovenije državljanstvo tuji državljani (št. in %) delež tujih državljanov med prebivalci (%)

Cerknica 483 585 1.453 680 1.391 11.032

Domžale 239 4.312 5.671 2.354 5.239 38.267

Grosuplje 464 3.022 3.999 1.650 3.742 27.069

Kamnik 290 2.799 3.386 1.354 3.163 23.810

Litija 316 1.440 1.744 887 1.821 14.155

Logatec 173 1.145 1.354 638 1.327 9.297

Medvode 78 1.110 1.431 608 1.399 10.459

Vrhnika 169 1.762 2.213 939 2.157 16.467

Ljubljana 826 22.822 26.964 11.229 38.007 231.821

SKUPAJ 3.038 38.997 48.215 20.339 58.246 382.377

3.181 13.090 8.232 593 3.606 7.480

8.939 28.174 29.015 1.316 10.121 25.268

5.824 20.253 19.661 1.277 7.185 17.843

5.331 17.409 17.917 1.047 6.758 15.401

3.172 10.315 10.196 891 4.514 9.354

1.956 6.966 6.786 366 2.808 5.809

2.937 7.874 8.063 361 2.661 7.259

4.006 12.152 12.296 484 4.515 10.931

59.046 164.265 176.388 5.741 52.898 147.443

94.392 280.498 288.554 12.076 95.066 246.788

1.236 1.180 122 16.701 8 13 6 633 67,27 1.436 670 750 6.456

4.335 4.788 945 55.609 174 499 23 2.913 77,42 5.600 2.314 2.503 22.834

2.980 2.859 497 38.528 189 291 26 1.901 75,5 3.730 1.700 1.887 15.978

2.475 2.761 460 34.530 171 252 17 1.766 76,95 3.144 1.365 1.392 14.012

1.353 1.083 136 20.309 54 -10 11 878 68,1 1.678 905 876 7.935

988 1.060 197 13.234 57 11 8 748 78,7 1.257 94 614 5.504

1.265 1.513 297 15.542 46 25 6 770 81,1 1.313 611 765 6.063

1.844 2.130 420 23.856 112 145 10 1.196 80,53 2.147 1.408 1.080 9.528

27.149 44.263 10.714 331.605 954 3.374 151 15.476 77,33 26.413 11.594 14.577 128.027

43.625 61.637 13.788 549.914 1.765 4.600 258 26.281 75,88 46.718 20.661 24.444 216.337

6.456

22.834

15.978

14.012

7.935

5.504

6.063

9.528

128.027

216.337

5.043

18.734

10.176

9.216

3.988

3.783

3.619

4.866

209.977

269.402

43,13

23,58

30,4

31,85

26,85

37,5

27,5

20,07

29,82

30,08

67,766667

110,80

61,33333

72,75

49,1

68,7

59,7

42,76667

65,2

66,45741

7.055 836 10,77 1.201,93

23.708 2.462 8,8 1.450,24

17.050 1.807 9,2 1.348,63

14.566 1.582 9,05 1.451,24

8.491 1.139 11,6 1.247,47

5.833 633 9,8 1.443,94

6.341 693 9,9 1.412,57

10.013 1.329 11,4 1.338,16

132.374 18.179 8,74 1.395,85

225.431 28.660 9,92 1.365,56

816,42

949,13

903,23

948,62

850,52

953,89

938,19

895,04

928,05

909,23

1.287 6.931 16.767 15.862

5.580 20.172 57.189 55.039

3.156 14.729 39.914 38.233

2.923 12.808 35.326 33.707

1.431 8.097 20.511 19.939

1.169 4.828 13.752 13.116

1.410 5.701 15.937 15.253

2.014 8.488 24.448 23.316

42.450 145.784 340.653 315.852

61.420 227.538 564.497 530.317

905 5,07

2.150 2,84

1.681 3,5

1.619 4,3

572 2,25

636 4,6

684 4,3

1.132 3,63

24.801 3

34.180 3,72

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 54

Demografski razvojni potenciali Podatki kažejo, da v Ljubljanski urbani regiji živi 26 % celotnega prebivalstva Slovenije. V zadnjem desetletju prebivalstvena dinamika regije kaže vztrajno naraščanje števila prebivalcev – tako v Mestni občini Ljubljana kot na območju celotne regije (SURS, 2015). Velikost regije predstavlja določen potencial v smislu regionalnega razvoja, saj relativno veliko število prebivalcev pomeni kritično maso človeškega kapitala, ki je predpogoj za ekonomski in kulturni razvoj. Povečevanje števila prebivalcev je pomembno za razvoj regije, ob tem pa je treba upoštevati podatek, da se je priseljevanje iz tujine po začetku gospodarske krize skoraj ustavilo in da se prebivalstvo regije stara. Regija zaznava odseljevanje ustvarjalne in izobražene delovne sile v tujino, poleg tega pa se v regijo večinoma priseljujejo manj usposobljeni delavci. Tako je potrebno izpostaviti potencial, ki se kaže v privabljanju ustvarjalnih in visoko izobraženih posameznikov iz tujine in drugih regij – tudi z oblikovanjem stanovanjske politike in politike spodbujanja zaposlovanja. Ob podatku, da se Evropejci le redko selijo, lahko sklepamo, da je kljub temu večji potencial v zadrževanju izobražene in ustvarjalne delovne sile kot pa v privabljanju tuje, zato je smiselno določen del pozornosti nameniti tudi zadrževanju visoko usposobljene delovne sile v regiji. Glede na to, da je pričakovati staranje prebivalstva, je potencialni izziv tudi medgeneracijsko sodelovanje in večanje socialnega kapitala posameznika (npr. izboljšanje digitalne in finančne pismenosti). 4.10.2

Analiza gospodarskih kazalcev

Ljubljanska urbana regija je gospodarsko gledano najbolj razvita slovenska regija in gospodarsko središče Slovenije. Regija je leta 2011 ustvarila več kot tretjino celotnega slovenskega bruto domačega proizvoda. Regionalni BDP na prebivalca je najvišji v Sloveniji in bistveno presega slovensko povprečje. Sredi leta 2013 je v Ljubljanski urbani regiji živela več kot četrtina delovno aktivnih prebivalcev celotne Slovenije. Delež brezposelnih, ki živi v regiji, je predstavljal nekaj manj kot četrtino brezposelnih v Sloveniji. V primerjavi z drugimi slovenskimi regijami ima LUR manjši delež industrijskega sektorja, tržne in javne storitve pa so bolj razvite. Leta 2009 je bila bruto dodana vrednost po dejavnostih na ravni regije naslednja: 79,6 % v storitvenih dejavnostih, 19,5 % v industriji in 0,9 % v kmetijstvu (SURS, 2013). V primerjavi z drugimi regijami je v LUR delež industrijskega sektorja najmanjši, najbolj pa so razvite storitve, saj je delež bruto dodane vrednosti, ustvarjene v storitvenih dejavnostih, največji v Sloveniji, torej večji kot v katerikoli drugi regiji. Poklicna sestava delovno aktivnega prebivalstva v LUR (leta 2011) kaže izrazito koncentracijo prebivalcev, ki opravljajo ustvarjalni poklic. Če podatke primerjamo z nacionalnim povprečjem, vidimo, da je v LUR nadpovprečen delež oziroma koncentracija ustvarjalnih poklicev. Podobno se kaže na ravni kreativnih industrij. 42% vseh družb s področja kreativnih industrij je na območju LUR. Največ ljudi je zaposlenih v dejavnosti trgovine, v predelovalnih dejavnostih, v javni upravi, v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih ter v izobraževanju. V MOL je leta 2009 poslovalo dobrih 70 % gospodarskih družb regije, ki so zagotavljale delo več kot 78 % zaposlenim v gospodarskih družbah regije in ustvarile okrog 83 % dodane vrednosti v regiji. V regiji je poslovala tretjina vseh slovenskih gospodarskih družb, zaposlenih je bilo okrog 30 % ljudi in ustvarjene 36 % dodane vrednosti. V letih med 2009 in 2014 se je število gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov povečalo za 18 % – predvsem zaradi povečanja števila samostojnih podjetnikov. V istem obdobju se je število zaposlenih zmanjšalo za 12 %. Leta 2011 je bilo največje zmanjšanje zaposlenih v gospodarskih družbah na področjih gradbeništva ter prometa in skladiščenja. Število zaposlenih in samozaposlenih se vse od začetka gospodarske krize zmanjšuje, pri čemer je stopnja registrirane brezposelnosti v regiji med najnižjimi v Sloveniji: novembra 2013 je znašala 11,5 %, medtem ko je bilo povprečje za Slovenijo 13,1 %. Stopnja registrirane brezposelnosti

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 55

je do konca leta 2014 na regijski ravni padla na 9,92 % Konec 2014 je bilo v regiji 28.660 registriranih brezposelnih – tj. 24 % vseh brezposelnih v Sloveniji. V regijo prihaja na delo veliko dnevnih delovnih migrantov (predvsem iz Kranja, Trbovelj, Novega mesta, Kopra in Celja). V letu 2014 je bilo v regiji 216.337 delovno aktivnih prebivalcev (tj. 27 % delovno aktivnega prebivalstva Slovenije). Za gospodarske dejavnosti v regiji je bilo v zadnjem desetletju namenjenih več površin, pri čemer pa je opazna precejšnjo razdrobljenost gospodarskih con, saj te v večini primerov ne presegajo 10 ha. Občine so v preteklosti pogosto odpirale gospodarske cone po svojih prostorskih zmožnostih, vendar brez znanega investitorja, s tem pa so se izpostavile tveganju. Hkrati določene analize kažejo visoko ceno najema poslovnih oziroma produkcijskih prostorov, kar še posebej velja za MOL (Peterlin idr., 2012). Potencial razvoja gospodarstva Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo ima Ljubljanska urbana regija v gospodarskem smislu konkurente v primerljivih regijah tako v drugih slovenskih regijah kot tudi na ravni EU. Hkrati ima LUR pomembno vlogo v nacionalnem gospodarskem razvoju. Ljubljanska urbana regija ima vse bistvene predpogoje za gospodarski razvoj – ustrezno fizično infrastrukturo ter dovolj ustvarjalne in izobražene delovne sile; medtem ko določen potencial predstavlja oblikovanje lastnega razvojnega koncepta in s tem povezane specializacije regije. Na regionalni ravni bi to lahko pomenilo več specializiranih ustvarjalnih središč, ki bi med seboj delovala komplementarno, ne pa tekmovalno (Kozina idr., 2014, citirano po Regionalni razvojni program ..., 2015). Obenem se potencial kaže v spodbujanju inovacij na področjih, na katerih ima regija primerjalne prednosti. Teh področij je več in so med seboj različna: diverzifikacija tako povečuje odpornost regije na gospodarske krize, ki praviloma različne panoge prizadenejo bolj ali manj močno. Velik potencial regije je interdisciplinarno povezovanje: predvsem povezovanje izobraževalnih institucij in drugih znanstvenih ustanov s klasičnim gospodarskim sektorjem z namenom razvoja novih izdelkov in storitev, ki temeljijo na znanju, inovativnosti in ustvarjalnosti. V ta namen je smiselno razvijati tudi podporno okolje in infrastrukturo na ravni regije, ki pa lahko izhaja iz regeneracije podizkoriščenih oziroma degradiranih stavb oziroma območij. Potencial je tudi v razvoju podjetništva, predvsem takšnega, ki prav tako temelji na znanju, inovativnosti in ustvarjalnosti, ter socialnega podjetništva. Poudariti je potrebno tudi pomembnost ustvarjalnih poklicev, ki se dodatno kaže v času gospodarske krize, saj so v primerjavi z drugimi poklici ustvarjalni poklici bolj odporni na gospodarska gibanja (Kozina idr., 2014, citirano po Regionalni razvojni program ..., 2015). Za razvoj podjetništva je treba spodbujati dostopnost finančnih sredstev – vključno z novimi oblikami pridobivanja kapitalskih sredstev – in njihovo večjo učinkovitost (tudi prek uvajanja in uporabe novih, digitalnih tehnologij). Ob tem je poudarjen tudi potencial razvoja digitalnih delovnih mest, kjer se lahko izkoristijo številne zaposlitvene možnosti (tako v gospodarstvu kot negospodarstvu). Ustvarjalni potencial občin LUR Za regijo je značilno kopičenje človeškega in gospodarskega kapitala. V zadnjih petnajstih letih se je vse več mest in regij v prizadevanjih za pospeševanje gospodarskega razvoja in regeneracijskih strategij naslonilo na koncept prebivalstva z ustvarjalnim poklicem in/ali koncept ustvarjalnih dejavnosti (Kozina idr., 2014, citirano po Regionalni razvojni program ..., 2015), ki sta dva temeljna in pogosto uporabljena pristopa raziskovanja ustvarjalnosti. Med njima sta dve ključni razliki: opredelitev ustvarjalnosti na podlagi ustvarjalnih dejavnosti vključuje vse zaposlene znotraj določenih dejavnosti (tako tiste, ki opravljajo ustvarjalno delo, kot tudi vse preostale zaposlene znotraj te dejavnosti), koncept prebivalcev z ustvarjalnim poklicem pa po drugi strani vključuje vse ustvarjalne delavce, ne glede na panogo, v kateri so zaposleni (Murovec, 2012, citirano po Regionalni razvojni program ..., 2015).

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 56

V Ljubljanski urbani regiji je izrazita koncentracija ustvarjalnih poklicev, pri čemer se povečuje njihov delež v Ljubljani. Delež prebivalcev v Ljubljanski urbani regiji, ki opravlja ustvarjalni poklic, je leta 2011 znašal 19,9 %, kar presega državno povprečje (12,9 %). Gre tudi za največji delež med slovenskimi regijami, ki je primerljiv s stanjem v regijah severne in zahodne Evrope (Kozina idr., 2014, citirano po Regionalni razvojni program ..., 2015). V regiji izstopata predvsem Ljubljana in Trzin. Občina Trzin ima nadpovprečno število ustvarjalnih delovnih mest, Ljubljana pa veliko koncentracijo ljudi z ustvarjalnim poklicem, primerljivo z zahodnoevropskimi mesti, hkrati pa ustvarjalni delavci iz drugih občin regije in drugih slovenskih regij migrirajo v glavno mesto. (Kozina idr., 2014, citirano po Regionalni razvojni program ..., 2015). Analiza 'Razporeditev ustvarjalnosti v izbranih občinah Ljubljanske urbane regije' (Kozina idr., 2014, citirano po Regionalni razvojni program ..., 2015) tako nedvomno kaže, da je eden od načinov splošne gospodarske rasti občin privabljanje: a) ljudi z ustvarjalnimi poklici in b) podjetij, ki se ukvarjajo z ustvarjalnimi dejavnostmi. Velik potencial občin LUR se torej kaže predvsem v spodbujanju novih ustvarjalnih delovnih mest, pa tudi v zagotavljanju kakovostnega bivalnega okolja (urejenost, varnost, zeleno okolje itd.) in dobre prometne povezanosti. 4.10.3

Analiza stanja poselitve in razvoja naselij

Na podlagi kriterijev projekta ESPON, ki ugotavlja policentričnost v Evropi in vlogo središč v evropskem omrežju naselij, je bilo v Sloveniji opredeljenih šest funkcionalnih urbanih območij, med katera se seveda uvršča tudi Ljubljana. Še več, Ljubljana je kot edino urbano območje v Sloveniji in tudi v njeni bližnji okolici prepoznana kot evropsko metropolitansko območje rasti (MEGA) in metroregija (Regionalni razvojni program ..., 2015). Ljubljani najbližja sosednja megaobmočja so Bologna, Milano, München, Dunaj, Bratislava, Budimpešta in Zagreb (na podlagi dopolnjenih meril projekta PlaNet CenSE). V metropolitanskem območju so Domžale prepoznane kot sekundarno regijsko središče. Na območju poselitve so za Ljubljansko urbano regijo značilni predvsem: ugoden geostrateški položaj v središču države, policentrični sistem poselitve s središčnim položajem Ljubljane, v katerem je prisotna velika koncentracija in razvitost centralnih (političnih, upravnih) in storitvenih dejavnosti, ter dejstvo, da je mesto Ljubljana državno središče. Ljubljana nima osrednjega položaja le na ravni regije, je tudi središče nacionalnega in mednarodnega pomena ter glavno zaposlitveno in izobraževalno središče, ki ustvarja veliko dnevnih migracij, tudi iz sosednjih regij (Kranj, Škofja Loka, Trbovlje, Trebnje, Postojna, Cerknica itd.). Prav dnevne migracije postajajo ena od največjih težav regije, ki jih bo treba reševati z zmanjševanjem potreb po migracijah (policentrični razvoj regije) oziroma s spodbujanjem trajnostne mobilnosti (JPP, P + R, železniški promet). Močno je izražena centralnost mesta Ljubljana in urbane aglomeracije (spajanje in združevanje naselij) zvezdaste oblike ob pomembnejših prometnih koridorjih. Znotraj avtocestnega obroča Ljubljane se je v veliki meri razvilo kompaktno mesto, od tu navzven pa se poselitev širi v obliki petih razvojnih smeri: • proti severozahodu: Medvode–Škofja Loka–Kranj (urbana aglomeracija, ki se širi v sosednjo regijo), • proti severu: Trzin–Domžale–Kamnik, • proti vzhodu: Dol–Litija, • proti jugovzhodu: Škofljica–Šmarje - Sap–Grosuplje in • proti jugozahodu: Brezovica–Borovnica–Vrhnika. V razvojnih koridorjih je poselitev zgoščena v večja in manjša naselja, v območjih med njimi pa prevladuje bolj ali manj razpršena gradnja enodružinskih hiš, ki so nastale v zadnjih desetletjih.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 57

Strnjena območja poselitve nižje gostote se pojavljajo tudi vzdolž določenih prometnic, ki povezujejo lokalna središča. Ta v večini primerov delujejo kot spalna naselja za prebivalce, ki dnevno migrirajo na delo v Ljubljano ali katero od gospodarskih con v regiji. Pri poselitvah se opažajo negativne posledice pomanjkanja skupne vizije in strategije razvoja regije. Ena od vidnih posledic je zmanjševanje števila prebivalcev Mestne občine Ljubljana na račun okoliških občin ter posledično suburbanizacija regije in zamiranje drugih starih urbanih središč. Središčna naselja z območja LUR so v prostorski strategiji (Regionalni razvojni program ..., 2015) razvrščena kot: • središče nacionalnega pomena: Ljubljana (tudi središče mednarodnega pomena), • središča regionalnega pomena: somestje Domžale–Kamnik, • središča medobčinskega pomena: Grosuplje, Litija, Logatec, Vrhnika. Ljubljana ima vse osrednje nacionalne institucije najvišje ravni (npr. državno upravo, diplomacijo, bančništvo, univerzo, kulturne ustanove, klinični center, znanstvene inštitute, ustanove za starejše in socialno ogrožene, verska središča različnih veroizpovedi, osrednje športne zgradbe), prizadeva pa si tudi za pritegnitev mednarodnih institucij. Na meddržavni ravni se povezuje s tujimi državnimi in regionalnimi središči. V prihodnje bi bilo smiselno nekatere funkcije Ljubljane decentralizirati v okoliška središča regionalnega ali medobčinskega pomena. Somestje Domžale−Kamnik je središče regionalnega pomena, v katerem so zagotovljene pomembnejše kulturne in izobraževalne ustanove (poleg srednješolskih tudi visokošolske), zdravstvene dejavnosti, medgeneracijska središča in druge ustanove za starejše in socialno ogrožene, športne in upravne dejavnosti. V somestje bi bilo treba umestiti nekatere funkcije regionalne uprave, s čimer bi se povečal njegov pomen na regionalni ravni. Središča medobčinskega pomena so Grosuplje, Litija, Logatec in Vrhnika, ki poleg zagotavljanja primarne oskrbe z izobraževalnimi, kulturnimi, športnimi in zdravstvenimi storitvami zagotavljajo tudi določene storitve javne uprave (upravna središča) ter različne oblike bivanja za starejše in socialno ogrožene (domovi, varovana stanovanja). Središča bi bilo treba krepiti s funkcijami višje ravni oskrbe tako, da se zagotovi določena racionalizacija in specializacija ponudbe ter omogoča kakovosten in povezan razvoj družbene infrastrukture. Središča občinskega pomena: Borovnica, Brezovica, Dobrova, Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Log Dragomer, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Komenda, Lukovica pri Domžalah, Mengeš, Medvode, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Videm - Dobrepolje, Vodice imajo osnovno šolo, zagotovljeno predšolsko varstvo (poleg vrtcev tudi druge, alternativne oblike), primarno zdravstveno oskrbo (v občinskem središču ali v sodelovanju s sosednjim/bližnjim občinskim središčem), lekarno, kulturni center (knjižnica, dom, prostor za druženje), raznoliko ponudbo oblik bivanja in oskrbe za starejše (domovi, varovana stanovanja, pomoč na domu), športne objekte in igrišča ter upravno funkcijo. Vse družbene dejavnosti niso vedno prav v občinskem središču, nekatere so razpršene po lokalnih središčih, saj so tako zagotovljene ustrezna kakovost, dostopnost in racionalnejša oskrba znotraj občine. Pri nadaljnjem razvoju občinskih središč je treba zagotavljati povezovanje in dopolnjevanje družbene in storitvene infrastrukture ter predvsem prostorsko dostopnost za različne uporabnike. Lokalna središča LUR nimajo vzpostavljenega primernega naselbinskega središča, ki bi združeval več elementov družbene infrastrukture, vse elemente osnovne oskrbe in osrednji javni prostor. Z vzpostavitvijo takega središča bi se lokalna središča spremenila iz pretežno spalnih v aktivna naselja. Lokalna središča v nacionalni strategiji niso podrobneje opredeljena. Podrobneje jih opredeljujejo prostorski načrti posameznih občin.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 58

Za vzpostavitev uravnoteženega policentričnega sistema naselij v okolici metropole bi bilo treba v posameznih naseljih zagotoviti dodatne elemente družbene infrastrukture v skladu s funkcijo naselja v policentričnem urbanem sistemu. Potenciali in ovire prostorskega in urbanega razvoja Policentričnost je koncept prostorskega razvoja, ki vzpodbuja teritorialno kohezijo in uravnotežen prostorski razvoj območja. Za LUR je značilen monocentričen razvoj poselitve, ki se odraža v centralnem in perifernem (okoliškem) tipu območij v regiji, vsak od njiju pa ima svoje zakonitosti, prednosti in slabosti. Pri načrtovanju prostorskega razvoja je pomembno, da se ta dva tipa različno prostorsko obravnavata, le tako se lahko izkoristi pozitivne lastnosti in zmanjša ovire, značilne za vsakega od njiju. Eden od glavnih potencialov, ki ga bi bilo treba izkoristiti in nadgraditi, je preplet urbanega in podeželskega značaja regije. Poselitveni razvoj v LUR se bo prednostno usmerjal v izbrana naselja, v katerih se bo skrbelo za zadostno ponudbo stanovanj, delovnih mest in raznovrstnih dejavnosti ter za ustrezno infrastrukturno opremo. Pri tem se bo prednost pred poseganjem na nove površine dajalo urbani prenovi oz. prednostni uporabi degradiranih urbanih območij. V okviru policentričnega urbanega sistema se bo razvijalo omrežje ustrezno opremljenih središč, ki omogočajo vsem prebivalcem udobno, cenovno ugodno, varno in okoljsko sprejemljivo dostopnost do javnih funkcij, stanovanj, delovnih mest, storitev in znanja. Prometni tokovi znotraj regije Prepletenost in soodvisnost Ljubljane z okoliškimi kraji je vedno večja in se dodatno krepita s procesi pospešene suburbanizacije okoliških naselij, spodbujene zaradi neustreznega prostorskega načrtovanja in stanovanjske politike. Takšen razvoj spodbuja monostrukturno zasnovo okoliških naselij, ki vse bolj postajajo spalna satelitska naselja Ljubljane. Ob tem ostajajo zaposlitve osredotočene na Ljubljano, kar povzroča zelo intenzivne tokove dnevnih migracij zaradi zaposlitve, šolanja, oskrbe in storitev. Ocenjeno je bilo, da je leta 2009 dnevno potovalo v Ljubljano skoraj 150.000 zaposlenih in šolajočih se (Nared idr., 2012; povzeto po Regionalni razvojni program ..., 2015). Z glavnim mestom Ljubljana je Ljubljanska urbana regija najpomembnejši cilj migracijskih tokov v Sloveniji. Kot taka regija privlači dnevne migrante na delovno mesto in v šolo tudi iz sosednjih regij. Znotraj regije Mestna občina Ljubljana oblikuje gravitacijsko središče regije, v katerem se združujejo glavni regijski in medregijski tokovi ter v povezavi z letališčem Jožeta Pučnika tudi mednarodni migracijski tokovi. V regiji (kot tudi v slovenskem merilu) Mestna občina Ljubljana izstopa po stopnji prometne opremljenosti. Vidna je izrazita radialna usmerjenost prometnic, železniških prog, prog medkrajevnega, primestnega in mestnega avtobusnega prometa proti Ljubljani oziroma njenemu središču (Urbanistični inštitut RS idr., 2009; povzeto po Regionalni razvojni program ..., 2015). Za regijo je torej značilno veliko dnevnih migracij in tudi slaba cestna infrastruktura. Če je bilo leta 2014 pod mejno vrednostjo skupno 60 odstotkov državnih cest, bo takih cest po napovedi direkcije leta 2017 že75 odstotkov, leta 2020 pa že skoraj 85 odstotkov. Za Ljubljansko urbano regijo je značilna visoka stopnja motorizacije, ki je svoj vrhunec dosegla leta 2009, ko je bilo v Ljubljanski urbani regiji registriranih 524 osebnih vozil na 1000 prebivalcev, od tega leta pa se število osebnih vozil (med drugim tudi zaradi gospodarske krize) zmanjšuje in je v letu 2013 upadlo na 515 vozil na 1000 prebivalcev (SURS, 2014). Obseg prevozov v medkrajevnem in mestnem avtobusnem javnem potniškem prevozu iz leta v leto upada. Kljub sofinanciranju in vzdrževanju obsega storitev javnega avtobusnega prometa se njegova uporaba zmanjšuje. Javni avtobusni promet je namreč še vedno počasen, premalo frekventen, časovno nepredvidljiv in cenovno čedalje manj sprejemljiv. Podobne trende zasledimo tudi v železniškem potniškem prometu, kjer od leta 2008 število prepeljanih potnikov rahlo upada (SURS, 2013).

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 59

Potenciali razvoja prometa in prometnih povezav Z vidika potniškega prometa je potencial regije v spodbujanju atraktivnega javnega prevoza in s tem tudi povečanju števila potnikov. Prav tako bo v obdobju 2014−2020 izziv regije uskladitev ekonomske rasti in socialnih zahtev po mobilnosti z okoljskimi in drugimi stroški prometa. Potencial regije je v trajnostni mobilnosti, katere uspešnost je odraz prometne politike. Regija ima potencial v povezovanju okoliških naselij z večjimi središči – tudi z različnimi oblikami javnega prevoza (npr. P + R). Prav tako je potencial v učinkoviti rabi prostora (cenovno in prostorsko). Vsekakor pa bo morala regija pozornost nameniti tudi obnovi prometne infrastrukture. 4.10.4

Vzgoja in izobraževanje

Leta 2012 je bilo v Sloveniji 888 javnih in 50 zasebnih vrtcev, v katere je bilo vključenih 83.090 otrok (SURS, 2013). Področje predšolske vzgoje se v Sloveniji rešuje na občinski ravni. V Ljubljanski urbani regiji je bil leta 2014 v vrtce vključen 26.281 otrok, kar je 75,88 % vseh otrok v regiji in približno 30-odstotni delež otrok, vključenih v vse vrtce in enote v Sloveniji (SURS, 2014). V javne vrtce je vključenih 95 %, v zasebne pa 5 % otrok. V regiji deluje 258 vrtcev s skupno več kot 1.500 oddelki, pri čemer je skoraj polovica vrtcev (120) v Mestni občini Ljubljana, kjer je v vrtec vključenih tudi največ otrok, 15.476. Ključna težava Ljubljanske urbane regije na področju predšolske vzgoje so premajhne zmogljivosti, saj v nekaterih občinah povpraševanje presega ponudbo. Težava je najbolj izrazita na območju Mestne občine Ljubljana, nezadostne zmogljivosti vrtcev pa so težava tudi v občinah Kamnik, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Grosuplje, Ivančna gorica, Log - Dragomer, Moravče, Škofljica, Vodice, Vrhnika, Šmartno pri Litiji in Lukovica, kar je posledica velikega naravnega prirasta prebivalstva zadnjih nekaj let. Regionalna demografska študija namreč kaže, da je pomanjkanje zmogljivosti vrtcev prehodno, zmogljivosti vrtcev in osnovnih šol pa bodo v kratkem prevelike (Urbanistični inštitut idr., 2009, povzeto po Regionalni razvojni program ..., 2015), zato bi bilo treba problematiko predšolske vzgoje reševati na medobčinski ali regionalni ravni. Leta 2012 je bilo v Sloveniji 842 osnovnih šol, ki jih je obiskovalo 162.775 učencev. Od tega je bilo v regiji v tem letu 176 osnovnih šol (21 %), ki jih je obiskovalo skupaj 44.118 učencev (28 %, v letu 2014 se je njihovo število že povečalo kar na 46.718). Približno tretjina osnovnih šol je na območju Mestne občine Ljubljana, obiskuje jih nekoliko manj kot polovica učencev (v letu 2012 20.797, v letu 2014 pa 26.413) celotne Ljubljanske urbane regije (SURS, 2013). V Ljubljanski urbani regiji je 40 srednjih šol – največ na območju Mestne občine Ljubljana. Srednje šole so še v občinah Domžale, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija, Logatec in Škofljica. Število dijakov v regiji je med letoma 2008 in 2010 rahlo upadlo, leta 2013 jih je na območju LUR živelo 20.661, od tega skoraj polovica v Mestni občini Ljubljana (SURS, 2013). Ljubljanska urbana regija izstopa predvsem po veliki koncentraciji višjih in visokih šol ter fakultet in inštitutov. V regiji je največja slovenska univerza – Univerza v Ljubljani. Po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je bilo v študijskem letu 2012/2013 v visokošolske ustanove vpisanih 89.427 študentov, od tega je bilo na Univerzo v Ljubljani vpisanih 51.270 študentov, tj. 57 % vseh študentov v Sloveniji. Obsežna študijska dejavnost na območju LUR se kaže tudi v velikem deležu prebivalcev z doseženo višjo ali visoko izobrazbo v LUR (29,1 %), ki močno presega slovensko povprečje (22,4 %) (SURS, 2013). Vse višje in visoke šole, fakultete in inštituti v LUR so v MOL. Leta 2013 je bilo v regiji 24.444 študentov terciarnega izobraževanja z bivališčem v LUR oziroma 52,7 študenta na 1000 prebivalcev, kar je podobno slovenskemu povprečju. Število študentov se je v zadnjih petih letih zmanjšalo, medtem ko se je število diplomantov povečalo. Leta 2011 je bilo število diplomantov na 1000 prebivalcev v LUR (9,61 diplomanta na 1000 prebivalcev) nekoliko manjše kot slovensko povprečje (9,95 diplomanta na 1000 prebivalcev) (SURS, 2013). Visoka izobrazbena dejavnost se odraža tudi v stopnji izobrazbe prebivalcev, starih od 25 do 64 let, ki je v regiji v primerjavi z RS nadpovprečna. Leta 2011 je bil delež prebivalcev z najmanj srednješolsko izobrazbo največji med slovenskimi regijami (nad 82 % prebivalstva), prav tako je bil največji delež

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 60

prebivalstva z višjo in visokošolsko izobrazbo (29,1 % prebivalstva regije) (SURS, 2013). To je pomemben podatek, saj metropolitanske regije z večjim deležem izobraženih oziroma z večjim človeškim kapitalom zaznavajo hitrejšo ekonomsko rast (Glaeser in Saiz, 2003, povzeto po Regionalni razvojni program ..., 2015). 4.10.5

Analiza stanja kulture in kulturne dediščine

Ljubljanska urbana regija je regija z izjemno pestro in bogato kulturno dediščino in je že danes privlačna za turiste. Na tem območju je 5.409 enot nepremične kulturne dediščine, in sicer je 4.542 enot registrirane kulturne dediščine, 114 je kulturnih spomenikov državnega pomena in 753 spomenikov lokalnega pomena. V registru je evidentiranih 16 nosilcev žive kulturne dediščine. Jedro kulturnega ustvarjanja občin LUR so predvsem kulturni domovi in posamezne kulturne institucije, ki z dinamičnim razvojem kulturnih in umetniških dejavnosti skrbijo za ohranjanje identitete in običajev ter negujejo skrb za kulturno dediščino lokalnih skupnosti. Hkrati so pomemben dejavnik socialnega vključevanja znotraj lokalnih skupnosti in znatno vplivajo na kakovost življenja v regiji. V Ljubljani je večina pomembnejših kulturnih institucij (največji kulturni in kongresni center v Sloveniji – Cankarjev dom, Slovenska filharmonija, Narodna in Moderna galerija, Narodna in univerzitetna knjižnica idr). Ljubljana ima kot prestolnica na evropski ravni nadpovprečno število muzejev (22), galerij (53), gledališč (10) ter kulturnih in umetniških dogodkov (Murovec in Kavaš, 2010, povzeto po Regionalni razvojni program ..., 2015). Neugodne gospodarske razmere so v zadnjih letih močno vplivale na stanje okolja, v katerem se razvija kultura, kar je doprineslo k že tako slabemu položaju institucij, ustvarjalnih skupnosti in posameznikov v javnem, zasebnem in nevladnem sektorju. Kljub temu se področje kulture v LUR ponaša z razmeroma bogato in raznoliko produkcijo, kar lahko s primerno kulturno politiko in nadgradnjo kulturnega sistema bistveno doprinese k razvoju posameznika in družbe. Predvsem kulturne industrije, ki v središče postavljajo uporabnika, so lahko izjemen potencial za povezovanje z gospodarstvom ter hkrati vzpostavljajo nove modele kulturne produkcije. Potencial razvoja kulture in kulturne dediščine Pomemben potencial kulturnega ustvarjanja se kaže predvsem v povezovanju kulturne produkcije, dostopnosti kakovostnih kulturnih vsebin in vzpostavljanju mreže med kulturnimi institucijami v občinah LUR. Prav tako potencial predstavlja razvoj kulturnih institucij na ravni regije z namenom omogočanja aktivnega vključevanja lokalnih prebivalcev na ravni vsakdanjega življenja. Potencial razvoja kulturne dediščine v LUR so tudi druga področja, saj je kulturna dediščina horizontalna vsebina, ki se pojavlja v vseh sferah našega delovanja. V segmentu podjetništva je potencial razvoj kulturne dediščine kot nova, kakršnakoli vsebina v obnovljenem objektu ali dejavnost obnovitvenih posegov na dediščini, ki upošteva varstveno ureditev. Ob izvajanju obnovitvenih ali vzdrževalnih del na kulturni dediščini se dotakne tudi področja zaposlovanja. Kulturna dediščina tako mladim kot tudi starejšim ponuja pomembne priložnosti za izobraževanje in prostovoljstvo ter spodbuja dialog med različnimi kulturami in generacijami. Glede na bogato kulturno dediščino v LUR je potencial razvoja velik in raznovrsten ter bo dolgoročno prispeval h kulturni dediščini kot strateškemu viru za trajnostno Ljubljansko urbano regijo. 4.10.6

Analiza stanja zdravstva

Leta 2011 so imele vse občine (razen Šmartna pri Litiji) vsaj zdravstveno oskrbo na najnižji (primarni) ravni. Primarna zdravstvena oskrba je predvsem v občinskih središčih, le v Mestni občini Ljubljana so primarna, sekundarna in terciarna raven zdravstva. Bolnišnica je poleg Ljubljane le še v občini Ivančna Gorica. Lekarniške storitve so se izboljšale v primerjavi s podatki iz leta 2006 (Urbanistični inštitut, 2009, povzeto po Regionalni razvojni program ..., 2015), ko je imelo lekarno le 11 občin. Leta 2011 so bile

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 61

lekarne v 22 občinah v regiji, medtem ko so bile brez lekarne štiri občine (Dol pri Ljubljani, Horjul, Lukovica in Šmartno pri Litiji) (Domanjko idr. 2013, povzeto po Regionalni razvojni program ..., 2015). Število obiskov na primarni ravni na 1000 prebivalcev je v regiji pod slovenskim povprečjem in je leta 2012 znašalo 2.344 obiskov. V zdravstvu je v LUR zaposlenih 16.006 delavcev, kar je 34 % vseh zdravstvenih delavcev v Sloveniji. Potenciali razvoja zdravstva Potencial regije na podlagi do zdaj razvitega zdravstva pomeni višanje kakovosti medicinskega znanja in zdravstvenih metod. Prav tako sta potenciala preusmeritev pozornosti na preventivne in promocijske ukrepe ter spodbujanje zdravega načina življenja – tj. ozaveščanje in spodbujanje zdravstvene pismenosti prebivalstva. 4.10.7

Analiza stanja socialnega varstva v regiji

Socialno varstvo je mreža programov in ukrepov države za reševanje socialne problematike prebivalstva. Z ukrepi se poskrbi za tiste, ki si socialne varnosti ne morejo zagotoviti sami, in se jih usposobi, da si jo bodo zmogli, ter pomaga tistim, ki ne morejo zadovoljivo delovati v temeljnih in drugih odnosih, kar lahko pripelje do socialne izključenosti. Zakonsko je določenih več vrst socialnovarstvenih storitev, ki morajo biti dostopne zaradi pomoči posamezniku, družini in skupini pri reševanju osebnih stisk, pri nudenju oskrbe, varstva, vzgoje in usposabljanja. Socialnovarstvene storitve se v grobem delijo na: • pomoč na domu, • institucionalno varstvo in družinske pomočnike. Država je po določbah Ustave Republike Slovenije dolžna urediti obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbeti za njihovo delovanje. Hkrati pa je dolžna varovati družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter za vse ustvarjati ustrezne razmere. Občine so pri tem zakonsko zavezane zagotavljati mrežo javne službe za pomoč družini na domu, v primeru oprostitve plačila kriti stroške oskrbe v zavodih za odrasle (domovih za starejše občane in posebnih socialnovarstvenih zavodih) ter financirati pravico do izbire družinskega pomočnika oziroma pomočnice. V Osrednjeslovenski regiji je na voljo vrsta storitev in programov s področja socialnega varstva. Izvajajo jih javne (državne ali občinske) in številne nevladne organizacije (društva, zasebni zavodi itd.). V Osrednjeslovenski regiji deluje na področju socialnega varstva 11 centrov za socialno delo, 23 domov za starejše občane, 8 varstveno-delovnih centrov, 36 javnih in zasebnih ustanov ter pravnih oseb, ki opravljajo socialnovarstvene storitve (tudi pomoč na domu) (Regionalni razvojni program ..., 2015). V regiji deluje tudi veliko nevladnih organizacij, ki izvajajo programe, namenjene ranljivim skupinam, in sicer otrokom in mladim, starostnikom, ljudem s težavami v duševnem zdravju, ljudem z različnimi oblikami oviranosti, ljudem, ki se srečujejo s tveganji za nastanek revščine in njenimi posledicami, ženskam in otrokom, ki so žrtve nasilja, ljudem s težavami zaradi uporabe dovoljenih in nedovoljenih drog ter ljudem z motnjami hranjenja, istospolno usmerjenim, Romom in Rominjam, imigrantom in imigrantkam ter neozdravljivo bolnim. Potencial razvoja socialnega varstva V prihodnosti se bo socialno varstvo prilagajalo novim pojavom in procesom, ki so povezani s spremembami na trgu dela. Poleg tradicionalnih družbenih skupin, za katere je treba načrtovati ukrepe za dostojno preživetje in družbeno participacijo, so danes v večjih težavah tudi nekatere nove družbene skupine. Potencial na področju socialnega varstva je med drugim v dvigu kakovosti izvajanja storitev, saj so določene storitve (npr. oskrba ostarelih na domu) precej neurejene, zaradi česar so koristniki pomoči izpostavljeni nekakovostnemu opravljanju storitev (na črnem trgu).

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 62

4.10.8

Analiza stanja nevladnih organizacij v regiji

Leta 2012 je v Sloveniji delovalo 23.965 nevladnih organizacij. Od teh jih ima kar 6.753 (tj. 28,1 %) sedež v Osrednjeslovenski regiji. Med nevladnimi organizacijami s sedežem v LUR je 5.516 (82 %) društev, 1.100 (16 %) zasebnih zavodov in 127 (2 %) ustanov. Največ društev v regiji je razvrščenih v skupino športnih in rekreativnih društev (1.918 oz. 34,77 %), sledijo znanstvenoraziskovalna, izobraževalna, strokovna in poklicna društva (806 oz. 14,61 %), kulturna in umetniška društva (769 oz. 13,94 %) ter društva za pomoč ljudem (648 oz. 11,75 %). Poleg organizacijske oblike je pomembna opredelitev nevladnih organizacij z vidika potreb, ki jih izpostavljajo, oz. njihovih ciljev, pri čemer je Osrednjeslovenska regija nekoliko posebna. V Ljubljani imajo sedež skoraj vse nacionalne nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z mednarodnimi in nacionalnimi projekti. Teh je okoli 200 in ustvarijo večino vseh prihodkov in delovnih mest v nevladnih organizacijah v regiji. Tudi te nevladne organizacije veliko pilotnih aktivnosti izvajajo na območju MOL ali obljubljanskih občin in imajo tako velik neposreden vpliv na območju svojega sedeža oz. regije. Skupni prihodki NVO v letu 2012 v Osrednjeslovenski regiji so bili 438,57 milijona evrov ali 1,24 % BDP (35,3 milijarde evrov), od tega so društva v regiji ustvarila 59,80 % (262,27 milijona evrov) celotnih prihodkov NVO v regiji, zasebni zavodi 34,47 % (151,21 milijona evrov) in ustanove 5,72 % (25,09 milijona evrov). Potencial razvoja nevladnih organizacij Nevladne organizacije so s svojo strokovnostjo, inovativnostjo, ustvarjalnostjo oziroma kreativnostjo in bližino neposrednim uporabnikom pomemben akter pri oblikovanju in uveljavljanju trajnostno naravnanih javnih politik. S svojim delovanjem na področju spodbujanja civilnega dialoga (tj. dialoga med odločevalci in nevladnimi organizacijami) prispevajo k zmanjševanju demokratičnega deficita in so pomemben zagovornik ranljivih ciljnih skupin ter prispevajo k transparentnejšemu in učinkovitejšemu delovanju regije in države. Potencial razvoja dejavnosti nevladnih organizacij je njihovo dopolnjevanje javnega sektorja pri izvajanju javnih storitev, razvoju novih/inovativnih storitev ter razvoju socialnih inovacij.

5 INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKA POSAMEZNIH OBMOČJIH OOK

OPREMA

(IKT)

5.1 Definiranje problema OOK v skladu z Zakonom o knjižničarstvu (2001)4 in Pravilnikom o osrednjih območnih knjižnicah (2003)5 izvajajo štiri posebne naloge: zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij, strokovna pomoč knjižnicam območja, koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva, usmerjanje izločenega knjižničnega gradiva s svojega območja. Prva in druga naloga se posredno nanašata tudi na opremo IKT. Na slednjo je vezano zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij ter nudenje strokovne pomoči vsem knjižnicam iz območja (predvsem z vidika razvojnih potreb glede informacijske tehnologije in načrtovanja ter vzdrževanja računalniških sistemov …). Po omenjenem Pravilniku nudijo knjižnicam

Glej 27. člena Zakona o knjižničarstvu (Ur.l. RS, št. 87/2001) in Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe,

Priloga 1: Mreža splošnih knjižnic v Sloveniji Ur.l. RS, št 73/03 in Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe Ur.l. RS, št. 80/2012) in Povezujejo jih v območno mrežo za koordinirano izvajanje knjižnične dejavnosti. 5

Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah. Ur. l. RS št. 88/03.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 63

na svojem območju strokovno pomoč pri opredelitvi razvojnih potreb, ki so povezane z informacijsko tehnologijo (9. člen). Prav tako usklajujejo in načrtujejo vzdrževanje računalniških sistemov v splošnih knjižnicah na svojem območju (10. člen). Uporabnikom nudijo informacije, do katerih lahko dostopajo, če imajo računalnike in povezavo, ki to omogoča. (Bon, 2013). Osrednje območne knjižnice (v nadaljevanju OOK) so v preteklih letih izvedle več popisov stanja informacijsko komunikacijske opreme v slovenskih splošnih knjižnicah. Za razvojne potrebe opremljanja z opremo IKT na območjih so v Knjižnici Otona Župančiča, v Osrednji knjižnici Kranj in v Knjižnici Mirana Jarca že v prvem triletnem obdobju delovanja OOK-jev (od 2003 do 2006), izvedli popis in analizo stanja opreme IKT na območju. Naslednji popis stanja opreme IKT po območjih je bil izveden leta 2009 v osmih od desetih območnih knjižnicah. Sledil je še en popis leta 2010. Tega so realizirale vse območne knjižnice. (pov. po Bon, 2013). Popisi stanja so bi opravljeni z namenom ugotavljanja doseganja minimalnih določil Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, št. 73/03) in Standardov za splošne knjižnice (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015). Pretekli popisi so zajemali naslednje sklope: • način vzdrževanja IKT opreme v knjižnicah, • stanje in delež delovnih postaj za zaposlene in uporabnike, • povezava do interneta in stanje omrežne opreme, • programska oprema in licence. Namen popisa opreme informacijsko komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) in analize popisa je ugotoviti stanje opreme IKT na posameznih območjih OOK po osrednjih knjižnicah, njihovih organizacijskih enotah (krajevna knjižnica, potujoča knjižnica) in postajališčih premičnih zbirk pred iztekom Standardov za splošne knjižnice (2005-2015), kar bo osnova za nadaljnje načrtovanje. V okviru raziskave bomo proučili izpolnjevanje naslednjih podlag: a) Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS 87/2001, 96/2002) • » Splošne knjižnice v okviru javne službe iz 2. člena tega zakona tudi: - zagotavljajo dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih, - Splošne knjižnice so vključene v nacionalni vzajemni bibliografski sistem. (16. člen); • »Da je knjižnica vključena v nacionalni vzajemni bibliografski sistem, se šteje, ko je njen lokalni katalog uporabnikom dostopen preko tega sistema.« (41. člen). b) Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS 73/2003, 70/2008, 80/2012) • »Splošna knjižnica v osrednji in krajevnih knjižnicah zbira publikacije in informacije javnega značaja, pomembne za lokalno skupnost, ter omogoča dostop do elektronskih publikacij javnih oblasti na svetovnem spletu.« (12. člen); • »Splošna knjižnica ima 0,25 računalniškega delovnega mesta za uporabnike na 1000 prebivalcev.« 15. člen. c) Standardi za splošne knjižnice (1.5.2005-30.4.2015) • »Vsaka organizacijska enota knjižnice ima računalniški katalog in dostop do vzajemnega kataloga.« (4.7.1); • »Knjižnica upošteva pri zaposlitvi standard zaposlitve enega strokovnega delavca za razvoj računalniške mreže, komunikacij in programske opreme na 40 osebnih računalnikov.« (5.2 tretja alineja); • »Vsaka slovenska splošna knjižnica ima na 1000 prebivalcev eno mesto, opremljeno z računalnikom z internetno povezavo in možnostjo tiskanja za dostop do kataloga in informacijskih virov ter uporabo gradiva, vendar ne manj kot 4 mesta.« (6.2.2 četrta alineja); • »Knjižnica mora imeti prostor za postavitev komunikacijskih naprav.« (6.4); • »Vsa bibliobusna postajališča morajo biti opremljena z električnim priključkom ter možnostjo priključitve na računalniško omrežje.« (6.5);

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 64

•

»Bibliobus mora imeti najmanj delovno mesto za izposojo in najmanj eno mesto, opremljeno z računalnikom za uporabnike.« (6.5 prva in druga alineja); • »Knjižnica mora imeti računalniško in komunikacijsko opremo za dostop do virov na internetu.« (6.6); • »Knjižnično opremo sestavljajo tudi naprave za avtomatsko izposojanje in vračanje knjižničnega gradiva, naprave za razvrščanje knjižničnega gradiva ter oprema za uporabo gradiva za vizualno, slušno in fizično ovirane uporabnike.« (6.6.1); • »Slovenske knjižnice so povezane v enoten knjižnični sistem.« (7.1); • Kazalci o virih: - »Število terminalov/osebnih računalnikov na prebivalca. - Število računalniških delovnih mest in dostopov do kataloga na prebivalca.« (9.3.2 druga in tretja alineja). Rezultati preteklih popisov so pokazali, da število računalniških delovnih mest, določeno v Standardih, večina splošnih knjižnic v Sloveniji ne dosega. Bonova (2013) tudi ugotavlja, da v preteklih popisih »niso bile upoštevane nekatere pomembne specifike standardov opremljenosti splošnih knjižnic glede prostorskih zahtev za dostop do informacij: načrt razvitosti knjižnične mreže in znotraj le-te še upoštevanje pogoja, da imajo organizacijske enote »1 mesto, opremljeno z računalnikom z internetno povezavo, vendar ne manj kot 4 mesta«. Ob upoštevanju navedenega določila bi slovenske splošne knjižnice potrebovale še več računalniških delovnih mest z dostopom do interneta. Kot problem navedenega popisa je bilo zaznano tudi staranje računalnikov. Na podlagi programa območnih knjižnic, smo v sodelovanju s splošnimi knjižnicami na Osrednjeslovenskem območju izvedli popis IKT opreme. Zajem podatkov (trajanje: od ponedeljka, 17. 03. 2014 do vključno ponedeljka 04. 04. 2014; naknadno podaljšali do 14. 04. 2014), in sicer za preteklo leto 2013, je potekalo preko MS Excelovih tabel (kreirala Luana Malec, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper), ki so se vsebinsko in oblikovno razlikovale od tabel zadnjega popisa 2010. Zaradi razsežnosti tabele so ponekod popisovalci imeli tudi malenkostne probleme, ki pa smo jih s skupnimi močni nato tudi rešili. Argumenti, predlogi in komentarji glede tabele za popis so zapisani v zadnjem poglavju. Anketa (stanje IKT opreme na dan 31.12.2013) se je nahajala na Dropbox strežniku na naslednjem naslovu: https://www.dropbox.com/sh/rr9pc9fqdtoit5i/E8mgNAyg-L?n=156140321. Popis je zajel vse slovenske osrednje knjižnice. Za razliko od prejšnjih popisov je le-ta izveden po posameznih organizacijskih enotah knjižnic (krajevnih knjižnicah, potujočih knjižnicah) in postajališčih premičnih zbirk. Podatki oziroma rezultati anket popisa IKT opreme bodo vključeni v celovito analizo stanja knjižnične dejavnosti na naših območjih (izhodišče za komentarje rezultatov navaja Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe UL RS, št. 73/03 v 16. členu in Standarde za splošne knjižnice (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015). Namen popisa opreme informacijsko komunikacijske tehnologije in analize popisa je ugotoviti stanje opreme IKT na posameznih območjih OOK po osrednjih knjižnicah, njihovih organizacijskih enotah (krajevna knjižnica, potujoča knjižnica) in postajališčih premičnih zbirk pred iztekom Standardov za splošne knjižnice (2005 - 2015), kar bo osnova za nadaljnje načrtovanje (Malec, 2014). Popis na Osrednjeslovenskem območju se nanaša na naslednje splošne knjižnice: • Knjižnico Jožeta Udoviča Cerknica (v nadaljevanju Cerknica), • Knjižnico Domžale (v nadaljevanju Domžale), • Mestno knjižnico Grosuplje (v nadaljevanju Grosuplje), • Matično knjižnico Kamnik (v nadaljevanju Kamnik) • Knjižnico Litija (v nadaljevanju Litija), • Mestno knjižnico Ljubljana (v nadaljevanju Ljubljana) • Knjižnico Logatec (v nadaljevanju Logatec), • Knjižnico Medvode (v nadaljevanju Medvode), • Cankarjevo knjižnico Vrhnika (v nadaljevanju Vrhnika),

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 65

• in njihovih organizacijskih enot. V popisu smo zajeti naslednje točke: • način vzdrževanja opreme IKT (Tabela A1 in A2), • število in vrste opreme IKT za zaposlene in uporabnike (Tabela B), • konfiguracija strojne in komunikacijske opreme (Tabela C) • povezava na internet (Tabela D) • pokritost licenc (Tabela E) • strežnik in varnost informacijskega sistema (Tabela F) S popisom želimo ugotoviti (Malec in drugi, 2014): • na kakšen način splošne knjižnice upravljajo in vzdržujejo opremo IKT: ali imajo za upravljanje in razvoj IKT zaposlen lasten strokovni kader (z znanji s področja računalništva) oz. ga vzdržujejo strokovni knjižnični delavci (knjižničarji, višji knjižničarji, bibliotekarji) ali knjižnice najemajo zunanje izvajalce in imajo z njimi sklenjeno vzdrževalno pogodbo (Tabela A1 in A2); • število in vrsto IKT opreme, starost le-teh, verzijo operacijskega sistema na računalnikih, … Vse te informacije nam bodo služile za ugotavljanje potreb po posameznih območjih OOK po zagotovitvi novejše, sodobnejše opreme IKT (Tabela B); • stanje mrežnih naprav (oprema IKT: usmerjevalniki, mrežna stikala, …) in možnosti za njihovo nadaljnjo uporabo oziroma zamenjavo (Tabela C); • vrste in hitrosti internetnih povezav ter nivo implementirane aplikacijske varnosti, ki jih uporabljajo splošne knjižnice. Ugotoviti želimo tudi ali knjižnice uporabljajo sisteme za nadzor in upravljanje uporabniških računalnikov ter ali uporabljajo katero od informacijskih rešitev računalništva v oblakih (Dropbox, …) (Tabela D); • kakšno je število licenc operacijskih sistemov in katere so še druge licence (vrste antivirusnih programov, spam/adware filtrov in programskih požarnih zidov na računalnikih), ki se uporabljajo na sistemih (zaradi prenehanja podpore določenim operacijskim sistemom (operacijski sistem Window XP) ) (Tabela E); • število strežnikov, tipe operacijskih sistemov strežnikov in njihove verzije ter namenska uporaba le teh (za spletno stran, pošto, intranet, arhiviranje). Ob ugotovitvi, da imamo večje število strežnikov, ki imajo enake storitve (programe), lahko nakazuje razmišljanje o združevanju (centralizaciji) in virtualizaciji strežniškega okolja za vse ali del OOK-jev (Tabela F);

5.2 Hipoteze (standardi, pravilnik) H1: Vsaka organizacijska enota knjižnice ima računalniško delovno mesto z dostopom do interneta. H2: Vsaka splošna knjižnica ima 0,25 računalniškega delovnega mesta za uporabnike na 1.000 prebivalcev z dostopom do interneta in z možnostjo tiskanja. H3:Vsaka splošna knjižnica ima zaposlenega enega strokovnega delavca za razvoj računalniške mreže, komunikacij in programske opreme na 40 osebnih računalnikov. H4: Vsaka potujoča knjižnica ima najmanj eno delovno mesto za izposojo in najmanj eno mesto, opremljeno z računalnikom za uporabnike z dostopom do interneta. H5: Vse slovenske splošne knjižnice imajo infrastrukturo za varno hranjenje podatkov. H6: Vse slovenske splošne knjižnice že uporabljajo računalništvo v oblaku.

5.3 Cilji S popisom opreme IKT želimo ugotoviti stanje v slovenskih splošnih knjižnicah in ugotoviti koliko informacijsko komunikacijska tehnologija v slovenskih splošnih knjižnicah sledi trenutnim zakonskim osnovam in podzakonskim aktom (navedenih v uvodnem delu) ter ugotoviti stanje primerjalno s popisom za leto 2009.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 66

Popis in analiza stanja bosta osnova za pripravo izhodišč za razvoj ter kot usmeritve razvoju splošnih knjižnic kot informacijskih središč lokalnih skupnosti, sprememb minimalnih določil, načrtovanje strategije nadaljnjega razvoja opreme IKT na območjih OOK in pripravo nacionalnih strateških načrtov posodabljanja opreme IKT. 5.3.1

Način upravljanja in vzdrževanja opreme IKT (Tabela A1 in A2)

Knjižnice v sodobnem času predstavljajo kompleksne informacijske sisteme, ki za svoje vzdrževanje zahtevajo specifična in širša znanja, hitro odzivnost in poznavanje novosti s področja IKT. Ustrezno upravljanje in vzdrževanje opreme omogoča nemoteno poslovanje knjižnice za vse potencialne uporabnike in za zaposlene. Praksa je pokazala, da informatiki in sistemski administratorji pri svojem delu IKT opreme občasno potrebujejo tudi pomoč stalnih zunanjih partnerjev. Z njimi sodelujejo na različne pogodbene načine. Zato je naš namen ugotoviti, na kakšen način splošne knjižnice upravljajo in vzdržujejo opremo IKT: ali imajo za upravljanje in razvoj IKT zaposlen lasten strokovni kader (z znanji s področja računalništva) oz. ga vzdržujejo strokovni knjižnični delavci (knjižničarji, višji knjižničarji, bibliotekarji) ali knjižnice najemajo zunanje izvajalce in imajo z njimi sklenjeno vzdrževalno pogodbo. Že ob nakupu opreme IKT moramo razmišljati, kako bo potekalo njeno vzdrževanje. Poskrbeti je potrebno za pravilno namestitev, pregled delovanja, ureditev dokumentacije in skrb za posodabljanje iztrošene opreme. Knjižnicam, ki nimajo lastnega kadra za vzdrževanje informacijske tehnologije, pomagajo pri vzdrževanju opreme zunanji izvajalci.

Logatec

Medvode

Vrhnika

da da da da

Ljubljana

da da da da

Grosuplje

da da -

Litija

sklenjena vzdrževalna pogodba?

2010 2013 2010 2013 2010 2013

Kamnik

zunanji izvajalec

Domžale

lasten kader

leto

Cerknica

Preglednica 50: Vzdrževanje IKT opreme

da da da

da da da da da

da da da da da -

da -

da da da

da da da da

Iz preglednice 50 je razvidno, da se je v večini knjižnic v primerjavi z letom 2010 spremenila politika skrbi za IKT opremo. Če so v letu 2010 zanjo skrbeli večinoma zunanji izvajalci, so se v treh letih skoraj vse knjižnice okrepile z lastnim kadrom, ki je sposobno vsaj deloma izvajati osnovno skrb za IKT opremo. Tako imajo vse knjižnice, razen Kamnika, Logatca in Medvod vsaj enega izmed zaposlenih, ki se ukvarja z vzdrževanjem. Vse knjižnice imajo sklenjeno tudi vzdrževalno pogodbo z zunanjim izvajalcem oz. za njihovo vzdrževanje vsaj skrbi zunanji izvajalec (pogodbe nimajo podpisane v Cerknici, Ljubljani in Logatcu). V slednjem je tudi največja težava z ustrezno kadrovsko skrbjo za delovanje sistema. Standardi za splošne knjižnice (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015) predpisujejo, da je v vsaki splošni knjižnici zaposlen 1 strokovni delavec za razvoj računalniške mreže, komunikacij in programske opreme na 40 osebnih računalnikov. Največje število zaposlenih strokovnih kadrov imajo v Ljubljani, vendar za skupno 511 računalnikov skrbijo 4 zaposleni, od tega le dva tudi z ustrezno formalno izobrazbo s področja IKT oz. tehničnonaravoslovnih ved, kar je daleč pod želenimi priporočili Standarda (namesto 12,78 EPZ jih je tako več kot trikrat premalo). Podobno je v preostalih knjižnicah območja, kjer imajo le v Cerknici in Domžalah tudi formalno izobražen kader za tovrstne naloge (preglednica 51).

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 67

Preglednica 51: Vzdrževanje IKT opreme – lastni kader za IKT

Knjižnica

število v EPZ

stopnja izobrazbe V

biblioizpit? ne

formalna izobrazba s področja IKT oz. tehnično-narav. ved (navedite vrsto) da, elektrotehnik

Cerknica

Domžale

1 + 120 h zunanji 0,4 + 232,5 h zunanji 8 h zunanji

ne (po sistem. zahtevana le naravoslovna)

VII/2

da (organizator dela, org. informatika)

Litija

Ljubljana

V, VI, VI, V

Logatec

en VI za knjižničarja -

da, oba VI (inž. informatike, dipl. inž. računalništva in informatike (VS) -

158 h zunanji

0,25 (2 osebi) + 8 h zunanji

V, VII

da, oba

Grosuplje Kamnik

Medvode Vrhnika

5.3.2

Število, starost in vrsto opreme IKT za zaposlene in uporabnike (Tabela B)

Pravočasno in ustrezno spremljanje opreme IKT znižuje stroške upravljanja in vzdrževanja, zato želimo ugotoviti število in vrsto IKT opreme, starost le-teh, verzijo operacijskega sistema na računalnikih. Poleg tega pa tudi ustrezno popisati terminalno opremo, ki jo uporabljajo zaposleni in/ali uporabniki (računalniki, bralniki, tiskalniki, skenerji, …) ter ali imajo knjižnice v uporabi tudi kakšne najete naprave za tiskanje / fotokopiranje / skeniranje. Pri računalniški opremi je potrebno popisati število in vrsto opreme, leto nabave opreme ter vrsto operacijskega sistema (Windows XP, 7, 8, drug OS, …). Pri tiskalnikih je potrebno popisati število tiskalnikov ter koliko je od teh barvnih. Popisati je potrebno tudi število multifunkcijskih naprav, skenerjev, fotokopirnih strojev, knjigomatov, LCD projektorjev ter opreme za vizualno, slušno in fizično ovirane uporabnike. Vse te informacije nam bodo služile za ugotavljanje potreb po posameznih območjih OOK po zagotovitvi novejše, sodobnejše opreme IKT. Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe UL RS, št. 73/03 v 16. členu določa, da ima knjižnica tehnično in komunikacijsko opremo, ki omogoča strokovno delo zaposlenih in dostop uporabnikov do gradiva in informacij knjižnice (ustrezno opremljene računalnike za delovna mesta strokovnih in upravnih delavcev, telekomunikacijsko opremo, ki mora zagotavljati hkratno opravljanje vseh nalog knjižnice, telefone z ločenimi številkami za posredovanje informacij uporabnikom, tiskalnike za potrebe računalniške izposoje gradiva in potrebe uporabnikov, fotokopirne stroje ustreznih formatov in mikrofilmske čitalnike, avdio in video opremo itd.)

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 68

Grafikon 1: Skupno število računalnikov v knjižnicah na Osrednjeslovenskem območju

Razmerje med številom računalnikov, namenjenih zaposlenim in računalnikom, je 59 : 41 v korist uporabnikom (grafikon 1, v letu 2010 je bilo razmerje 54 : 46), vendar nam pravo sliko o ustrezni opremljenosti knjižnic z računalniki da izračunan delež računalnika na tisoč prebivalcev t.j. potencialnih uporabnikov (preglednica 3 in grafikon 2). Preglednica 52: Delež računalnika na tisoč prebivalcev

število prebivalcev Cerknica Domžale Grosuplje Kamnik Litija Ljubljana Logatec Medvode Vrhnika

16.731 56.987 39.759 35.253 20.530 355.745 13.703 15.868 24.337

št. računalnikov za uporabnike 21 63 33 24 18 301 15 17 9

delež računalnika na 1000 prebivalcev 2010 2013 0,96 1,25 0,83 1,10 0,70 0,83 0,55 0,68 0,74 0,88 0,74 0,85 1,13 1,09 0,58 1,07 0,38 0,37

Pravilnik (2003) v 15. členu določa, da mora knjižnica zagotoviti »0,25 računalniškega delovnega mesta za uporabnike na 1.000 prebivalcev«. Tudi Standardi (2005), kot strokovna priporočila za učinkovito in gospodarno organiziranje knjižnične dejavnosti splošnih knjižnic za doseganje družbenih ciljev, vsebujejo opredelitev števila računalnikov za uporabnike. Na 1.000 prebivalcev (za uporabo gradiva in informacij) predvidevajo »1 mesto, opremljeno z računalnikom z internetno povezavo, vendar ne manj kot 4 mesta« [Bon, 2012]. Delež računalnika na 1000 prebivalcev v knjižnicah Osrednjeslovenskega območja se izboljšuje skoraj v vseh, razen v Logatcu (zmanjšanje za 0,04) in Vrhniki (za 0,01). Kljub temu večina knjižnic še vedno ne dosega določil Pravilnika in Standardov, le-ta so dosežena le v Cerknici, Domžalah, Logatcu in Medvodah (kljub temu je tudi te podatke potrebno presojati v luči stanja starosti teh računalnikov!), stanje pa je na tem področju najbolj kritično na Vrhniki in v Kamniku.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 69

1,4 1,2 1 0,8 0,6 0,4 0,2 0

Delež računalnika na tisoč prebivalcev

Grafikon 2: Delež računalnika na tisoč prebivalcev

Kljub temu podatki kažejo, da se je število v večini knjižnic povečalo, a ponovno, ne v najbolj kritični vrhniški knjižnici, število se ni spremenilo niti v Logatcu, premajhna rast števila novih računalnikov pa je bila zaznana v Grosupljem, Litiji in Ljubljani. Če torej želimo doseči minimalne zahteve opremljenosti z IKT v teh knjižnicah bo potrebno pospešiti proces uvajanja novih računalnikov vanje. Preglednica 53: Primerjava števila računalnikov za uporabnike na območju med letoma 2010 in 2013

Knjižnica Cerknica Domžale Grosuplje Kamnik Litija Ljubljana Logatec Medvode Vrhnika

SKUPAJ 2013 21 63 33 24 18 301 15 17 9

SKUPAJ 2010 16 46 30 19 15 246 15 6 9

odstotek (zmanjšanja/povečanja) 31,25 % 36,96 % 10 % 26,31 % 20 % 22,36 % 0% 183,33 % 0%

Vrste računalnikov V knjižnicah imamo razumljivo še vedno največ stacionarnih računalnikov (82 %), prenosni in tablični računalniki se pojavijo v osmih in dveh odstotkih, dlančnikov pa v knjižnicah nimamo. Nekaj malega (8 %) imamo tudi računalnikov, ki so namenjeni samo za OPAC uporabo (Grafikon 3).

Grafikon 3: Računalniki glede na vrsto

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 70

Starost računalniške strojne in programske opreme Informacijska tehnologija je podvržena hitrim tehnološkim spremembam, posledično je hitremu zastarevanju podvržena tudi računalnika strojna in programska oprema. Grafikon 4 prikazuje, da je v letu 2010 že skoraj 60 % računalnikov v splošnih knjižnicah na Osrednjeslovenskem območju bilo starih pet let ali več. Žal se je stanje v treh letih bistveno poslabšalo, saj je tako starih že 78 % vseh računalnikov (grafikon 4). Pomemben je tudi podatek, da se je zmanjšal tudi odstotek računalnikov, ki niso starejši od dveh let (v letu 2010 - 13 %, leta 2013 pa le še 11 %). Amortizacijska doba računalnikov je pet let, kar pomeni, da so računalniki po petih letih že popolnoma iztrošeni in ne zagotavljajo več optimalnega delovanja. 2013

2010

Grafikon 4: Starost računalnikov 2013 in stanje v letu 2010

Situacija je najbolj zaskrbljujoča v Ljubljani (odstotek tako iztrošenih računalnikov se je povzpel iz 70 % na kar 90 % vseh računalnikov), stanje se je poslabšalo v Domžalah (iz slabih 60 % na celih 60 %), stanje pa je zaskrbljujoče tako v Logatcu (85 % zamortiziranih računalnikov, preostali so tik pred tem), kakor tudi v Cerknici (vsi so stari 4 leta).

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 71

100% 90%

80% 70% 60%

1 leto

50%

2 leti 3 leta

40%

4 leta 30%

5 let in več

20% 10%

Grafikon 6: Starost računalnikov po knjižnicah (v % vseh računalnikov v knjižnici) 2010

100% 90% 80% 70% 60%

1 leto

50%

2 leti

40%

3 leta

30%

4 leta

20%

5 let in več

10% 0%

Grafikon 7: Starost računalnikov po knjižnicah (v % vseh računalnikov v knjižnici) 2013

Operacijski sistemi računalnikov Če si ogledamo opremljenost računalnikov ugotovimo, da je bilo leta 2010 kar 70 % računalnikov opremljenih z operacijskim sistemom Windows XP, 30 % pa z Windows 7 (grafikon 8). Seveda se je situacija v treh letih spremenila, saj je razvijalec OS Windows XP-ja ukinil sistemska podporo

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 72

delovanju in nadgradnje, dlje časa pa je na tržišču prisoten naslednik Windows 7. Slednji je prisoten na 77 % vseh računalnikov na območju, trenda prehajanja na novejše Windows 8 ni zaznati, saj predstavljajo le 1 % vseh računalnikov (podoben odstotek predstavlja celo Windows Vista, ki je predhodnik Windows 7), višji je velo odstotek OS, ki tečejo na prenosnih pametnih napravah (2 %). Tako kot že tudi v letu 2010 je potrebno opozoriti, da je pri starejših računalnikih (ki predstavljajo večino v knjižnicah območja), in so opremljeni z operacijskim sistemom Windows 7 ali novejšim je pogosto prisotna onemogočitev določenih procesorsko zahtevnejših segmentov sistema (npr. grafični vmesnik Aero), kar pomeni, da ne morejo v popolnosti izkoristiti vseh prednosti novejšega sistema. Tovrstne prilagoditve so seveda nujno potrebne, če ne želimo, da zaradi počasne odzivnosti računalnikov trpi uporabniška izkušnja naših obiskovalcev knjižnic.

2010

1% 2% 0%

2013

19%

WIN XP 1%

WIN VISTA WIN 7 WIN 8

WIN mobile, Android, iOS itn. 77% Grafikon 8: Nameščen operacijski sistem 2010 in 2013

Druge naprave (e-bralniki, tiskalniki, skenerji, …) V nadaljevanju Pravilnika (2003) je v 16. členu določeno, da ima knjižnica tehnično in komunikacijsko opremo, ki omogoča strokovno delo zaposlenih in dostop uporabnikov do gradiva ter informacij knjižnice (ustrezno opremljene računalniške delovne postaje za delovna mesta strokovnih in upravnih delavcev, telekomunikacijsko opremo, ki mora zagotavljati hkratno opravljanje vseh nalog knjižnice, telefone z ločenimi številkami za posredovanje informacij uporabnikom, tiskalnike za potrebe računalniške izposoje gradiva in potrebe uporabnikov, fotokopirne stroje ustreznih formatov in mikrofilmske čitalnike, avdio in video opremo itd.). Prisotnost e-bralnikov, knjigomatov, mikročitalcev in tehnične opreme za vizualno, slušno in fizično ovirane uporabnike (elektronska lupa za slabovidne) je boljša od nacionalnega povprečja, kar je

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 73

pripisati zgodnji vključenosti v projekt Biblos in pa nakupu prenosnik ročnih lup Pebble za vizualno oviranje uporabnike. Drugače je s tiskalniki, multifunkcijskimi napravami, ki so bolj v uporabi tako s strani uporabnikov kot zaposlenih. Žal popis ni razdelil tiskalnikov glede na namen uporabe (kot je recimo izključno za tiskanje izpisov in nalepk), torej iz števila tiskalnikov (preglednica 54) ne moremo razbrati koliko je takšnih, ki so izključno namenski oziroma ozko uporabni. Preglednica 54: Število tiskalnikov v knjižnicah Osrednjeslovenskega območja 2013

Cerknica Domžale Grosuplje Kamnik Litija Ljubljana Logatec Medvode Vrhnika Skupaj

Tiskalnik za zaposlene za uporabnike skupna uporaba 10 8 2 1 7 13 9 11 1 26 18 4 6 1 2 9 2 73 57

Multifunkcijske naprave za zaposlene za uporabnike skupna uporaba 1 2 2 0 0 1 5 0 0 3 11 0 0 1 0 4 1 11 20

Najete naprave za tiskanje, fotokopiranje in skeniranje imajo knjižnice Domžale (v osrednji enoti Printbox, fotokopirni stroji), Litija, Ljubljana (v petih enotah Printbox in dvanajstih multifunkcijske naprave) in Medvode (Printbox, fotokopirni stroj). V knjižnicah so še vedno prisotni tudi lastni fotokopirni stroji (vse razen Vrhnike, skupno 32, edini barvni je v Litiji), ki so namenjeni predvsem uporabnikom oziroma je ta naprava v skupni uporabi z zaposlenimi. Na območju je v vsaki knjižnici vsaj po en skener (skupno 39), se pa poraja dilema ali v to kvoto nekatere knjižnice niso zajele tudi optičnih čitalcev črtne kode, saj so tudi te naprave dejansko skenerji. Prisotno je tudi 20 mikročitalcev (10, v Kamniku, 9 na Vrhniki in en v Ljubljani), 9 knjigomatov (4 v Domžalah, 2 v Grosupljem in po en v Cerknici, Kamniku in Ljubljani). V knjižnicah na Osrednjeslovenskem območju imamo tudi LCD projektorje (34 kosov), in sicer 16 v Ljubljani, 4 v Grosupljem, po tri v Cerknici, Kamniku in Litiji, dva v Domžalah in po en projektor pa v Logatcu, Medvodah in Vrhniki. 5.3.3

Konfiguracija strojne in komunikacijske opreme - (Tabela C)

Ugotoviti stanje mrežnih naprav (oprema IKT: usmerjevalniki, mrežna stikala, …) in možnosti za njihovo nadaljnjo uporabo oziroma zamenjavo. Tu je potrebno navesti TIP in model IKT opreme (oznaka naprave npr. stikalo 3Com 4500-24t oziroma usmerjevalnik npr. Cisco 1900 ali pa medija pretvornik (UTP (10/100ali 1000 BAseT) /optika (10FL/100FX/1000LX/SX)) ter število kosov posamezne strojne opreme. Ugotoviti želimo tudi ali uporabljajo knjižnice naprave za brezprekinitveno delovanje (UPS). Po vseh knjižnicah in njihovih organizacijskih enotah na Osrednjeslovenskem območju uporabljamo različne usmerjevalnike za povezovanje v omrežja in mrežna stikala za priključitev več računalnikov v omrežje. Usmerjevalniki so večinoma od podjetja Cisco (tudi Linksys in Iskratel), in sicer različni modeli.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 74

Vse knjižnice, razen Logatca, imamo tudi UPS sistem za brezprekinitveno napajanje v primeru prekinitve električne energije, po večini za napajanje strežnikov. 5.3.4

Povezava na internet - (Tabela D)

Zakonodajna izhodišča knjižnične dejavnosti temeljijo na omogočanju enakih možnosti dostopa do knjižnic in njihovih storitev za vse prebivalce Slovenije. Zato naj bi med drugim povečali tudi število računalniško opremljenih delovnih mest z dostopom do interneta za uporabnike. Ta bodo namenjena predvsem za podporo državljanom pri dejavnostih civilne družbe in uporabi e-storitev države. Zato je posebna skrb namenjena posodabljanju opreme IKT za razvoj spletnih storitev in informacijsko usposabljanje uporabnikov. V Resoluciji (2008, str. 50) je eksplicitno navedeno, da je potrebno zagotoviti splošnim knjižnicam tehnološke pogoje, ki bodo omogočali tako hiter dostop do elektronskih virov kakor tudi razvoj storitev za uporabo knjižnic na daljavo. V skladu z nadaljnjimi navedbami je potrebno spodbujati opremljanje splošnih knjižnic za dostop do interneta in e-poslovanje, izboljšati komunikacijsko infrastrukturo knjižnic, da bodo imele dostop do širokopasovnega omrežja, ter zagotavljati ustrezno izobraževanje strokovnih delavcev knjižnic za uporabo informacijske tehnologije pri izvajanju storitev ter usposabljanju uporabnikov. Zaradi vse več varnostnih groženj na internetu in tudi na lokalnih omrežjih je potrebno dvigniti varnost dostopa do spletnih storitev in storitev znotraj lokalnega omrežja na višji nivo in s tem omogočiti uporabnikom knjižničnih storitev nemoteno in varno dostopnost. S popisom želimo ugotoviti vrste in hitrosti internetnih povezav ter nivo implementirane aplikacijske varnosti, ki jih uporabljajo splošne knjižnice. Ugotoviti želimo tudi ali knjižnice uporabljajo sisteme za nadzor in upravljanje uporabniških računalnikov ter ali uporabljajo katero od informacijskih rešitev računalništva v oblakih (Dropbox, …). Stanje po posameznih knjižnicah: Cerknica: Telekom Slovenije ADSL v vseh enotah, v osrednji enoti 10/4 Mbps, v preostalih treh enotah 4/0,7 Mbps. Lastno brezžično omrežje za zaposlene in uporabnike le v osrednji enoti. Za nadzor in upravljanje uporabniških računalnikov uporabljajo sistem MyPC. Ne uporabljajo informacijskih rešitev računalništva v oblaku za zaposlene ali uporabnike. Domžale: Amis ADSL v vseh enotah, v osrednji enoti 20/20 Mbps, v preostalih štirih 5/5 Mbps. Libroam brezžično omrežje za zaposlene in uporabnike v osrednji enoti in 2 enotah (Mengeš, Trzin). Za nadzor in upravljanje uporabniških računalnikov uporabljajo RADIUS strežnike. Ne uporabljajo informacijskih rešitev računalništva v oblaku za zaposlene ali uporabnike. Grosuplje: Telekom Slovenije v vseh enotah, v osrednji enoti optična povezava 20/10 Mbps, v preostalih dveh enotah ADSL 10/4 Mbps, v štirih izposojevališčih 1024/256 Kbps. Aradial brezžično omrežje za zaposlene in uporabnike le v osrednji enoti in obeh enotah (Ivančna Gorica, Dobrepolje), v izposojevališča niso uvajali brezžičnih omrežji zaradi njihove premajhne odprtosti. Za nadzor in upravljanje uporabniških računalnikov v enotah uporabljajo sistem Web. Ne uporabljajo informacijskih rešitev računalništva v oblaku za zaposlene ali uporabnike. Kamnik: Arnes v osrednji enoti (ni podatka o hitrosti povezave), v preostalih treh enotah ADSL Amis in Telekom 10/1 Mbps, v bibliobusu Telekom ADSL (ni podatka o hitrosti povezave). Lastno brezžično

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 75

omrežje za zaposlene in uporabnike v vseh enotah. Za nadzor in upravljanje uporabniških računalnikov v osrednji enoti uporabljajo sistem MyPC. Ne uporabljajo informacijskih rešitev računalništva v oblaku za zaposlene ali uporabnike. Litija: SiOL v osrednji enoti in ADSL Amis v krajevni knjižnici Šmartno pri Litiji, oba s povezavo 10 Mbps, dve kolekcijski potujoči knjižnici (Podružnična šola Vače in Osnovna šola Gabrovka) omogočata SiOL ADSL 4 Mbps. Lastno brezžično omrežje za zaposlene in uporabnike v obeh enotah in v nobeni izmed kolekcijskih potujočih knjižnic. Za nadzor in upravljanje uporabniških računalnikov v osrednji enoti in krajevni knjižnici Šmartno pri Litiji uporabljajo sistem MyPC. Ne uporabljajo informacijskih rešitev računalništva v oblaku za zaposlene ali uporabnike. Ljubljana: Telemach in Telekom omogočata dostop pri hitrostih med 20 Mbps do 1Gbps v večjih enotah (KOŽ, Moste, Fužine, Jarše in Šiška), v preostalih enotah ADSL dostop pri hitrostih med 2/1 15/768 Mbps omogočajo različni ponudniki (najpogosteje Telekom, ostalo Telemach, T-2, Arnes in Slovenske železnice), nekaj enot (Bežigrad/Slovanska, Šentvid, Gameljne, Vič in Brdo) imajo Telekomovo najeto linijo 10 oz. 20/10 Mbps. V vseh enotah (in ne tudi izposojevališčih) je omogočena uporaba Libroam/Eduroam brezžičnega omrežja (izjema je le bibliobus, ki ima lastno omrežje), ravno tako za nadzor in upravljanje uporabniških računalnikov v vseh enotah (razen izposojevališč in bibliobusa) uporabljajo sistem MyPC. Ne uporabljajo informacijskih rešitev računalništva v oblaku za zaposlene ali uporabnike. Logatec: Knjižnica podatkov o ponudnikih interneta in povezavah ni podala. Medvode: Arnes ADSL s hitrostjo 4 Mbps. Lastno brezžično omrežje za zaposlene. Za nadzor in upravljanje uporabniških računalnikov uporabljajo sistem Cybera. Ne uporabljajo informacijskih rešitev računalništva v oblaku za zaposlene ali uporabnike. Vrhnika: T-2 VDSL v osrednji enoti 20/4 Mbps, v enoti Borovnica ADSL (ni podatka o hitrosti). Lastno brezžično omrežje je le za zaposlene omogočeno v enoti Borovnica in le za uporabnike v osrednji enoti, vzrok za odsotnost omogočanja obojim v katerikoli izmed enot pripisujejo mrežni povezavi. Za nadzor in upravljanje uporabniških računalnikov ne uporabljajo katerega izmed sistemov, ravno tako ne uporabljajo informacijskih rešitev računalništva v oblaku za zaposlene ali uporabnike.

Ponudniki interneta in hitrosti Arnes in Telekom (storitev SiOL) sta vodilna pri ponudbi internetnega dostopa, saj smo od njih odvisni v večini knjižnic oziroma njihovih organizacijskih enotah. Optični dostop do interneta sta omogočena le v osrednjih enotah Grosuplja in Ljubljane (pri slednji je omogočena v večih enotah). Povprečna povezanost z omrežjem je tako preko ADSL dostopa pri hitrosti 10/10 Mbps. Z dostopom do spleta so pokrite vse po Uredbi odprte enote knjižnic.

Brezžična povezava (Wi-fi) V večini knjižnic omogočamo tudi brezžični dostop do interneta in virov informacij našim uporabnikom, predvsem preko lastnega omrežja, Libroam/Eduroam omrežja je omogočen v Domžalah (3 enote) in Ljubljani (enote). Da brezžičnega omrežja ni po določenih organizacijskih

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 76

enotah je vzrok večinoma v premajhni odprtosti (predvsem so to izposojevališča), v primeru Vrhnike pa za to ni ustreznih pogojev.

Ostalo V knjižnicah Osrednjeslovenskega območja vse knjižnice, razen Vrhnike, uporabljajo katerega izmed sistemov za nadzor in upravljanje uporabniških računalnikov, najpogosteje MyPC. Sistematično ne uporabljamo katere od informacijskih rešitev v oblakih. 5.3.5

Pokritost licenc (Tabela E)

Zaradi prenehanja podpore določenim operacijskim sistemom (operacijski sistem Window XP) želimo ugotoviti, kakšno je število le teh in katere so še druge licence (vrste antivirusnih programov, spam/adware filtrov in programskih požarnih zidov na računalnikih), ki se uporabljajo na sistemih. V primeru, da se uporablja centralna požarna pregrada na posamezni lokaciji knjižnice in ima implementirane dodatne varnostne funkcionalnosti, ki so pokrite z licencami, je potrebno tudi to navesti pod omenjeno točko. Knjižnice imajo za vse svoje računalnike tudi licence za operacijske sisteme. Število kupljenih licenc in licenc v uporabi se bistveno ne razlikuje, torej knjižnice licenc ne kupujejo na zalogo, kar nakazuje, da so bile kupljene skupaj s posameznimi računalniki. Večina knjižnic, z izjemo Kamnika in Logatca, je svoje računalnike zaščitila tudi s protivirusnimi programi (večinoma ponudnikov Eset in Microsoft), spam filter ima pet knjižnic (Domžale, Grosuplje, Ljubljana, Medvode in Vrhnika), programski požarni zid na računalnikih ima nameščenih sedem knjižnic (brez so le v Cerknici in Litiji), vendar se pri tem večinoma zanašajo na privzeto rešitev znotraj operacijskih sistemov Windows (t.i. Windows Firewall). 5.3.6

Strežnik in varnost informacijskega sistema (Tabela F)

Ugotoviti število strežnikov, tipe operacijskih sistemov strežnikov in njihove verzije ter namenska uporaba le teh (za spletno stran, pošto, intranet, arhiviranje). Ob ugotovitvi, da imamo večje število strežnikov, ki imajo enake storitve (programe), lahko nakazuje razmišljanje o združevanju (centralizaciji) in virtualizaciji strežniškega okolja za vse ali del OOK-jev. S tem bi lahko racionalizirali stroške nakupa novih strežnikov, stroške licenc za programe, cenejše upravljanje in tudi vzdrževanje. Število fizičnih strežnikov na Osrednjeslovenskem območju je 52, večinoma v Ljubljani (36), pet jih imajo v Domžalah, štiri v Litiji, Grosuplje tri, dva v Kamniku in po en v Medvodah in na Vrhniki. Tudi virtualnih strežnikov ima največ Ljubljana (27), 10 jih ima Grosuplje, po en pa ponovno v Medvodah in na Vrhniki. Vsi strežniki so tipa Windows Server, verzija operacijskega sistema 2003 je prisotna v Grosupljem, Litiji, Medvodah in na Vrhniki, verzija 2008 v Domžalah (ima tudi enega 2012), Grosupljem in Ljubljani (ima tudi Linux Cent OS). Cerknica navaja, da se strežnik (zunanjega ponudnika) nahaja v osrednji enoti, tudi lastni strežniki Domžal, Kamnika, Medvod in Vrhnike (njihov virtualni se nahaja v enoti Borovnica) se nahajajo le v njihovih osrednjih enotah. Strežniki so v vseh enotah v Grosupljem in Litiji. Ljubljana ima 7 fizičnih in 25 virtualnih v največji enoti v centru mesta (Knjižnica Otona Župančiča), po en fizični (OS Windows Server 2008) v 29 enotah (torej, povsod razen v izposojevališčih in Slovanski knjižnici), 2 virtualna sta v enoti Šiška. Štiri knjižnice (Grosuplje, Kamnik, Litija in Ljubljana) imajo v lastnem upravljanju strežnik za spletno stran. Le Ljubljana sama upravlja s strežnikom za elektronsko pošto, večinoma tovrstne usluge za

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 77

preostale knjižnice nudita IZUM in Arnes. Vse knjižnice, razen Litije (Gmailov poštni strežnik) in Logatca (brez poštnega strežnika) za elektronsko pošto uporabljajo Exchange strežnik. Arhiviranje podatkov imajo urejeno v Grosupljem (mrežni disk), Kamniku (mirroring), Litiji (periodično avtomatsko arhiviranje na strežnik), Ljubljani in Medvodah. Lokalno shranjevanje na zunanje (nemrežne) diske izvajajo še na Vrhniki in Litiji (pri slednji kot dodatno kopijo shranjenih podatkov na strežniku). Intraneti portal imajo Domžale, Kamnik in Ljubljana (slednja edina navaja, da kot programsko rešitev za intranetno spletno stran uporablja Joomlo). 5.3.7

Metode

Podatke o stanju opreme IKT v slovenskih splošnih knjižnicah, na dan 31. 12. 2013 smo zbirali s pomočjo vprašalnika v Excelu. Podatke smo zbirali na nivoju izposojevališč: organizacijskih enot (krajevne knjižnice, postajališča potujoče knjižnice in postajališča premičnih zbirk). 5.3.8

Vzorec

Vzorec je obsegal vse slovenske splošne knjižnice in sicer en vprašalnik na knjižnico. Vprašalnik je izpolnjevala oseba, ki je v knjižnici zadolžena za upravljanje z opremo IKT. Vabila za izpolnjevanje spletne ankete so prejele osebe na elektronsko pošto, kopijo pa tudi direktorji splošnih knjižnic. 5.3.9

• •

Vprašalnik prazni vprašalniki, posebna razpredelnica v Excelu, dostopno v Dropboxu: https://www.dropbox.com/sh/rr9pc9fqdtoit5i/E8mgNAyg-L?n=156140321 izpolnjeni vprašalniki, posebna razpredelnica v Excelu, dostopno v Dropboxu: https://www.dropbox.com/home/ANALIZE_OOK_2014/analiza%20IKT_2014/izpolnjene%20I KT%20ankete

5.4 ANALIZA STANJA OPREME IKT PO POSAMEZNIH OSREDNJIH KNJIŽNICAH IN NA CELOTNEM OBMOČJU Pri popisu stanja IKT v knjižnicah smo ugotovili: 1. Žal se je stanje v treh letih bistveno poslabšalo na področju starosti računalnikov, saj je tako prestarih že 78 % vseh računalnikov. Pomemben je tudi podatek, da se je zmanjšal tudi odstotek računalnikov, ki niso starejši od dveh let (v letu 2010 - 13 %, leta 2013 pa le še 11 %). Situacija je najbolj zaskrbljujoča v Ljubljani (odstotek tako iztrošenih računalnikov se je povzpel iz 70 % na kar 90 % vseh računalnikov), stanje se je poslabšalo v Domžalah (iz slabih 60 % na celih 60 %), stanje pa je zaskrbljujoče tako v Logatcu (85 % zamortiziranih računalnikov, preostali so tik pred tem), kakor tudi v Cerknici (vsi so stari 4 leta). 2. Hipoteza H1 (Malec, 2014), da ima vsaka organizacijska enota knjižnice ima računalniško delovno mesto z dostopom do interneta, se je deloma potrdila, oz. bolje bi formulirali, da vsaka po Uredbi odprta organizacijska enota knjižnice omogoča uporabnikom knjižnice računalniško mesto z dostopom do interneta. Med organizacijske enote, ki ne dosegajo minimalne odprtosti štejemo v Ljubljani izposojevališča (5), premično zbirka v domu starejših občanov in dve enoti, ki sta bili na dan 31. 12. 2013 v fazi renovacije (računalniki pa so bili odpisani zaradi prevelike zastarelosti), pri Litiji pa je takih sedem kolekcijskih potujočih knjižnic.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 78

3. Dosegamo hipotezo H2 (Malec, 2014), da ima vsaka splošna knjižnica 0,25 računalniškega delovnega mesta za uporabnika na 1.000 prebivalcev z dostopom do interneta in z možnostjo tiskanja (po Pravilniku iz 2003), vendar, ponovno, na žalost na račun zelo zastarele opreme (78 %). Predvidoma se bo to teoretično doseganje ustreznih pogojev knjižnic Osrednjeslovenskega območja kmalu spremenilo, saj bodo morale knjižnice kmalu množično odpisati velik delež tovrstne opreme, saj s tako dotrajano opremo nikakor ne moremo nuditi našim uporabnikom kakovostnih storitev knjižnic, ki temeljijo na uporabi računalniške opreme. 4. Glede na priporočila Standarda (2005), ki pravi, da mora knjižnica na 1.000 prebivalcev imeti eno računalniško mesto za uporabnike, se stanje knjižnic na Osrednjeslovenskem območju zelo razlikuje od točke 6. tega zaključka, torej po Pravilniku. Standard dosega le ena sama knjižnica kot osrednja knjižnica (Medvode), vse ostale pa ne. Pri pregledu glede na posamezne organizacijske enote pa ugotovimo da le 29 % enot dosega Standard, večina enot, ki tovrstnega standarda ne dosegajo je v Ljubljani, pri predpostavki da morajo zagotoviti vsaj 4 računalnike v enoti pa je ta delež sicer višji (63 % dosega), a kljub temu to ni najbolj spodbudno, sploh ob stanju splošne zastarelosti računalnikov. 5. Statistični podatki nakazujejo počasno povečevanje števila računalnikov v večini knjižnic (v primerjavi z letom 2010), a ne v najbolj kritični vrhniški knjižnici, število se ni spremenilo niti v Logatcu, premajhna rast števila novih računalnikov pa je bila zaznana v Grosupljem, Litiji in Ljubljani. Če torej želimo doseči minimalne zahteve opremljenosti z IKT v teh knjižnicah bo potrebno pospešiti proces uvajanja novih računalnikov vanje. 6. Ugotovili smo, da se je v treh letih povečalo število sklenjenih vzdrževalnih pogodb po knjižnicah Osrednjeslovenskega območja. Tovrstne pogodbe nimajo sklenjene le Cerknica, Ljubljana (ki je v letu 2010 tovrstno pogodbo sicer imela sklenjeno in Logatec). Precej več knjižnic ima omogočeno vsaj osnovno tehnično podporo za delovanje IKT opreme z lastnim kadrom v primerjavi z letom 2010. Tri leta nazaj je le Ljubljana imela lasten kader, namenjen vzdrževanju IKT opreme, v letu 2013 tovrstne podpore ni bilo le v Kamniku, Logatcu in Medvodah. Najbolj kritičen je Logatec, saj nima ne lastne, ne zunanje podpore (v letu 2010 je bila vsaj zunanja podpora), niti sklenjene kakršne koli vzdrževalne pogodbe. Hipoteza H3 (Malec, 2014), da vsaka splošna knjižnica ima zaposlenega enega strokovnega delavca za razvoj računalniške mreže, komunikacij in programske opreme na 40 osebnih računalnikov za Osrednjeslovensko območje ne drži. 7. Hipoteza H4 (Malec, 2014), da vsaka potujoča knjižnica ima najmanj eno delovno mesto za izposojo in najmanj eno mesto, opremljeno z računalnikom za uporabnike z dostopom do interneta drži, saj bibliobus Ljubljane omogoča uporabo dveh (prenosnih) računalnikov, skupni bibliobus Kamnika in Domžal pa enega. Oba bibliobusa imata računalniško avtomatizirano delovno mesto za izposojo. 8. Izboljšalo se je stanje na področju ponudbe dostopa do interneta, zvišale so se tudi dostopne hitrosti po posameznih enotah (ne le v osrednjih). V večini knjižnic omogočamo tudi brezžični dostop do interneta in virov informacij našim uporabnikom, predvsem preko lastnega omrežja. 9. V knjižnicah Osrednjeslovenskega območja vse knjižnice, razen Vrhnike, uporabljajo katerega izmed sistemov za nadzor in upravljanje uporabniških računalnikov, najpogosteje MyPC. 10. Zaščita, tako antivirusna kot požarna, je prisotna po vseh knjižnicah le, da moramo tukaj opomniti, da uporaba MS Windows požarnega zidu zaradi ukinitve podpore starejšim različicam operacijskega sistema ni več zanesljiva, in da bomo tukaj morali v najkrajšem času tudi nekaj ukrepati. 11. Arhiviranje je v primerjavi z letom 2010 bistveno bolje urejeno (takrat sta imeli to sistemsko urejeno le dve knjižnici) in se dogaja na datotečnih strežnikih, a so žal še vedno knjižnice, ki arhiviranje izvajajo na lokalnem nivoju zunanjih trdih diskov, tri knjižnice (Cerknica, Domžale

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 79

in Logatec) pa arhiviranje sploh ne izvajajo organizirano, torej le deloma dosegamo hipotezo H5 (Malec, 2014), da imajo splošne knjižnice infrastrukturo za varno hranjenje podatkov. 12. Uporaba računalništva v oblakih (hipoteza H6 (Malec, 2014) je zanemarljiva, saj se trenutno ne uporablja v kolektivih naših knjižnicah, ampak te storitve uporabljajo le nekateri posamezniki (npr. Dropbox). 13. Popis opravil Miha Žitko iz Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenskega območja in Alešem Klemenom, koordinatorjem območja. Ob koncu še opomba: v letu 2010 smo v knjižnicah Osrednjeslovenskega območja podali pripombo, da takratno vprašalnik ni zajel tudi podatkov o obsegu odpisa IKT opreme, kar bi bilo potrebno vključiti v prihodne popise, saj bi nam podatek podal razmerje med odpisano in novo pridobljeno opremo. Žal je tovrstno vprašanje manjkalo tudi v popisu stanja na 31. 12. 2013.

5.5 OPREDELITEV RAZVOJNIH POTREB GLEDE OPREME IKT NA OBMOČJU OOK 5.5.1

Splošne ugotovitve

STAROST RAČUNALNIKOV • stanje v treh letih bistveno poslabšalo na področju starosti računalnikov, saj je tako prestarih že 78 % vseh računalnikov • zmanjšal se je tudi odstotek računalnikov, ki niso starejši od dveh let (v letu 2010 ‐ 13 %, leta 2013 pa le še 11 %), ▪ najbolj zaskrbljujoče v Ljubljani (iz 70 % na kar 90 % vseh računalnikov), ▪ stanje se je poslabšalo v Domžalah (iz slabih 60 % na celih 60 %), ▪ stanje pa je zaskrbljujoče tako v Logatcu (85 % zamortiziranih računalnikov, preostali so tik pred tem), ▪ kakor tudi v Cerknici (vsi so stari 4 leta). OPREMLJENOST • vsaka po Uredbi odprta organizacijska enota knjižnice omogoča uporabnikom knjižnice računalniško mesto z dostopom do interneta. ▪ med organizacijske enote, ki ne dosegajo minimalne odprtosti štejemo v Ljubljani izposojevališča (5), premično zbirka v domu starejših občanov in dve enoti, ki sta bili na dan 31. 12. 2013 v fazi renovacije (računalniki pa so bili odpisani zaradi prevelike zastarelosti), pri Litiji pa je takih sedem kolekcijskih potujočih knjižnic. • vsaka splošna knjižnica ima 0,25 računalniškega delovnega mesta za uporabnika na 1.000 prebivalcev z dostopom do interneta in z možnostjo tiskanja (po Pravilniku iz 2003), vendar na račun zelo zastarele opreme (78 %). ▪ predvidoma se bo to teoretično doseganje ustreznih pogojev knjižnic Osrednjeslovenskega območja kmalu spremenilo, zaradi bodočega množičnega odpisa velikega deleža tovrstne opreme, saj s tako dotrajano opremo nikakor ne moremo nuditi našim uporabnikom kakovostnih storitev knjižnic, ki temeljijo na uporabi računalniške opreme. • standard da mora knjižnica na 1.000 prebivalcev imeti eno računalniško mesto za uporabnike, dosega le ena sama knjižnica kot osrednja knjižnica (Medvode), vse ostale pa ne • pregledu glede na posamezne organizacijske enote pokaže da le 29 % enot dosega Standard, večina enot, ki tovrstnega standarda ne dosegajo je v Ljubljani,

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 80

• pri predpostavki da morajo zagotoviti vsaj 4 računalnike v enoti pa je ta delež sicer višji (63 % dosega), a kljub temu to ni najbolj spodbudno, sploh ob stanju splošne zastarelosti računalnikov. • počasno povečevanje števila računalnikov v večini knjižnic (v primerjavi z letom 2010), a ne v najbolj kritični vrhniški knjižnici (v letu 2014 se sicer selijo v nove prostore, morda z novo IKT opremo?), število se ni spremenilo niti v Logatcu, premajhna rast števila novih računalnikov pa je bila zaznana v Grosupljem, Litiji in Ljubljani. • za doseganje minimalnih zahtev opremljenosti z IKT v teh knjižnicah bo potrebno pospešiti proces uvajanja novih računalnikov vanje. VZDRŽEVANJE/TEHNIČNA PODPORA • povečanje števila sklenjenih vzdrževalnih pogodb po knjižnicah Osrednjeslovenskega območja • pogodbe nimajo sklenjene le Cerknici, Ljubljani (2010 jo je imela) in Logatec • več knjižnic ima omogočeno vsaj osnovno tehnično podporo za delovanje IKT opreme z lastnim kadrom v primerjavi z letom 2010 (takrat le Ljubljana), v letu 2013 tovrstne podpore ni bilo le v Kamniku, Logatcu in Medvodah. • najbolj kritičen je Logatec, saj nima ne lastne, ne zunanje podpore (v letu 2010 je bila vsaj zunanja podpora), niti sklenjene kakršne koli vzdrževalne pogodbe. • razen Vrhnike vse knjižnice uporabljajo katerega izmed sistemov za nadzor in upravljanje uporabniških računalnikov, najpogosteje MyPC. DOSTOP DO INTERNETA • izboljšalo se je stanje na področju ponudbe dostopa do interneta, zvišale so se tudi dostopne hitrosti po posameznih enotah (ne le v osrednjih). • večina knjižnic omogoča tudi brezžični dostop do interneta in virov informacij, predvsem preko lastnega omrežja. VARNOST IN ARHIVIRANJE • zaščita, tako antivirusna kot požarna, je prisotna po vseh knjižnicah ▪ POZOR: uporaba MS Windows požarnega zidu zaradi ukinitve podpore starejšim različicam operacijskega sistema ni več zanesljiva, in da bomo tukaj morali v najkrajšem času najti ustrezno rešitev • arhiviranje je v primerjavi z letom 2010 bolje urejeno – v šestih knjižnicah (takrat sistemsko urejeno le v dveh knjižnicah) • arhiviranje se dogaja na datotečnih strežnikih, a so žal so še vedno knjižnice, ki arhiviranje izvajajo na lokalnem nivoju zunanjih trdih diskov, tri knjižnice (Cerknica, Domžale in Logatec) pa arhiviranje sploh ne izvajajo organizirano • uporaba računalništva v oblakih je zanemarljiva, saj se trenutno ne uporablja v kolektivih naših knjižnicah, ampak te storitve uporabljajo le nekateri posamezniki (npr. Dropbox). 5.5.2

Prioritete glede na stanje

1) osredotočiti se bo potrebno tudi na računalnike za zaposlene in Ministrstvu predlagati, da v bodoče sofinancira tudi nakup računalnikov za zaposlene, 2) razmisliti o najustreznejših načinih prehoda na računalništvo v oblaku, 3) načrt ustrezne zamenjave dotrajanih računalnikov, 4) po posameznih knjižnicah pripraviti izračun, koliko sredstev (po letih za petletno obdobje) bi potrebovali za doseganje standarda, ki pravi, da mora knjižnica na 1.000 prebivalcev imeti eno računalniško mesto za uporabnike, 5) osnovati delo regijskega administratorja za zagotavljanje tehnologije IKT, ki bi ga sofinancirale vse knjižnice območja,

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 81

6) MKL poda območju ponudbo, da se arhiviranje vseh osrednjih knjižnic območja vzpostavi na strežniku v MKL-ju, 7) Predlog skupne nabave licenc s pripravo izračunov

ZASTAVITEV OPERACIONALNEGA CILJA UGOTOVITVE

PODROBNEJŠI OPIS/ARGUMENTI

KAJ SMO MOREBITI ŽE NAREDILI KAJ POTREBUJEMO IZZIVI ali OVIRE NA POTI DO CILJA KAKO SE BOMO SPOPADLI Z IZZIVI AKCIJE / UKREPI ČASOVNI OKVIR, DO KDAJ KDO BO SODELOVAL in ZADOLŽITVE KOGA MORAMO V REALIZACIJO ŠE VKLJUČITI KDO SPREMLJA REALIZACIJO

Posodobitev računalnikov in operacijskega sistema ter povečanje števila računalnikov Potrebna takojšnja nadomestitev vsaj vseh popolnoma izrabljenih računalnikov. Za operacijski sistem Windows XP ni več zagotovljena podpora. • V Ljubljani je 90 % (462) računalnikov starejših od 5 let, 0 % vseh računalnikov z OS XP, jih je pa 507 (od 511) na Windows 7, ki je naslednji v vrsti za ukinitev podpore. • V Logatcu je 85 % (23) računalnikov starejših od 5 let, 67 % (18) vseh računalnikov z OS XP. • V Litiji je 71 % (25) računalnikov starejših od 5 let, 71 % (25) vseh računalnikov z OS XP. • Na Vrhniki je 65 % (16) računalnikov starejših od 5 let, 65 % (16) vseh računalnikov z OS XP. • V Domžalah je 60 % (56) računalnikov starejših od 5 let, 21 % (20) računalnikov z OS XP. • V Grosupljem je 58 % (29) računalnikov starejših od 5 let, 70 % (32) vseh računalnikov z OS XP. • V Kamniku je 48 % (21) računalnikov starejših od 5 let, 56 % (26) vseh računalnikov z OS XP. • V Medvodah je 32 % (10) računalnikov starejših od 5 let, 0 % vseh računalnikov z OS XP, jih je pa 58 % (18) na Windows 7, ki je naslednji v vrsti za ukinitev podpore. • V Cerknici so vsi računalniki (6) starejši od 4 let in 56% (20) vseh računalnikov z OS XP. Skupno je 78 % (626) računalnikov starejših od 5 let, 19 % (156) vseh računalnikov deluje v operacijskem sistemu XP. Opravili smo popis stanja, kandidirali na razpisu Ministrstva za kultura in zagotovili lastna sredstva. Finančna sredstva. Pridobitev finančnih sredstev. Kandidiranje na razpisih, iskanje donatorjev. Izdelati načrt razdelitve opreme IKT po enotah. Ugotoviti preostali primanjkljaj opreme, pripraviti načrt nadaljnjega opremljanja. Do 1.9.2017 postaviti delovne postaje in pripraviti načrt nakupa za leto 2018. Informatik in sistemski operater pripravita načrt postavitve računalnikov po enotah, namestitev računalnikov in usposabljanje osebja. Vodja razvoja potrdi načrt. Donatorje, financerje, pravni referent Strokovni kolegij knjižnice, direktor

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 82

6 KNJIŽNICE OSREDNJESLOVENSKEGA OBMOČJA V skladu s Pravilnikom o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (17. člen) mora splošna knjižnica organizirati dostopnost knjižnične dejavnosti za vse prebivalce na svojem območju kot samostojni javni zavod. Lahko je enovita organizacija ali pa v skladu z obsegom dejavnosti razdeljena na notranje organizacijske enote. Če na svojem območju organizira mrežo krajevnih knjižnic in potujoče knjižnice, le-te niso samostojne enote, ampak so del službe ali oddelka za delo z uporabniki. Kadar so na območju splošne knjižnice naselja oziroma območja naseljena tako, da tvorijo zaključeno celoto z več kot 1.500 prebivalci, ki so več kot 4 km oddaljena od osrednje knjižnice, organizira knjižnica izposojevališča oziroma krajevne knjižnice, ter postajališča potujoče knjižnice za naselja z manjšim številom prebivalcev. Splošna knjižnica lahko povečuje ali zmanjšuje območje svojega delovanja v skladu z dogovori z občinami in v soglasju s strokovnimi službami Ministrstva za kulturo in nacionalne knjižnice ter samoupravnima narodnima skupnostma, če gre za območja, kjer živijo njuni pripadniki. Dogovori morajo zagotavljati strokovnost opravljanja knjižnične dejavnosti na dogovorjenem območju, v primeru razdruževanja pa morajo biti predmet delitve tudi stroški, ki nastanejo zaradi delitve. Splošna knjižnica deluje v mreži, ki obsega osrednjo in krajevne knjižnice ter postajališča potujoče knjižnice in premičnih zbirk. Mreža je oblikovana tako, da omogoča primerno izvajanje knjižnične dejavnosti v vseh občinah, ki skupaj ustanovijo splošno knjižnico ali s knjižnico podpišejo pogodbo o izvajanju knjižnične dejavnosti. Sedež samostojne knjižnice (osrednja knjižnica) je načeloma v občini z največjim številom prebivalstva izmed tistih, ki so soustanoviteljice ali pogodbene partnerice knjižnice.

6.1 Mestna knjižnica Ljubljana Mestna knjižnica Ljubljana (MKL) je največja splošna knjižnica v Sloveniji in najbolj omrežen javni zavod v Ljubljani. Z več kot dvema milijonoma obiskovalcev na leto in čez 81.000 aktivnimi člani, ki si letno izposodijo skoraj pet milijonov enot gradiva. Z več kot 3.800 prireditvami in izobraževanji na leto, se v Mestni knjižnici Ljubljana dobro zavedamo poslanstva in odgovornosti do naših članov, obiskovalcev in prebivalcev mesta. Z vedno novimi storitvami, s katerimi sledimo hitremu tempu razvoja in življenja, skušamo članom omogočiti kar se da hitro in prijazno uporabo naših knjižnic. V ta namen v vsakem strateškem obdobju razvijamo in načrtujemo tiste storitve, ki ohranjajo in nadgrajujejo temeljno poslanstvo knjižnic – to je izposoja gradiva in razvoj bralne kulture. S svojimi enotami deluje v izrazito mestnem okolju z visoko dnevno-delavsko in izobraževalno migracijo ter zadovoljuje kulturne, informacijske, izobraževalne, socialne in komunikacijske potrebe okolja z visokim deležem storitvenih dejavnosti, upravnih uradov, predstavništev, mednarodnih stikov, visoko koncentracijo izobraževalnih ustanov, kar vse se odraža tudi v strukturi članstva knjižnice. Ker knjižnica opravlja knjižnično dejavnost tudi na področju osmih primestnih občin, načrtuje nakup za ta del knjižnične mreže glede na specifičnost teh okolij. V letu 2015 je bila narejena sprememba idejnega načrta za Knjižnico Zalog, v septembru 2016 je bila knjižnica preseljena na novo lokacijo. V letu 2015 je bil izdelan tudi nov idejni načrt in PZI prenove pritličja (dnevna soba knjižnice in e-točka) in prvega nadstropja (združitev servisov (Borza dela, Borza znanja in Središče za samostojno učenje) v Knjižnici Otona Župančiča, začeli so s prenovo idejne zasnove za novo Knjižnico Polje (prva verzija je bila pripravljena v letu 2011). V oktobru 2014 je prišlo do poplave v Knjižnici Kolodvor (uničena večina knjižnične in IKT opreme). V letu 2014 je bila pripravljena utemeljitev za zaprtje Knjižnice Kolodvor in s 01.01.2015 je knjižnica prenehala delovati. Zaradi manjše obiskanosti je bila zaprta tudi enota Brdo, ki jo je nadomestilo postajališče Potujoče knjižnice v bližini lokacije dotedanje enote. Prenove je nujno potrebna tudi Knjižnica Jožeta Mazovca.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 83

Preglednica 55: Enote Mestne knjižnice Ljubljana, 2016 Ime Knjižnica Bežigrad Knjižnica Črnuče Knjižnica dr. France Škerl Knjižnica Glinškova ploščad Knjižnica Savsko naselje Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Knjižnica Jarše Knjižnica Polje Knjižnica Zadvor Knjižnica Zalog Knjižnica Otona Župančiča Knjižnica Nove Poljane Knjižnica Poljane Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Grba Knjižnica Rudnik Knjižnica Šiška Knjižnica Gameljne Knjižnica Šentvid Slovanska knjižnica Potujoča knjižnica Knjižnica Brezovica Izposojevališ. Notranje Gorice Knjižnica Podpeč Izposojevališče Rakitna Knjižnica Dobrova Izposojevališče Polhov Gradec Izposojevališče Šentjošt Knjižnica Frana Levstika Izposojevališče Rob Knjižnica Horjul Knjižnica Ig Knjižnica Škofljica Knjižnica Vodice Knjižnica Jurij Vega Dol pri Lj.7

Lokacija Einspielerjeva ulica 1, Ljubljana Dunajska 367, Ljubljana Vojkova 87 A, Ljubljana Glinškova ploščad 11 A, Ljubljana Belokranjska 2, Ljubljana Zaloška cesta 61, Ljubljana Preglov trg 15, Ljubljana Clevelandska 17-19, Ljubljana Zadobrovška cesta 1, Ljubljana Cesta II. grupe odredov 43, Ljubljana Zaloška 220, Ljubljana Kersnikova ulica 2, Ljubljana Povšetova ulica 37, Ljubljana Zarnikova 3, Ljubljana Tržaška cesta 47 a, Ljubljana Cesta na Brdo 63, Ljubljana Dolenjska cesta 11, Ljubljana Trg komandanta Staneta 8, Ljubljana Srednje Gameljne 50, Ljubljana Prušnikova 106, Ljubljana Einspielerjeva ulica 1, Ljubljana Kersnikova ulica 2, Ljubljana Podpeška cesta 2, Brezovica pri Ljubljani Podpeška cesta 380, Notranje Gorice Jezero 21, Preserje Rakitna 66, Preserje Ulica Vladimirja Dolničarja 2, Dobrova Polhov Gradec 61, Polhov Gradec Šentjošt nad Horjulom 13, Horjul Stritarjeva cesta 1, Velike Lašče Rob 2, Rob Slovenska cesta 17, Horjul Banija 4, Ig Ob pošti 29, Škofljica Škofjeloška cesta 7, Vodice Videm 17, Dol pri Ljubljani

Št. prebivalcev 20.831 13.462 10.614 5.803 5.208 23.613 13.967 10.745 15.081 5.128 6.736 23.261 3.235 3.235 26.954 16.595 13.720 50.957 4.975 14.187 2.662 5.471 2.715 3.068 720 3.950 2.895 737 3.777 487 2.970 7.163 10.618 4.804 5.934

Št. enot gradiva6 148.840 38.750 36.109 30.796 24.317 93.405 37.246 23.660 52.491 10.541 21.578 305.291 10.107 13.599 119.269 30.160 51.609 163.129 26.960 51.023 140.956 62.056 17.772 5.497 10.739 3.638 20.792 3.993 2.900 20.430 2.585 13.541 27.021 31.981 22.767 26.351

Tedenska odprtost 60,5 37,5 33 26,5 20 60,5 62,5 33 62,5 20 33 63 32,5 39,5 60,5 44 55,5 60,5 26 55,5 65 33,5 6 18 2,5 26,5 4 4 24,5 4 20 35,5 53 26 30,5

Med redna postajališča Potujoče knjižnice, ki v Ljubljani deluje od leta 1974, spadajo izbrani kraji v Mestni občini Ljubljana in nekateri kraji v devetih občinah osrednje slovenske regije: Dobrova – Polhov Gradec, Dol, Brezovica, Horjul, Ig, Medvode, Velike Lašče, Škofljica in Vodice. Posebnost so redni obiski moškega in ženskega zapora na Igu, nekateri domovi in centri za starejše, vrtci ter Rehabilitacijski center Soča. Uporabniki Potujoče knjižnice so oproščeni članarine, saj le ta ne omogoča enake ponudbe in storitev kot katera izmed stacionarnih knjižnic Mestne knjižnice Ljubljana. Ob obisku katerekoli druge knjižnice v naši mreži, član poravna članarino po veljavnem ceniku. Bibliobus omogoča avtomatizirano izposojo, možnost predvajanja filmov na projekcijsko platno, dvigalo za invalide, otroški kotiček, 6.500 enot knjižnega gradiva in 600 enot neknjižnega gradiva (glasba, filmi).

6 7

Podatki so za leto 2015. Knjižnica Jurij Vega Dol pri Ljubljani se je z dnem 30.11.2009 priključila v informacijski sistem (COBISS) Mestni knjižnici Ljubljana (MKL). Uporabniki knjižnice Jurij Vega so obenem člani MKL in obratno. Preko COBISS servisov podpira izposojo z njihovo člansko izkaznico (Urbano) in nudi tudi zanje ustrezno evidenco o disciplini; ko si izposojajo gradivo v drugih enotah MKL, veljajo tudi zanje pogoji izposoje gradiva po poslovniku MKL. Knjižnica Jurij Vega kljub vsemu uradno ni del mreže enot MKL.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 84

Preglednica 56: Postajališča Potujoče knjižnice Mestne knjižnice Ljubljana, 2016 Ime Barje Brdo Brezje Center starejših občanov Medvode Center starejših občanov Trnovo Dolsko DSO Vič Rudnik Dvor Dvorska vas Golo Goričica Iška vas Jezero Karlovica Lavrica Lipoglav Mala Slevica Matena Pance Pijava Gorica Podgorica Podkraj Podlipoglav Preserje Rašica Reški kovač Reški kovač Senožeti Skaručna Smlednik Smolnik Sora Strahomer Škrilje Šmartno ob Savi Tomačevo Tomišelj Trnovec Turjak URI Soča Videm Vrbljene Vrzdenec Zapotok Zavod za prestajanje kazni - zapor moški Ig Zavod za prestajanje kazni - zapor ženski Ig Zbilje Želimlje

Ulica Črna vas 15 Brdnikova 14 Brezje 57 Zbiljska cesta 15 Devinska 1 Dolsko 53 Cesta na Bokalce 51 Dvor 23 Dvorska vas 7a Golo 5 Goričica pod Krimom 29 Loka 8 45 Karlovica 3 Vrečarjeva 1 Mali Lipoglav Mala Slevica 7 Matena 25 Pance 27 Gasilska 3 Podgorica 90 Podkraj 27 Podlipoglav 19d Preserje 60 Rašica 31 Podlipoglav 23 V Karlovce 32 Senožeti 53 Skaručna 42 Smlednik 73 Setnik 25 Sora 8 Strahomer 41 Škrilje 76 Cesta v Šmartno 38 Tomačevo 16 Tomišelj 30 Trnovec 25 Turjak 17 Linhartova 51 Videm 17 Vrbljene 25 Vrzdenec 101 Zapotok 4 Banija 96

Kraj Črna vas Ljubljana Brezje Medvode Ljubljana Dolsko Ljubljana Dvor Dvorska vas Golo Goričica pod Krimom Iška vas Jezero Karlovica Lavrica Mali Lipoglav Mala Slevica Matena Pance Pijava Gorica Podgorica Podkraj Podlipoglav Preserje Rašica Reški kovač Sadinja vas Senožeti Skaručna Smlednik Smolnik Sora Strahomer Škrilje Šmartno ob Savi Ljubljana Tomišelj Trnovec Turjak Ljubljana Videm Vrbljene Vrzdenec Zapotok Ig

Pošta 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana 1356 Dobrova 1215 Medvode 1000 Ljubljana 1262 Dol pri Ljubljani 1000 Ljubljana 1355 Polhov Gradec 1315 Velike Lašče 1292 Ig 1352 Preserje 1292 Ig 1352 Preserje 1315 Velike Lašče 1291 Škofljica 1293 Šmarje - Sap 1315 Velike Lašče 1292 Ig 1293 Šmarje - Sap 1291 Škofljica 1231 Ljubljana Črnuče 1292 Ig 1261 Ljubljana - Dobrunje 1352 Preserje 1315 Velike Lašče 1261 Ljubljana - Dobrunje 1261 Ljubljana - Dobrunje 1262 Dol pri Ljubljani 1217 Vodice 1216 Smlednik 1355 Polhov Gradec 1215 Medvode 1292 Ig 1292 Ig 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana 1292 Ig 1215 Medvode 1311 Turjak 1000 Ljubljana 1262 Dol pri Ljubljani 1292 Ig 1354 Horjul 1292 Ig 1292 Ig

Letna odprtost 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27 27

Na grad 25

1292 Ig

Zbilje 20c Želimlje 82

Zbilje Želimlje

1215 Medvode 1291 Škofljica

27 27

Knjižnica za informacijske potrebe okolja kupuje splošni slovenski informativni periodični tisk (dnevno časopisje, tedniki, mesečniki) in najpomembnejše tuje časnike evropskih držav: skupno 351 naslovov – povprečno 45 na organizacijsko enoto v knjižnični mreži. Zahtevnejši naslovi so razporejeni v petih večjih enotah, ki delujejo kot centri za svoje območje mestne občine. Knjižnica za informacijske potrebe okolja načrtuje zakup dostopov do elektronskih podatkovnih zbirk z možnostjo oddaljenega dostopa s področja pravnih informacij (IUS-Info) in informacij slovenskega poslovnega okolja (GVIN) za potrebe iskalcev zaposlitve z dostopom v enoti Knjižnica Otona Župančiča. Knjižnica za informacijske potrebe okolja načrtuje nakup publikacij z informacijami javnega značaja (vladne in nevladne organizacije, institucije civilne družbe…) in gradiva z informacijami, ki vzpodbujajo zanimanje za dogajanja v lokalnem okolju, za družbena gibanja in

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 85

razvoj. Knjižnica za izobraževalne potrebe, ki so v okolju knjižnice izrazito poudarjene, načrtuje nakup gradiva različnih strokovnih področij in zahtevnostnih stopenj. Knjižnica permanentno kupuje temeljna dela posameznih strokovnih področij v slovenskem jeziku za dopolnjevanje knjižnične zbirke za vse uporabnike splošne knjižnice. Knjižnica pri nakupu skrbno izbira poučno gradivo, namenjeno začetnemu spoznavanju različnih tematskih področij za otroke, spodbujanju njihove vedoželjnosti in oblikovanju osebnih interesov. Zaradi visoke koncentracije srednjih in visokih šol na področju knjižnice le ta načrtuje nakup strokovnega gradiva, ki podpira srednješolsko, visokošolsko in univerzitetno izobraževanje zlasti humanističnih in družboslovnih smeri. Knjižnica načrtuje nakup strokovnega gradiva, s katerim podpira vseživljenjsko neformalno izobraževanje in koristno preživljanje prostega časa, ki podpira pridobivanje uporabnih znanj, ki podpira osebnostni razvoj. Za podporo drugačne dostopnosti v izobraževalne namene knjižnica načrtuje nakup elektronskih podatkovnih zbirk s področja humanistike, kulture, izobraževanja, medicine, splošne znanosti (EBSCOhost). Za raziskovalne potrebe uporabnikov knjižnica načrtuje nakup izbranih izčrpnih del družboslovnih in humanističnih strok, ki se nanašajo na dosežke in raziskave sodobnih dogajanj v družbi in zadevajo bodisi lokalno skupnost, bodisi Slovenijo v celoti ali v odnosu s svetom. Posebej smo pozorni na nakup gradiva, ki služi raziskovalnemu delu na vseh stopnjah formalnega izobraževanja ter razvoju raziskovalne usposobljenosti. Knjižnica se z nakupom izbranega knjižničnega gradiva vključuje v široko ponudbo kulturnih dejavnosti, ki je zaradi značaja glavnega mesta skoncentrirana na območju knjižnice. V ta namen načrtuje nakup kvalitetnega leposlovja domačih in prevedenih tujih avtorjev, nagrajenega in nominiranega leposlovja ter svetovno klasiko v slovenskem in tujih jezikih. Z enako skrbjo načrtuje nakup mladinskega leposlovja s poudarjeno estetsko in literarno vrednostjo za otroke in mlade, pri čemer se opira na lastno raziskovalno dejavnost Centra za mladinsko književnost. Knjižnica načrtuje nakup izbranega kvalitetnega filmskega in glasbenega gradiva različnih zvrsti in žanrov, dostopnega za izposojo na našem trgu. Knjižnica načrtuje izbor kvalitetne strokovne literature s področja umetnosti. Za potrebe drugačne dostopnosti knjižnica načrtuje dokup 490 dodatnih licenc e-knjig na portalu Biblos s čimer bo v letu 2017 članom knjižnice nudila uporabo. Mestna knjižnica Ljubljana tudi pri izgradnji in organizaciji dostopa knjižničnih gradiv sodeluje z deležniki v svojem okolju. V sodelovanju z društvom Humanitas v svojih prostorih izgrajuje namensko zbirko knjižničnega gradiva s področja človekovih pravic, varovanja ogroženih družbenih skupin, odgovornega ravnanja z naravnimi dobrinami in problemi globalizacije. Aktivnosti društva v knjižnici z uporabniki obravnavajo navedena vprašanja in spodbujajo uporabo knjižnične zbirke. Knjižnica v dogovoru z Zvezo združenj borcev za vrednote NOB izgrajuje knjižnično zbirko na temo druge svetovne vojne v Sloveniji in povezanih vsebin. Trenutno je v zbirki 2165 enot. V povezavi s knjižničnim gradivom MKL sodeluje z Mladinsko knjigo pri izboru in pripravi vsakoletnega sejma tujih publikacij za mladino Bologna po Bologni in zagotavlja predstavitve novosti. Knjižnica sodeluje s Slovensko filantropijo pri nudenju storitev za begunce, ki čakajo na azil v azilnih centrih. V prostorih knjižnice so deležni programa za učenje slovenščine in mentorstva za uporabo drugih storitev

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 86

knjižnice ter knjižničnega gradiva. V sodelovanju s Slovensko Filantropijo načrtujejo tudi izgradnjo leposlovne zbirke v njihovih jezikih. Na podlagi nalog območnosti knjižnica v sodelovanju z drugimi knjižnicami regije MKL omogoča dostop do portala s pravnimi in davčno-finančnimi vsebinami in zbirke PressReader, v načrtu pa je tudi dostop do zbirke EBSCO eBooks Public Library Collection. Knjižnicam regije omogoča tudi lažji pregled nad informacijskimi viri in podatkovnimi zbirkami, brezplačno dostopnimi preko svetovnega spleta. Uporabnikom knjižnic Osrednjeslovenskega območja zagotavlja brezplačno medknjižnično izposojo strokovnega in študijskega gradiva. Marca 2015 so uvedli novo in dolgo načrtovano storitev: Vračilo gradiva v drugi knjižnici, kjer članom ponujajo možnost vračila izposojenega gradiva v katerikoli MKL knjižnici. Storitev je bila zelo dobro sprejeta in odziv članov velik. Do konca leta 2015 smo na ta način prejeli malo manj kot 10.000 enot vrnjenega gradiva. Knjižnica razvija intenzivno sodelovanje z deležniki v okolju na podlagi prireditvenih dejavnosti, namenjenih spodbujanju bralne kulture in tudi širjenju drugih kulturnih vsebin, pri čemer je program enote Trubarjeva hiša literature izrecno namenjena tem vsebinam. Pri tem sodelujejo z drugimi splošnimi knjižnicami in NUK, šolskimi knjižnicami ter s številnimi sorodnimi javnimi zavodi in ustanovami kot so Univerza v Ljubljani, Mestni muzej, Narodni muzej Slovenije, Zavod za zaščito kulturne dediščine Slovenije kot tudi z različnimi društvi, nevladnimi organizacijami, veleposlaništvi tujih držav ter samostojnimi izvajalci. MKL se pridružuje iniciativi kulturnih ustanov in od konca meseca marca do konca aprila, ko se zvrstijo najpomembnejši literarni dogodki (Svetovni dan knjige, Noč knjige, Svetovni dan poezije, itd.), izvaja cel niz literarnih dogodkov in drugih vsebin, ki so namenjene širjenju bralne kulture. Pomemben segment literarne ponudbe predstavlja tudi Trubarjeva hiša literature, saj so jedro njene ponudbe literarne vsebine in tudi kakovostna strokovna predavanja družboslovnih vsebin, pogovorni večeri, okrogle mize, itd. Dejavnost Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo sega na nacionalno območje. V njenem okviru potekajo izobraževalna srečanja Strokovna sreda, letno izdajo priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig ter organizirajo že tradicionalni Praznik zlatih hrušk s podelitvijo znaka zlata hruška in priznanj zlata hruška, ki se kot prepoznavna blagovna znamka in znak kakovost uveljavlja v slovenskem prostoru in mu je priznana že pomembnost na nacionalnem nivoju. Izobraževalna vloga je poleg kulturne, informacijske in socialne ena od štirih vlog, ki jih ima splošna knjižnica v lokalnem okolju. To vlogo v MKL večinoma izpolnjuje Center za vseživljenjsko učenje MKL. MKL, ki omogoča uporabnikom neformalno izobraževanje in priložnostno učenje, zaposlenim v MKL in slovenskim knjižničarjem pa stalno strokovno izpopolnjevanje. V tem okviru tradicionalno pripravlja bienalni pomemben izobraževalni dogodek April v MKL, na katerem predstavljajo novosti, ki so jih v MKL uvedli v preteklih dveh letih. Dogodek se izmenjuje s strokovnimi posveti Knjižnica, srce mesta, do sedaj so bili od leta 2010, ko je bil organiziran prvi, organizirani že trije (Knjižnica, srce mesta: med tradicijo in prihodnostjo, 2010; Knjižnica, srce mesta: vrednotenje književnosti za potrebe knjižnic, 2014 in Knjižnica, srce mesta: naši potencial in motivacija, 2016). Med izobraževalne storitve MKL sodijo tudi Borza dela (BD), Borza znanja (BZ) in Središče za samostojno učenje (SSU), slednji dve financira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. BD postaja vse bolj prepoznavno središče informacij in pomoči za brezposelne, za katere izvajajo skupinske predstavitve in vodene obiske knjižnice s predstavitvijo ponudbe MKL. Dnevno se v SSU samostojno

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 87

uči do dvajset uporabnikov. Za podporo samostojnemu učenju so za uporabnike pripravili in izvajali različne delavnice. V tem obdobju poteka tudi pomemben mednarodni projekt LinkINJob: job-hunting with the help of librarians, kjer je MKL koordinator tega projekta v programu Erasmus+. Sodeluje s šestimi partnerji iz Bolgarije, Irske, Romunije, Avstrije, Finske in Litve na temo dela z brezposelnimi. Pripravlja se glavni cilja projekta, E-priročnik z raziskavami ciljne skupine brezposelnih ter politik in izobraževalnih možnosti na področju zaposlovanja v državah partnerskih knjižnic, pa tudi modeli izobraževanja za knjižničarje, ki delajo z brezposelnimi. Kot koordinator na ravni mednarodnega partnerstva se je MKL pri tem delu zelo dobro usposobila za vodenje projektov z EU finančno udeležbo. Mestna knjižnica Ljubljana v svojem poslanstvu navaja, da skrbi za izvajanje knjižnične dejavnosti za prebivalce Mestne občine Ljubljana in njene obiskovalce. Predstavlja kulturno, informacijsko, izobraževalno, socialno in komunikacijsko stičišče posameznikov, skupin, lokalne skupnosti, kulturnih ustanov in organizacij. Obiskovalcem omogoča prost dostop do vseh zbirk (poučnih, umetniških, razvedrilnih, domoznanskih in drugih), tako da jim posreduje gradivo in informacije shranjene na tradicionalnih in digitalnih nosilcih. Izvaja naloge osrednje območne knjižnice za osrednjeslovensko regijo ter skrbi za ohranjanje in razvoj knjižnične mreže. Razvija bralno kulturo in različne oblike pismenosti. Spodbuja vključevanje obiskovalcev v procese vseživljenjskega učenja in v oblike aktivnega državljanstva ter skrbi za vključenost ranljivih skupin prebivalstva. Z dejavnostmi za kakovostno preživljanje prostega časa predstavlja tako fizična kot virtualna knjižnica prostor sproščenega druženja, odprt, povezovalen in ustvarjalen tretji prostor. Knjižnica je za svoje uspešno delo tudi v letu 2015 prejela nekaj pomembnih nagrad: • NAGRADA ZDRUŽENJA SPLOŠNIH KNJIŽNIC 2015 (Dan splošnih knjižnic, 20.11.2015): za najboljši projekt slovenskih splošnih knjižnic za inovativen pristop k strokovnemu delu knjižnice z naslovom »Avtomatizirano objavljanje podatkov o novem knjižničnem gradivu na spletni strani MKL« (Služba za pridobivanje in obdelavo gradiva, Oddelek za informatiko), • PRIZNANJE IBBY SLOVENIJA 2015 (Podelitev priznanj na slovenskem knjižnem sejmu, 27.11.2015): za promocijo mladinske književnosti in branja (Marjana Moškrič), • NACIONALNA PRIZNANJA JABOLKA KAKOVOSTI 2015 (Podelitev priznanj Jabolka kakovosti 2015, 10.12.2015) za projekte mobilnosti: projekt »Lady Cafe«: motivating activities for women aged 45+ ( Center za vseživljenjsko učenje MKL, Služba za razvoj in območnost), • ČOPOVO PRIZNANJE 2015 (ZBDS, 21.12.2015): za izjemne uspehe na področju knjižničarstva (Milena Pinter), • ČOPOVA PLAKETA 2015 (ZBDS, 21.12.2015): za dolgoletno sponzorstvo projekta Poletavci – poletni bralci (Hervis d.o.o.). ''Razumeti spremembe in pripraviti poti do storitev prihodnosti,'' je vizija Mestne knjižnice Ljubljana, ki bo z ambicijo svojih knjižnic postala najbolj inovativna slovenska splošna knjižnica. Usmerjena v razvoj bo še naprej izvirno povezovala svoje kulturne, informacijske in izobraževalne dejavnosti z interesi svojih uporabnikov. Mestna knjižnica Ljubljana je v letu 2016 pripravila že tretji strateški načrt od svoje ustanovitve leta 2008, tokrat za obdobje 2017 – 2021. Svoje načrte so izpostavili v obliki okviru osmih strateških področij in znotraj njih dvajsetih strateških ciljev: A) Programske usmeritve in predvideni obseg programov 1. MESTO BERE, GLEDA IN POSLUŠA: upravljanje knjižnične zbirke Cilj 1: Aktualna in učinkovita knjižnična zbirka 2. KNJIŽNICA ZA VSE: storitve za prebivalce in obiskovalce mesta

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 88

Cilj 1: Storitve po meri uporabnikov Cilj 2: Branje vedno in povsod Cilj 3: Povsod v mestu 3. KNJIŽNICA NA DALJAVO: virtualna knjižnica MKL Cilj 1: Spletna stran knjižnice - osrednja informacijska točka knjižnice Cilj 2: Digitalizacija gradiva in priprava e-vsebin Cilj 3: Nove tehnologije za dostopnost, avtomatizacijo in enostavno komunikacijo 4. SPOMIN MESTA: dediščinsko izročilo za danes in jutri Cilj 1: Dediščinska pismenost Cilj 2: Domoznanske vsebine v vzajemnem katalogu Cobiss 5. VIDNA KNJIŽNICA: sodelovanje in promocija za aktivno udeležbo knjižnice v okolju Cilj 1: Prepoznavnost knjižnice v lokalnem okolju Cilj 2: Promocija novih storitev v javnosti B) Organizacijske in kadrovske usmeritve 1. PROSTOR ZA UČENJE: znanje zaposlenih je znanje za uporabnike CILJ 1: Programi vseživljenjskega učenja CILJ 2: Prenova CVŽU MKL CILJ 3: Učni center MKL - nosilec izobraževalnih aktivnosti za splošne knjižnice 2. AKTIVNA KNJIŽNICA: notranja organiziranost in kadri Cilj 1: Strateško kadrovanje Cilj 2: Komuniciranje in notranja kultura Cilj 3: Prostovoljsko delo v MKL C) Opredelitev investicij in investicijskega vzdrževanja ter drugih storitev za prihodnost 1. »KNJIŽNICA PLUS«: razvoj za storitve prihodnosti Cilj 1: Razvoj knjižnične mreže MKL za boljši dostop do storitev knjižnice Cilj 2: Centralizacija postopkov nabave in obdelave knjižničnega gradiva za splošne knjižnice Cilj 3 : Nadgradnja storitev knjižnice s podporo IKT

6.2 Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica načrtno zbira, obdeluje, hrani in posreduje zapise vseh vrst in vsebin na različnih medijih, da jih lahko uporabljajo in si jih izposojajo prebivalci in obiskovalci občin Cerknica, Loška dolina in Bloke. Deluje na območju, ki je veliko 483 km², s 131 naselji in zaselki. Uporabnikom zagotavlja kontinuiran dostop do informacij in znanja ter jim pomaga pri iskanju različnih gradiv. Knjižnica omogoča prost in enak dostop do vseh vrst gradiv. Prav tako knjižnica s sodelovanjem v vseživljenjskem izobraževanju, organizacijo posebnih oblik dejavnosti za otroke in odrasle, spodbujanjem in razvijanjem bralne kulture in informacijske pismenosti prispeva k napredku posameznika in skupnosti: kulturnemu, socialnemu, družbenemu in gospodarskemu razvoju okolja. Cilji izhajajo iz poslanstva knjižnice: zadovoljiti potrebe posameznika in skupnosti po kulturi, izobraževanju, informacijah, druženju in razvoju osebnosti. Vso pozornost posveča prenovi, dopolnjevanju knjižnične zbirke, ki mora v največji meri vsebovati želje in potrebe občanov, institucij, ki delujejo na Notranjskem, ob tem da knjižnica premišljeno načrtuje aktualno kvalitetno zbirko, zagotavlja enakomeren dostop do gradiva v vseh enotah knjižnice, primerno gradivo za skupine občanov s posebnimi potrebami, dopolnjuje domoznansko zbirko.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 89

Knjižnica Jožeta Udoviča je splošna knjižnica, ki izvaja dejavnost za prebivalstvo v svojem okolju, zagotavlja storitve tudi za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami. V središču pozornosti izgradnje knjižnične zbirke so potrebe uporabnikov in namen oz. poslanstvo knjižnice. Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica ima v treh občinah (Cerknica, Loška dolina, Bloke) štiri enote v popolnoma prenovljenih prostorih z enako dostopnostjo, tudi za invalide. Z dostavnim vozilom obiskujemo dom za ostarele, obiskujemo pa tudi bolne, ostarele na terenu oz. na domu. Knjižnica je v desetih letih prenovila vse enote, oz. je Enoto Rakek v letu 2010 vzpostavila na novo. S tem je zagotovila osnovo za enakost pri zadovoljevanju potreb občanov na področju knjižnične dejavnosti. Po mnenju knjižnice je enaka dostopnost knjižničnega gradiva za vse prebivalce delno omajana, saj država ne namenja sredstev za nakup gradiv za demografsko ogrožena območja. Preglednica 57: Enote Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica, 2016 Ime Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica Enota Rakek Enota Maričke Žnidaršič Stari trg pri Ložu Enota Ivana Čampa Nova vas

Lokacija Partizanska cesta 22, Cerknica Partizanska cesta 8A, Rakek Cesta Notranjskega odreda 32; Stari trg pri Ložu Nova vas 4 a, Nova vas

Št. prebivalcev

Št. enot gradiva8

Tedenska odprtost

11.402

89.798

ibid.

12.723

26.638

11.494

3.857 1.538

Načrtujejo, da bo osrednja knjižnica v Cerknici v letu 2017 odprta 50 ur na teden, tako kot v letu 2016. Glede na kadrovski potencial in štiri enote je to veliko: maksimum z najmanjšimi stroški. Načrtujemo, da bo delež odprtosti organizacijskih enot 100% (in več) v skladu z določbami Uredbe; in sicer: Enota Maričke Žnidaršič Stari trg pri Ložu (3.857 prebivalcev) je odprta 17 ur, Enota Ivana Čampa Nova vas (1.538 prebivalcev) pa 10 ur, Enota Rakek, ki deluje v Občini Cerknica, pa je odprta 17 ur. Knjižnica Jožeta Udoviča sodeluje z izobraževalnimi (šole, vrtci …), s kulturnimi (kulturni dom, muzej, knjižnice, društva …), z raziskovalnimi institucijami (regijski park, DOPPS, društva …), ki delujejo na Notranjskem, pa tudi širše v slovenskem prostoru. Povezujejo se in sodelujejo s Centrom vseživljenjskega učenja Notranjsko-kraške regije Krasno, ki ima v knjižnici točke vseživljenjskega učenja, so tudi njihov partner pri projektu Informiranje in svetovanje v izobraževanju odraslih. Knjižnica Jožeta Udoviča sodeluje z izobraževalnimi (šole, vrtci …), s kulturnimi (kulturni dom, muzej, knjižnice, društva …), z raziskovalnimi institucijami (regijski park, DOPPS, društva …), ki delujejo na Notranjskem, pa tudi širše v slovenskem prostoru. Knjižnica želi upoštevati tudi posebne potrebe okolja. Na območju deluje dom za ostarele Deos, ki ga z dostavnim vozilom obiskujejo mesečno. Knjižničarka dostavi želeno gradivo, se z varovanci pogovori, jih povabi na prireditve. Sodelujejo tudi z varstveno-delovnim centrom, varovanci jih večkrat organizirano obiščejo, skupaj pripravijo tudi razstavo njihovih del. Za slepe in slabovidne kupujejo gradivo, ki je zanje primerno: zvočne knjige, knjige z velikim tiskom …, invalidi imajo dostop do vseh prostorov v vseh štirih enotah (dvigala, urejen dostop).

Podatki so za leto 2015.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 90

Knjižnica s primernimi vsebinami omogoča razvijanje branja, bralne kulture in informacijske pismenosti. Veliko pozornost namenjajo razvoju bralne kulture in s tem povezano promocijo kakovostnejšega gradiva. Z mesečnimi ogledi knjižnice predstavijo, kaj zbirajo, obdelujejo in hranijo v knjižnici, kako se za iskanje in pregledovanje knjižničnega gradiva uporablja program COBISS/OPAC, kje in kako si lahko sami poiščejo knjigo, informacijo; predstavitev baz podatkov, elektronskih virov. Razvijajo bralno kulturo pri različnih ciljnih skupinah tudi s pomočjo prireditev, ki promovirajo slovenske avtorje s področij humanistike in družboslovja. Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica sodeluje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij med knjižnicami, prav tako z osrednjo območno knjižnico v Ljubljani in z ostalimi slovenskimi knjižnicami. Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica za trenutno strateško obdobje nima javno objavljenega strateškega načrta.

6.3 Knjižnica Domžale Knjižnica Domžale je osrednja knjižnica za območje petih občin (Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin), ki skrbi za usklajevanje nabavne politike gradiva na svojem območju, spremlja in usmerja strokovno delo na podlagi dogovorjene knjižničarske politike in neposredno pregleduje delo krajevnih knjižnic, skrbi za strokovno izpopolnjevanje knjižničarskih delavcev, svetuje, zbira podatke o delovanju knjižnic na svojem območju in vodi njihov razvid. Glede na uredbo o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v RS (Ur. L. št. 19/99) ima Občina Domžale 9 takih naselij, Občina Lukovica 29 in Občina Moravče 17. Osrednja knjižnica je nosilka knjižničnega informacijskega sistema, zato organizira knjižnično informacijsko službo za dogovorjene naloge, ima lastno bazo podatkov, se povezuje z drugimi informacijskimi centri v lastnem sistemu ter vodi in organizira medknjižnično izposojo. Preglednica 58: Enote Knjižnice Domžale, 2016 Ime Knjižnica Domžale Knjižnica dr. Jakoba Zupana Šentvid pri Lukovici Krajevna knjižnica Janeza Trdine Mengeš Krajevna knjižnica Daneta Zajca Moravče Knjižnica Tineta Orla Trzin

Št. enot gradiva9 168.096

Lokacija Cesta talcev 4, Domžale

Št. prebivalcev 35.278

Veidrov trg 7, Lukovica

5.731

17.334

7.708

29.569

5.271

23.475

3.889

20.876

Slovenska cesta 30, Mengeš Vegova cesta 7, Moravče Ljubljanska cesta 12 f, Trzin

Tedenska odprtost 60

Potujoča knjižnica Lukovica je sad dolgotrajnega truda zaposlenih domžalske in kamniške knjižnice, ki so si že dolgo želeli, da bi knjigo približali tudi bralcem iz bolj oddaljenih predelov, kamor knjižnična mreža ne seže. Tako se je prvo vozilo, Mercedesov kombi prvič podalo na pot leta 1996. Vozilo je takrat izdelalo podjetje AS Remont iz Domžal. Od vsega začetka je bila Potujoča knjižnica projekt dveh knjižnic – Matične knjižnice Kamnik (sedaj Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik) in Knjižnice Domžale, v finančnem smislu pa je povezovala in še povezuje več partnerjev. Potujoča knjižnica je bila mišljena kot knjižnica na območju Občine Lukovica in področju Tuhinjske doline, ter nekaj krajev v Občini Domžale.

Podatki so za leto 2015.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 91

Leta 2012 pa je bilo staro vozilo že zamortizirano, potreben je bil nakup novega. 6. decembra 2012 so dobili novo vozilo, ki ga je opremilo podjetje Dualis. Potujoča knjižnica tako še naprej služi svojemu namenu. Še vedno si jo delijo s kamniško knjižnico. Po vnaprej določenem urniku se vsakih 14 dni pripelje v isti kraj že 17 leto. Preglednica 59: Postajališča Potujoče knjižnice Knjižnice Domžale, 2016 Ime Češnjice Dolenje Dupeljne Ihan Koreno Krajno Brdo Krašnja Krtina Mali Jelnik Poljana Rova Sp. Loke Sp. Petelinjek Šentožbolt Trojane Vošce Vrhovlje Zg. Loke Zlatenek 1 Zlatenek 2 Žiče

Ulica Češnjice 9 Dolenje 4 Dupeljne 8 Šolska ulica 5 Koreno 4 Krajno Brdo 11 Krašnja 12 Krtina 41 Mali Jelnik 14 Poljana Žiška cesta 10 Sp. Loke 25 Sp. Petelinjek 3 Šentožbolt 4 Trojane 6 Vošce 3 Vrhovlje 13 Zg. Loke 7 Zlatenek 2 Zlatenek Žiče 12

Kraj Češnjice Dolenje Dupeljne Ihan Koreno Krajno Brdo Krašnja Krtina Mali Jelnik Poljana Rova Sp. Loke Sp. Petelinjek Šentožbolt Trojane Vošce Vrhovlje Zg. Loke Zlatenek Zlatenek Žiče

Pošta 1225 Lukovica 1235 Radomlje 1225 Lukovica 1230 Domžale 1225 Lukovica 1225 Lukovica 1225 Lukovica 1233 Dob 1225 Lukovica 1225 Lukovica 1235 Radomlje 1225 Lukovica 1223 Blagovica 1222 Trojane 1222 Trojane 1225 Lukovica 1225 Lukovica 1225 Lukovica 1225 Lukovica 1225 Lukovica 1235 Radomlje

Letna odprtost 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5 11,5

Največja skrb osrednje knjižnice je koordinacija dela vseh tipov knjižnic na svojem območju, ki naj bi zagotavljala racionalen dostop do informacij in knjižničnega gradiva po načelu: pravo gradivo v pravi obliki, pravemu uporabniku, ob pravem času, na pravo mesto. Pri svojem delu se Knjižnica Domžale povezuje s Centrom za razvoj knjižničarstva pri NUK, z osrednjo območno knjižnico Mestna knjižnica Ljubljana, Združenjem splošnih knjižnic in ZBDS. Knjižnica kot ustanova ima pomembno vlogo v lokalnem okolju. Vse spremembe in novosti, ki jih uvaja in poudarja zasnova domžalske knjižnice podpirajo štiri osnovne vloge sodobne knjižnice: kulturno, informacijsko, izobraževalno, s poudarjeno udeležbo v procesu vseživljenjskega učenja ter socialno. Glede na potrebe po komunikaciji dodajamo še peto: knjižnica kot komunikacijsko središče, pa naj gre za tehnološko, informacijsko vozlišče ali pa samo za prijeten, odprt prostor, kjer se ljudje radi srečujejo. Domžalska knjižnica je zasnovana na najboljši možni združitvi njenih klasičnih nalog (izposoja knjižničnega gradiva, spodbujanje in promocija branja), sodobnih potreb uporabnikov in zahtev okolja (novi mediji in informacijski viri, izobraževanje, informacijska pismenost, občutek za pripadnost lokalni skupnosti, podpiranje etnične, kulturne in jezikovne raznolikosti, druženje), tako da uporabnikom nudi prijazno in vzpodbudno okolje za raznovrstne dejavnosti. Knjižnica s svojim delovanjem pomembno prispeva k družbenemu, gospodarskemu, kulturnemu in socialnemu razvoju okolja. Značilne potrebe ustvarjajo uporabniki glede na njihovo starostno, izobrazbeno in socialno strukturo. Pri nakupu gradiva upoštevajo te skupine, spremljajo njihove želje in potrebe in se prilagajajo njihovim posebnim značilnostim. Pri izboru mladinske literature so pozorni na: velike tiskane črke, knjige za bralce – začetnike, knjige za dislektike, skrajšane izdaje literarnih del v tujih jezikih, strokovno gradivo, ki na poljuden način razlaga pojme, literarna dela, ki so v pomoč pri reševanju problemov, glasbo, pravljice, risanke za

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 92

različne starostne stopnje, aktualne revije z literarnimi in prostočasnimi vsebinami. Predvsem pa so pozorni na estetsko, literarno in vzgojno vrednost gradiva. Pri izboru literature za odrasle so pozorni na: leposlovje različnih zvrsti domačih in tujih avtorjev, kakovostna in nagrajena dela, srednješolsko obvezno branje, tujejezična klasična in sodobna dela, temeljna strokovna dela različnih področij, poljudno literaturo za osebnostno rast, vseživljenjsko izobraževanje, skrb za zdravje, reševanje problemov, leposlovje z večjimi črkami za slabovidne, zvočne knjige, kvalitetno filmsko in glasbeno produkcijo, elektronske podatkovne zbirke, širok izbor domačega in tujega periodičnega tiska. Knjižnica Domžale nudi svojim uporabnikom tudi redno mesečno izobraževanje informacijskega opismenjevanja tako za mlade kot za starejše uporabnike. Seznanjajo jih z iskalno bazo COBISS in brskanjem za splošnimi informacijami po spletu, da bodo znali sami poiskati čim več želenih informacij. Knjižnica Domžale za promocijo svojih dejavnosti nudi tudi uporabo namensko razvite aplikacije za pametne naprave DomLib. Aplikacija je uporabnikom na voljo od pomladi 2015, ter vključuje osnovne informacije o knjižnici in napovedi knjižničnih dogodkov. V letu 2015 so uporabniki skupaj izvedli 167 namestitev. Uspešno se vključujejo v dobro razvito slovensko knjižnično mrežo tudi preko medknjižnične izposoje (zlasti pri specifičnih zahtevah po strokovnem in znanstvenem gradivu), pri čemer še posebej dobro sodelujejo z osrednjo območno knjižnico, knjižnicami območja pa tudi z ostalimi slovenskimi splošnimi knjižnicami in drugimi knjižnicami, vključenimi v sistem COBISS. Poleg področja medknjižnične izposoje nas povezujejo skupna izobraževanja, posvetovanja in izmenjave idej. Pri posredovanju informacij pa sodelujejo z vsemi kulturno-izobraževalnimi in drugimi inštitucijami in subjekti v svojem okolju. Občani vseh petih občin ustanoviteljic množično zahajajo v vse enote knjižnice. Posledica velikega obiska in izposoje je povečana potreba po številu knjižničnih izvodov. Zaradi nižanja sredstev za nabavo knjižničnega gradiva potrebam uporabnikov ne morejo slediti. V nekaterih enotah Knjižnice Domžale (Krajevna knjižnica dr. Jakoba Zupana; Šentvid pri Lukovici) se srečujejo s prostorskim problemom, ki z razvojem dejavnosti na območju postaja čedalje težje obvladljiv. Nujno so potrebni novi, večji prostori. V Krajevni knjižnici Daneta Zajca nov prostor, obratovalni čas in visok obisk prinašajo potrebo po pomoči študenta oz. zaposlitvi za polovični delovni čas. V Domžalah se soočajo s težavami glede shranjevanja opreme, primernega skladišča nimajo. Knjižnica Domžale v okviru svojega strateškega načrta do leta 2019 opredeljuje strateške cilje in aktivnosti v okviru knjižnične dejavnosti kot javne službe. Tako svoje delo prihodnje delovanje in strateške aktivnosti opisuje preko sledečih strateških ciljev: • Usklajenost dejavnikov • Optimizacija in razvoj ponudbe knjižnice: - informacijsko središče - aktualna domoznanska zbirka - kulturno središče - izobraževalno središče - socialno središče • Potrebe okolja • Izbor knjižničnega gradiva • Obdelava knjižničnega gradiva • Upravljanje z gradivom

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 93

• Zagotavljanje dostopnosti gradiva • Izobraževanje na področju informacijskega opismenjevanja • Člani knjižnice • Organizacija dogodkov • Predstavitev domoznanske zbirke • Razvoj in projekti • Marketing • Knjižnična zbirka • Odnosi z deležniki • Razvoj kadrov • Investicije in vzdrževanje • Sodobno multimedijsko informacijsko središče Svojo strategijo navezujejo tudi na štiri strateška področja Strategije razvoja slovenskih splošnih knjižnic do leta 2020 (organizacija, delovanje in mrežo splošnih knjižnic; razvoj obstoječih in ustvarjanje novih storitev; pridobivanje ustreznih znanj, ki so potrebna za delovanje v prihodnosti; knjižnica kot aktivni dejavnik v okolju – možnosti za sodelovanja, partnerstva in promocijo splošnih knjižnic). Poslanstvo in vizija knjižnice se glasi: Smo središče lokalne skupnosti; hiša branja, znanja, sprostitve in kraj vseživljenjskega učenja. Smo komunikacijsko in informacijsko središče na območju. Sodelujemo in se povezujemo z društvi, organizacijami, ustanovami in zavodi na lokalnem in širšem slovenskem območju. Smo dobra ekipa zaposlenih, ki zna reagirati na potrebe okolja in slediti razvoju stroke. Skupaj ustvarjamo pogoje za kvalitetno življenje občanov. Smo kolektiv, ki uspešno zadovoljuje potrebe tako obiskovalcev kot zaposlenih po informacijah, znanju, vseživljenjskem učenju, kulturi in druženju.

6.4 Mestna knjižnica Grosuplje Poslanstvo Mestne knjižnice Grosuplje se odraža v neomejeni dostopnosti knjižničnega gradiva in informacij ter v vsakodnevni aktivni vlogi pri vseživljenjskem učenju, razvijanju bralne kulture, informacijske pismenosti, demokratičnega mišljenja in uresničevanju visokih meril sodobne informatizirane družbe. S storitvami spodbujajo branje, nepristransko informiranje, bogatijo kulturno življenje ter kakovost bivanja vsakega posameznega člana v skupnosti. Z načrtovanim nakupom stremijo k cilju, da posodabljajo zbirko z gradivi vseh strokovnih področij, omogočajo dostop do sodobne ustvarjalnosti na področju leposlovja in strokovne literature, prispevajo k vsesplošnemu razvoju v njihovem prostoru. Na območju delovanja knjižnice je bilo na dan 1. 1. 2016 po uradnih podatkih 40.139 prebivalcev. Knjižnično mrežo poleg Osrednje knjižnice Grosuplje sestavljajo še enote v Ivančni Gorici, na Vidmu ter izposojevališča na Krki, v Stični, Šentvidu in Višnji Gori. V okolju imajo pet osnovnih in eno srednjo šolo, velika večina naših dijakov in študentov pa se dnevno vozi na šolanje predvsem v Ljubljano, zato posebej upoštevajo tudi njihove potrebe po gradivu, storitvah in prostoru. Dnevna migracija je značilna tudi za zaposlene. V občinah Grosuplje in Dobrepolje imajo tudi tri domove za ostarele. Velika večina predšolskih otrok je vključena v institucionalno varstvo. Na območju živi manjša skupina pripadnikov romske etnične skupnosti, za katero tudi izvajajo bibliopedagoške dejavnosti, zato zanje posebej upoštevajo tudi njihove potrebe po gradivu, storitvah in prostoru.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 94

Sodelujejo z vsemi tremi domovi za ostarele na območju ter organizirajo izposojo gradiva z dostavo na domu za starejše osebe. Za ostarele v domovih za starejše v sodelovanju s prostovoljci enkrat mesečno organizirajo bralna srečanja. V knjižnici enkrat tedensko potekajo delavnice učenja hrvaškega in latinskega jezika. Za odrasle osebe z motnjami v razvoju v skladu s potrebami izvajajo biblioandragoške dejavnosti. Prizadevajo si pridobiti vse dostopno domoznansko gradivo o njihovi krajih in ljudeh, ki ga zasledijo na tržišču, redno odkupujejo stare razglednice za domoznansko zbirko. Preglednica 60: Enote in Izposojevališča Mestne knjižnice Grosuplje, 2016 Ime Mestna knjižnica Grosuplje Enota Ivančna Gorica Enota Dobrepolje Izposojevališče Stična Izposojevališče Šentvid pri Stični Izposojevališče Krka Izposojevališče Višnja Gora

Lokacija Adamičeva cesta 15, Grosuplje Cesta II. grupe odredov 17, Ivančna Gorica Videm 34, Videm-Dobrepolje Stična 11, Ivančna Gorica Šentvid pri Stični 65, Šentvid pri Stični Krka 1d, Krka Mestni trg 21, Višnja Gora

Št. prebivalcev 20.059 3.898 16.182 532 944 463 532

Št. enot gradiva10 104.524 21.981 63.799 5.383 (+4 x 250) 3.817 (+4 x 250) 2.087 (+4 x 250) 2.616 (+4 x 250)

Tedenska odprtost 56 51 31 2 2 2 2

Pri izvajanju poslanstva so občutljivi tako za potrebe posameznih uporabnikov kot različnih ciljnih skupin, ki jim zagotavljamo storitve sodobne splošne knjižnice. V poslanstvu, ki izhaja iz zakonsko predpisanih nalog, so zapisali: • • • •

Pridobivamo, obdelujemo, hranimo in izposojamo knjižnično gradivo ter posredujemo informacije z vseh področij človekovega ustvarjanja. S knjižnično dejavnostjo vsem občanom omogočamo kakovostno udejstvovanje na kulturnem, izobraževalnem, informacijskem, socialnem in prostočasnem področju. Razvijamo bralno kulturo in informacijsko pismenost . Spodbujamo vseživljenjsko izobraževanje.

Dostopnost gradiva omogočajo z ustrezno odprtostjo knjižnic, z razporejanjem novega gradiva po vseh enotah, z nakupom e-knjig, ki so članom dostopne na daljavo, z medoddelčno in medknjižnično izposojo v primeru, da gradiva zaradi finančnih omejitev ali namembnosti ni na posamezni enoti, z najetimi oz. zakupljenimi bazami podatkov, ki so dostopne v celotni mreži, do večine baz pa člani knjižnice lahko dostopajo od doma. Knjižnična mreža deluje na sedmih lokacijah, od tega so tri knjižnice v občinskih središčih, ki so odprte vsak dan, štiri izposojevališča so odprta enkrat tedensko, vsa so vključena v lokalno bazo COBISS. Knjižnična zbirka na izposojevališčih, ki so odprta enkrat tedensko, zajema temeljna gradiva z vseh (UDK) področij človekovega ustvarjanja zapisana na klasičnih in elektronskih virih, ki jo dopolnjujejo s kvalitetnimi in relevantnimi novostmi po kriterijih stroke. V celotni mreži knjižnice velja enotna izkaznico, tako član uporablja lahko vse enote sam, dostavo gradiva iz druge enote pa na željo uporabnika zagotovi tudi knjižnica. Povezovalna vloga vseh elementov knjižničnega sistema v okolju, se nadaljuje in dopolnjuje tako znotraj njihove mreže kot tudi z medknjižnično izposojo v okviru OOK in širše, uporabnikom z medbibliotečno izposojo omogočajo dostop do vsega javno dostopnega gradiva, tako v slovenskem prostoru kot izven meje. V okolju se povezujejo z vrtci, osnovnimi in srednjo šolo. Redno izvajajo bibliopedagoške dejavnosti, sodelujejo pri organiziranju kulturnih dnevov, izvajajo nacionalni projekt Rastem s knjigo. V letu 2015 so uvedli program Sprejem med bralce za učence drugih razredov, ki so ga vsi sodelujoči navdušeno sprejeli, zato ga bodo nadaljevali.

Podatki so za leto 2015.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 95

Knjižnično zbirko promovirajo z bibliopedagoškimi in biblioandragoškimi dejavnostmi za različne ciljne skupine, z organiziranjem literarnih večerov in predavanj, s ponudbo dobrih knjig v prostorih knjižnice in preko spletne strani ter povezavami na portal Dobreknige.si, kamor njihovi sodelavci prispevajo pomemben delež vsebin. Galerija v osrednji knjižnici v Grosupljem je manjši a hkrati prepoznaven razstavni prostor, v katerem se želijo predstaviti likovni ustvarjalci tako iz lokalnega kot širšega slovenskega prostora. Pri organiziranju razstav skrbijo za to, da so zastopane različne likovne tehnike. V časopisni kavarni, ki je del dodatne ponudbe knjižničnih storitev, so na voljo tudi osnovne turistične informacije z njihovega območja. Kavarna z galerijo predstavlja dodano kulturno ponudbo, saj je to prijeten ambient za srečevanje, prebiranje dnevnega časopisja ali dostopa do svetovnega spleta. Po vseh enotah in oddelkih, kjer je možno, potekajo različne razstave del otrok in odraslih iz različnih področij likovnega ustvarjanja in tudi ročnih spretnosti. V prostorih osrednje knjižnice v Grosupljem je v stari hiši s slavonskim hrastom opremljena soba z zidano pečjo in opremo iz začetka 20. stoletja. Soba se imenuje Koščakova soba, po lastniku hiše. V njej ima različne manjše dogodke knjižnica, je pa tudi občinska poročna soba. Poroke so po obnovi knjižnice bolj pogoste. Knjižnica skrbi za redno tekoče vzdrževanje in čiščenje tega prostora. Mestna knjižnica Grosuplje je bila zaradi kvalitetnih programov dela z uporabniki izbrana kot primer dobre prakse in Slovenijo zastopala v programu PLP 2020 Knjižnice spreminjajo življenja. Knjižnica Grosuplje za trenutno strateško obdobje nima javno objavljenega strateškega načrta. Poslanstvo, vizija in vrednote knjižnice so: Poslanstvo: Pridobivamo, obdelujemo, hranimo in izposojamo knjižnično gradivo ter posredujemo informacije o gradivu z vseh področij človekovega ustvarjanja. Z dejavnostjo, ki jo izvajamo, vplivamo na kakovost življenja občanov na izobraževalnem, kulturnem, informacijskem, prostočasnem in socialnem področju. Omogočamo vseživljenjsko učenje. Dvigujemo bralno kulturo in bralno pismenost. Vizija Knjižnična dejavnost dosega v skladu s potrebami prebivalcev in strokovnimi standardi prostorske, tehnične in kadrovske pogoje za ustvarjalen razvoj vseh prebivalcev na območju delovanja. Vrednote Knjižnična dejavnost dosega v skladu s potrebami prebivalcev in strokovnimi standardi prostorske, tehnične in kadrovske pogoje za ustvarjalen razvoj vseh prebivalcev na območju delovanja.

6.5 Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik (v nadaljevanju KFBK) se predstavlja kot središče bralne in informacijske kulture, znanja, sprostitve in druženja na kamniško – komendskem območju. Imajo odprt in lahko dostopen prostor za intelektualno in osebnostno razvijanje, kjer uporabniki najdejo želene informacije, gradivo, vire in skupne trenutke s podobno in različno mislečimi ljudmi. S storitvami pomagajo pri premostitvi socialne izključenosti in ovir. Dvigujejo kulturni nivo in ljudem bogatimo njihov vsakdan s široko ponudbo gradiva, prireditev in storitev. So varuhi tradicije in knjižnične kulturne dediščine. Do uporabnikov so empatični, prijazni in jim vedno prisluhnemo. Nudimo celodneven in brezplačen dostop do gradiva in virov. Spodbujajo branje in skrbimo za informacijsko opismenjevanje. Usmerjeni so k različnim ciljnim skupinam vseh generacij in poznajo bralne interese posameznikov. Z različnimi dejavnostmi in dogodki promovirajo svojo ponudbo in kulturne užitke in s tem privabljajo potencialne uporabnike. Z drugimi kulturnimi ustanovami

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 96

sodelujejo pri skupnih projektih, se medsebojno obveščajo in si svetujejo. Z lokalno skupnostjo in ustanovitelji dobro sodelujejo. So dodana vrednost okolju in po opravljenih izračunih vsak vloženi evro štirikratno povrnejo v svoje okolje. Sodelavci se vseskozi izobražujejo in so usmerjeni v razvoj. Z nabavo želijo izgraditi knjižnično zbirko, ki lahko zadovoljuje potrebe različnih ciljnih skupin uporabnikov in potrebe okolja v največji meri. Zato upoštevajo demografski in družbenoekonomski okvir za območje, ki ga KFBK pokriva. Demografski podatki kažejo na veliko število najmlajših, kar je najbolj izstopajoč podatek v demografski podobi kamniške in komendske občine. Ta podatek upoštevajo pri nabavi in oblikovanju zbirke za predšolske, šolske otroke in mlade družine. Glede na posebne potrebe kupujemo naslednje gradivo: • domoznansko gradivo; • dopolnjevanje planinske zbirke; • upoštevanje vsebin bibliopedagoških dejavnosti in projektov ter dejavnosti za spodbujanje bralne kulture (pravljične urice, Pravljični kovček, predšolska bralna značka Veronikin zaklad, Poletno družinsko branje, organiziran obisk osnovnošolcev, Projekt Rastem s knjigo, Srečanja). Za potrebe pravljičnih ur in Pravljičnega kovčka kupujejo po en izvod igralnih knjig. Nabavljajo večje število izvodov gradiva za sodelovanje pri različnih bralnih značkah (Veronikin zaklad, Poletno družinsko branje, Srečanja); • glede na bližino osnovnih šol število izvodov gradiva za osnovnošolce prilagajajo potrebam za domače branje, šolska tekmovanja, maturo in druge obveznosti; • sodelujejo z materinsko šolo v Kamniku, zato v večjem številu nabavljajo gradivo s področja porodništva in razvoja ter vzgoje otrok; • upoštevajo različne interesne skupine v lokalnem okolju in glede na njihove potrebe nabavljajo gradivo: risanje in slikanje, uporabna umetnost, čebelarstvo, psihologija, rekreacija; • upoštevajo različne narodnostne skupine in gradijo medkulturno zbirko. Pri določanju števila izvodov posameznega naslova upoštevajo ciljne skupine uporabnikov in demografsko podobo območja, ki ga knjižnica pokriva. Upoštevajo vsebinsko kakovost gradiva (ugled avtorja, izdajatelja, pozitivne kritike v strokovnih in drugih publikacijah), kakovost vezave, ceno in želje uporabnikov. Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik deluje za območje občin Kamnik in Komenda. Skupno število prebivalcev na tem območju na dan 01.01.2016 je bilo 35.363 prebivalcev. Knjižnica ima poleg osrednje knjižnice v Kamniku še krajevne enote v Komendi, Šmarci in Motniku ter potujočo knjižnico, ki omogoča dostop do knjižničnega gradiva tudi tistim uporabnikom, ki so iz bolj oddaljenih krajev in sicer sploh ne bi mogli do knjižnice ali pa veliko težje (otroci in starejši ljudje, ki nimajo prevoza, bolni, invalidi, ipd.). S potujočo knjižnico gradivo razvažamo po dolini Črne, Kamniške Bistrice in Tuhinjski dolini ter v Tunjice in Palovče. Od leta 2015 ima potujoča knjižnica postajališče tudi ob oskrbovanih stanovanjih. Najmlajša je enota v Motniku, ki so jo odprli marca leta 2013, knjižnica je prostore dobila v Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju, Podružnična šola Motnik. V Kamniku imajo dve posebni zbirki – domoznansko in Bavarsko, ter tri premične zbirke – vrtec Zarja, Terme Snovik in Foto klub Kamnik. V okolju uživajo ugled, saj nudijo kakovostne storitve, k čemur jih spodbujajo tudi redno beleženje ter analiziranje pohval in pritožb uporabnikov ter trendov razvoja na podlagi analize kazalnikov uspeha. Z okoljem veliko sodelujejo: s krajevnimi skupnostmi, društvi, organizacijami (Društvo upokojencev, Študentski klub, Zdravstveni dom Kamnik, krajevne skupnosti, krajevna kulturna društva …) pri različnih projektih, s katerimi želimo utrjevati lokalno identiteto, oživljati dediščinske vsebine in

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 97

sodelovati pri dvigu kakovosti bivanja. K temu pripomore tudi razširjena knjižnična mreža, kar so dosegli v zadnjih letih. Posebej so zadovoljni z delom enote Komenda. Preglednica 61: Enote in izposojevališča Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, 2016 Ime Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Knjižnica Komenda Knjižnica Šmarca Knjižnica Motnik Potujoča knjižnica Izposojevališče Fotoklub Kamnik Izposojevališče Vrtec Zarja

Lokacija Ljubljanska cesta 1, Kamnik Glavarjeva 37, Komenda Trg padlih borcev 2, Kamnik Motnik 8, Motnik Ljubljanska cesta 1, Kamnik Fužine 10, Kamnik Perovo 28, Kamnik

Št. prebivalcev 17.536 6.001 5.996 694 5.136

Št. enot gradiva11 104.811 20.761 14.038 5.789 6.171

Tedenska odprtost 55 37 16 6 9h 20'

V organizacijske enote razporejajo splošno strokovno gradivo, upoštevamo zastopanost vseh področij, demografsko podobo območja in specifične potrebe okolja: ▪ Komenda: študijsko gradivo, čebelarstvo, konjereja, zaradi bližine vrtca dober izbor kakovostnih slikanic, gradiva z vzgojno tematiko, izbor sodobnega leposlovja, za mladino vse naslove M in P stopnja, vse naslove domačega branja, dopolnjevanje zbirke igralnih knjig in igrač. ▪ Šmarca: zaradi bližine vrtca dober izbor kakovostnih slikanic, gradiva z vzgojno tematiko, izbor sodobnega leposlovja, za mladino vse naslove M in P stopnja, vse naslove domačega branja. ▪ Motnik: čebelarstvo, kmečka strokovna tematika, vrtnarstvo, sadjarstvo, izbor leposlovja za otroke in odrasle, vse naslove domačega branja. ▪ Potujoča knjižnica: čebelarstvo, kmečka strokovna tematika, vrtnarstvo, sadjarstvo, izbor leposlovja za otroke in odrasle, vse naslove domačega branja. Preglednica 62: Postajališča Potujoče knjižnice Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, 2016 Ime Bistričica Buč Češnjice Črna pri Kamniku Godič Gozd Hruševka Krivčevo Laze Markovo Mekinje Okroglo Sela Srednja vas Stahovica Šmartno Špitalič Tunjice Vranja Peč Zgornje Palovče Zgornje Stranje Zgornji Tuhinj Zgornji Tuhinj Žaga

Ulica Bistričica 12 Buč 20 Češnjice 3 Črna pri Kamniku 17 Godič 50 Gozd 10 Hruševka 1 Krivčevo 6 Laze v Tuhinju 4 Markovo Drnovškova pot 6 Okroglo Sela pri Kamniku 2 Srednja vas 23 Stahovica 15 Šmartno v Tuhinju 27 Špitalič 32 Tunjice 22 Vranja Peč 3 Zgornje Palovče 5 Zgornje Stranje Zgornji Tuhinj 55a Zgornji Tuhinj 20 Podstudenec 9a

Kraj Bistričica Buč Češnjice Črna pri Kamniku Godič Gozd Hruševka Krivčevo Laze v Tuhinju Markovo Mekinje Okroglo 7 Sela Srednja vas Stahovica Šmartno v Tuhinju Špitalič Tunjice Vranja Peč Zgornje Palovče Zgornji Tuhinj Zgornji Tuhinj Žaga

Pošta 1242 Stahovica 1219 Laze v Tuhinju 1219 Laze v Tuhinju 1242 Stahovica 1242 Stahovica 1242 Stahovica 1219 Laze v Tuhinju 1242 Stahovica 1219 Laze v Tuhinju 1241 Kamnik 1241 Kamnik 1242 Stahovica 1241 Kamnik 1241 Kamnik 1242 Stahovica 1219 Laze v Tuhinju 1221 Motnik 1241 Kamnik 1241 Kamnik 1241 Kamnik 1242 Stahovica 1219 Laze v Tuhinju 1219 Laze v Tuhinju 1242 Stahovica

Letna odprtost 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18

Zaradi potrebe po omogočanju dostopa do knjižničnih storitev tudi tistim uporabnikom, ki so iz bolj oddaljenih krajev in sicer sploh ne bi mogli do knjižnice ali pa veliko težje (otroci in starejši ljudje, ki nimajo prevoza, bolni, invalidi, ipd.) je v začetku leta 1997 prvič krenila na pot potujoča knjižnica. Skupaj s Knjižnico Domžale so takrat poslali na pot ustrezno opremljen in prirejen Mercedesov

Podatki so za leto 2015.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 98

kombi, prvo »knjižnico na kolesih«. Decembra 2012 pa so po petnajstih letih obratovanja dobili težko pričakovano novo, večjo potujočo knjižnico, s še bogatejšo knjižnično ponudbo, ki jo še naprej skupaj uporabljajo Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik in Knjižnica Domžale. Za namen potujoče knjižnice sedaj uporabljajo predelano vozilo Irisbus/IVECO Daily 50C17 V/P. Trenutno s potujočo knjižnico v občini Kamnik obiskujejo 24 krajev. Vozijo po Tuhinjski dolini, dolini Črne in Kamniške Bistrice, obiskujejo tudi Volčji Potok, Palovče, Vranjo Peč in Tunjice, vsakih štirinajst dni v popoldanskem času po vnaprej določenem urniku. Pri uporabi potujoče knjižnice se tedensko izmenjujemo s Knjižnico Domžale – se pravi v tednu, ko ne vozijo po krajih občine Kamnik, potujočo knjižnico uporablja Knjižnica Domžale in obiskuje kraje po njihovem urniku v občinah Domžale in Lukovica. V juliju in avgustu potujoča knjižnica ne vozi. V kombiju je ob vsakem obisku na voljo približno 3.000 enot knjižničnega gradiva, od tega okoli 2.750 knjig in 250 enot neknjižnega gradiva (CD in DVD). Gradivo je strokovno urejeno po UDK in je raznovrstno: od otroških pravljic, pesmic in poučnih knjig do strokovnih knjig za odrasle ter seveda otroško in odraslo leposlovje ter nekaj neknjižnega gradiva. Knjižnično zbirko nenehno obnavljajo in dopolnjujejo, pri čemer upoštevajo tudi zanimanje in povpraševanje uporabnikov. Izposoja poteka računalniško v sistemu COBISS preko »online povezave«. V ta namen je v kombiju nameščen računalnik, ki je preko spleta povezan s strežniškim računalnikom OpenVMS Itanium. S knjižnicami v Sloveniji sodelujejo predvsem preko medknjižnične izposoje. Z osrednjo območno knjižnico sodelujejo pri digitalizaciji domoznanskih vsebin, izobraževanjih, posvetovanjih, itd. Sodelujejo s šolskimi knjižnicami iz svojega območja, predvsem pri promociji knjižničnega gradiva, usklajevanju dostopnosti naslovov, ki so povezani z učnimi načrti. Knjižnično zbirko promovirajo z različnimi promocijskimi načini: objave seznamov novosti na domači strani in na spletnem socialnem omrežju Facebook, izdelava priporočilnih seznamov gradiva, tematske razstave gradiva na oddelkih knjižnice, razstave domoznanskega gradiva, predstavitve lokalnih avtorjev, sodelovanje z gradivom na festivalu Kamfest. Posebno pozornost namenjajo promociji e-knjig in s tem bralce seznanjajo tudi z uporabo tovrstnega gradiva. S sodelovanjem na socialnem omrežju vzpostavljajo dvosmerno komunikacijo s svojimi uporabniki, kar jim omogoča kvalitetno in premišljeno upravljanje odnosov z uporabniki. V okviru domoznanske dejavnosti gradijo lastni Kamniško-komendski biografski leksikon, ki je edina izobraževanju namenjena podatkovna baza s celimi besedili, ki jo Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik gradi samostojno. V letu 2015 so v Kamniško–komendski biografski leksikon (www.leksikon.si) vnesli 106 novih zapisov, ki se tedensko pretočijo tudi na portal Znani.slovenci.si. Knjižnica je v letu 2015 dobila nagrado za najbolj inovativen projekt Kamniške pravljične poti, nagrado je podelilo Združenje splošnih knjižnic. Bili so izbrani za nominacijo nagrade Horus za družbeno odgovornost. So ena od šestih slovenskih splošnih knjižnic, ki so bile izbrane v mednarodni program Public Libraries 2020: Knjižnice povezujejo – vloga knjižnic na področju socialnega povezovanja. Na vsesplošno stisko so se odzvali s projektom Delimo znanje, na katerem prostovoljci predajajo drugim svoje spretnosti in znanja. Odziv je velik in nad pričakovanji. S tem potrjujejo vlogo generatorja socialnega kapitala. Obeležili so tudi deseto obletnico delovanja Krajevne knjižnice Komenda. V ta namen so odprli igroteko, ki je novost v njihovi knjižnični mreži. Delo v KFBK je usklajeno s standardom ISO 9001:2008 in so zato tudi prejeli ustrezni certifikat.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 99

KFBK, takrat še z uradnim imenom Matična knjižnica Kamnik, je v okviru svojega strateškega načrta do leta 2019 načrtovala strateške usmeritve, cilje in ukrepe v okviru treh strateških področij: • Storitve za uporabnike • Zbirka in njena uporaba • Prostor in oprema • Opredelitev investicij in investicijsko vzdrževanje • Kadrovski načrt Znotraj načrta posebno izpostavljajo možnost prizidka stavbe osrednje knjižnice oz. širitve postavitve gradiva v zdajšnjo čitalnico in v zdajšnjo dvorano, ter ureditev nove dvorane v trenutno neizkoriščenih podstrešnih prostorih, kjer je za 414 m2 neizdelanih površin. Čitalnico bi nato razdelili na dnevno čitalnico in kavarno ob južni strani, kjer bi bilo stopnišče za vhod v dvorano, ter na študijski del na podstrešju. Neizkoriščeno in energetsko potratno podstrešje nad delom knjižnice bo z energetsko obnovo in novim toplotnim ovojem stavbe postalo vitalen del stavbe, namenjen novi dvorani za medgeneracijska druženja in novi zbirki strokovnega gradiva, saj je oddelek za odrasle premajhen. Dodatne površine v pritličju pa bodo lahko namenjene vsem, ki potrebujejo lahek in neoviran dostop do vseh knjižničnih vsebin. Njihova vizija je biti inovativna knjižnica, ki se odziva na spremembe v lokalnem okolju, predvidevati tudi prihodnje potrebe uporabnikov in za te potrebe razvijati ponudbo, ter vsem generacijam nuditi sodobne storitve.

6.6 Knjižnica Litija Občini Litija (316,3 km2) in občina Šmartno pri Litiji (222,3 km2) pokrivata teritorij, na katerem živi 20.530 prebivalcev. Poleg osrednje knjižnice v Litiji in krajevne enote v Šmartnem ima knjižnica organizirano kolekcijsko potujočo knjižnico v desetih zaselkih (v Občini Litija: Jevnica, Vače, Hotič, Sava, Polšnik, Dole, Gabrovka; v Občini Šmartno pri Litiji: Primskovo, Kostrevnica, Dom Tisje, Štangarske poljane) – dve izposojevališči sta avtomatizirani oz. imata dostop do spleta – za knjižnico v Gabrovki načrtujemo izrazito povečanje zaloge, prostora, odprtosti. Pri razporejanju gradiva v mreži jih vodi pravilo, da ima osrednja knjižnica v Litiji vsaj po en izvod, knjižnica v Šmartnem in kolekcijska potujoča knjižnica pa dodatne izvode glede na potrebe in povpraševanje uporabnikov (premične zbirke glede na interes in potrebe – več izvodov bomo namenili knjižnici Gabrovka). Skrbijo, da je število mladinske literature (zlasti slikanic) zato večje in na voljo za izposojo tudi v najbolj oddaljenih vaseh. To so predvsem demografsko ogroženi kraji brez tradicionalnih krajevnih središč in infrastrukture. To velja tudi za neknjižno gradivo. Osrednja knjižnica v Litiji s svojo odprtostjo 53 ur na teden (5,5 ob sobotah) ter krajevna knjižnica s 34 ur odprtosti na teden in 10 kolekcijskih zbirk (odprte bodo 109 ur na teden). Če iskanega gradiva ni v enoti oz. izposojevališču, ga knjižnica z medoddelčno izposojo zagotovi iz osrednje knjižnice. Vsi uporabniki v obeh občinah imajo enake možnosti za izposojo gradiva - ne glede na postavitev izvoda. Knjižnica ima enoto kolekcijske potujoče knjižnice. Ima 10 stacionarnih kolekcij (v dveh občinah), kjer se večkrat na teden izposoja gradivo (od 1 – 4 x). Dve kolekciji sta že avtomatizirani in izposoja poteka z računalnikom. Ker kolekcije obiskujejo pretežno predšolski in šolski otroci, jim zagotavljajo predvsem kvalitetno mladinsko leposlovje (gradiva za Bralno značko in domača branja) – zato je tudi nakup prilagojen tem potrebam. Skrb je naravnana predvsem mladim, kjer skušajo bralno kulturo privzgojiti mladim in jo tako zakoreniniti v okolju, kjer ni bilo tradicije delovanja knjižnic. V letu 2017 si bomo prizadevali z nadgradnjo knjižnične mreže v Gabrovki (formiranje samostojne enote) in pripravo za vzpostavitev kolekcije v kraju, kjer ni pokritosti s knjižnico (Kresnice). Knjižnica vztraja s promoviranjem potujoče knjižnice v manjših krajih obeh občin; čeprav majhne, skoraj neznatne knjižnične zbirke, v krajih, oddaljenih od večjih mestnih središč pomenijo poseben utrip, nujnost –

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 100

tudi prvo vez s knjigo in knjižnico. Dve organizacijski enoti (Litija in Šmartno) imata v celoti dostop do vzajemnega kataloga, tretja (kolekcijska potujoča) pa tudi – in sicer v dveh izposojevališčih. V letu 2015 so dokončali prvo fazo opremljanja knjižnice s sistemom RFID – s pomočjo razpisnih sredstev (50 %) smo kupili knjigomat za samostojno izposojo gradiva v osrednji knjižnici. V drugi polovici leta 2015, kolikor deluje, si je preko njega gradivo izposodilo 20 % uporabnikov. Za optimalno delovanje sistema je nujno potrebno ta projekt zaokrožiti z varovalnimi vrati. Preglednica 63: Enote in izposojevališča Knjižnice Litija, 2016 Ime Knjižnica Litija Krajevna knjižnica Šmartno Kolekcijska potujoča knjižnica Krajevna skupnost Dole pri Litiji Kolekcijska potujoča knjižnica Osnovna šola Gabrovka Kolekcijska potujoča knjižnica Podružnična šola Hotič Kolekcijska potujoča knjižnica Krajevna skupnost Jevnica Kolekcijska potujoča knjižnica Podružnična šola Polšnik Kolekcijska potujoča knjižnica Podružnična šola Primskovo Kolekcijska potujoča knjižnica Podružnična šola in vrtec Sava Kolekcijska potujoča knjižnica Podružnična šola Štangarske Poljane Kolekcijska potujoča knjižnica Podružnična šola Vače Kolekcijska potujoča knjižnica Podružnična šola Velika Kostrevnica

Št. prebivalcev 15.099 5.515

Št. enot gradiva12 61.156 23.847

Teden. odprt. 53 34

Dole pri Litiji 7, Dole pri Litiji

107

13.04113

2,5

Gabrovka 30, Gabrovka

235

2,5

Zgornji Hotič 6, Litija

548

2,5

Jevnica 29, Kresnice

403

2,5

Polšnik 25 c, Polšnik

106

2,5

Gradišče 28, Primskovo

2,5

Sava 21, Litija

276

2,5

Štangarske Poljane 15, Šmartno pri Litiji

2,5

Vače 24, Vače

373

2,5

Velika Kostrevnica 27, Šmartno pri Litiji

191

2,5

Lokacija Parmova 9. Litija Staretov trg 12, Šmartno pri Litiji

Knjižnica ima zalogo gradiva, ki izpolnjuje zahteve standardov. Pri nakupu gradiva skrbi, da jo dopolnjuje z aktualnimi in kvalitetnimi novostmi, ki ohranjajo priporočeno razmerje med stroko in leposlovjem. Skrbno se odloča za nakup subvencionirane literature. Zaradi znatnega zmanjšanja sredstev za nakup gradiva je kvalitetnejše gradivo postavljeno v osrednjo knjižnici, uporabnikom pa omogočajo izposojo v celi mreži knjižnice. To velja tudi za kvalitetno leposlovje slovenskih avtorjev in kvalitetne prevode klasičnih del s področja humanistike. Občo dostopnost nekaterih del uporabnikom zagotavljal portal Biblos, namenjeni izposoji e-knjig v slovenskih knjižnicah. Prioritetno delovanje knjižnice je spodbujanje bralne kulture in informacijske pismenosti. Knjižnica skrbi, da je v vseh njenih enotah na voljo dovolj gradiva za bralno značko (tudi predšolsko in za odrasle – poudarek na domačih avtorjih), sodelujejo v različnih projektih za spodbujanje bralne kulture in razvijajo tudi svoje (Tačkov festival). Poskrbijo tudi za prijetne in odmevne zaključke projektov spodbujanja branja (Poletavci). Ker je v knjižnici sedež Univerze za tretje življenjsko obdobje tudi aktivno sodelujejo pri spodbujanju branja za starejše; v sklopu potujoče knjižnice (tj. lokacije kolekcijskih zbirk) imajo izposojevališče v domu za ostarele, kjer oblikujejo poseben fond knjižne zbirke (zvočne knjige, knjige z večjimi črkami, izvajajo pa tudi obliko dela z uporabniki: Bralne urice v Domu Tisje). Nadaljujejo z bralno značko za odrasle Srčni bralec, kjer popularizirajo kvalitetnejše leposlovno branje (v letu 2017 so to germanski avtorji).

12 13

Podatki so za leto 2015. Podatek velja skupaj za vse lokacije kolekcijske potujoče knjižnice.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 101

V sklopu priporočil stroke za ustrezen nakup skrbijo za potrebe in želje iz okolja. Pri širjenju odprtosti mreže knjižnice se soočajo tudi s poudarjenimi potrebami bralcev v njihovem okolju: gre tako za količinske kot kvalitetne potrebe. V okolju je več zainteresiranih bralcev za družboslovne vede in pedagogiko, zato je tudi nabava osredotočena na tovrstno strokovno gradivo. Ustreznost nakupa preverjajo tudi v sodelovanju s strokovnjaki iz domačega okolja. Potrebe po poučnem gradivu uspešno rešujemo z medknjižnično izposojo – brezplačna znotraj mreže območne knjižnice. Knjižnica s premišljenim nakupom želi graditi kvalitetno zbirko gradiva, ki bo izpolnjevala pričakovanja in potrebe uporabnikov tako s področja informiranja, izobraževanja, kulturnega udejstvovanja, negovanja lokalne kulturne in zgodovinske pripadnosti in vseživljenjskega učenja. Osnovni cilj je povečati dostopnost knjižničnih storitev in gradiva uporabnikov – predvsem pa postopno usklajevanje minimalnih pogojev delovanja (prirasta!) s standardi. Povečevati želijo članstvo in uporabo knjižnice ter delovati za različne ciljne skupine, izobraževati uporabnike ter z različnimi načini (mediji, prireditve) popularizirati gradivo in dejavnost knjižnice – predvsem ekskluzivno domoznansko dejavnost, kot posebnost in dragocenost domače splošne knjižnice. Poudarjajo enakomerno razporejenost gradiva v celotni zbirki – z notranjim razporejanjem glede na izražen interes in potrebe. Knjižnica kot osrednja in matična knjižnica s tremi organizacijskimi enotami upošteva najširše informacijske, izobraževalne in kulturne potrebe okolja obeh občin, kjer deluje. Z vso svojo dejavnostjo predvsem pa s knjižnično zbirko želijo biti informacijsko, izobraževalno, kulturno in socialno središče obeh občin. Zagotavljajo gradivo za predšolske člane (4 vzgojnovarstvene ustanove), za 4 osnovne šole, za gimnazijo, za izobraževalno središče Geoss z visokošolskim programom, za Univerzo za tretje življenjsko obdobje (ima sedež v knjižnici), točko vseživljenjskega učenja in vse druge obiskovalce. Knjižnica je aktivni partner raznoterim društvom v občini, sodeluje v številnih projektih pri izdaji publikacij in knjig ter pripravlja spominske in druge slovesnosti. Na prepoznavnosti pridobiva tudi spletni biografski leksikon Obrazi srca Slovenije (viden tudi na portalu Znani Slovenci.si). S svojim delovanjem knjižnica podpira vse nacionalne strategije razvoja (na področju gospodarstva, izobraževanja, zdravja, varstva okolja in družbene vključenosti posameznikov). Državljani so seznanjeni s tem, katere potrebe lahko zadovoljijo v knjižnici in kakšne koristi lahko pričakujejo od tega, da jo obiskujejo: • delovanje na področju vseživljenjskega izobraževanja (knjižnice prepletajo številna področja); • zbirajo in posredujejo dokumente lokalne zgodovine in dokumente sodobnega življenja javne skupnosti – z domoznanstvom knjižnice vstopajo na področje kulturne dediščine; • zagotavljanje splošnega dostopa do elektronskih gradiv javne oblasti – knjižnice omogočajo demokratizacijo družbe – tistim, ki niso računalniško usposobljeni nudijo pomoč pri uporabi teh gradiv; • bibliopedagoško delo in andragoške dejavnosti za različne skupine. Poglavitne težave, s katerimi se sooča knjižnica pri izvedbi svojih programov: • zmanjševanje sredstev za nakup gradiva, • zmanjševanje sredstev za dejavnost (sredstva za zunanje sodelavce, sredstva za potujočo knjižnico), • zmanjševanje oz. ukinitev razpisov za razvoj knjižnične dejavnosti na nacionalni ravni (program, IKT), • pomanjkanje prostora v osrednji knjižnici v Litiji, • ni načrtovanja obnove knjižničnih stavb ter posodabljanja (ogrevanje, energetska sanacija, itd.).

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 102

Prizadeva jo zmanjševanje sredstev za razvoj (ni posodabljanja informacijske in računalniške opreme) ter izobraževanje kadrov (nove dejavnosti in postopki dela za izvajanje ustrezne informacijske službe za uporabnike). Bistvene težave vidijo predvsem v okrnjenem nakupu gradiva in slabi promociji knjižnične dejavnosti in s tem zmanjšanje aktivnosti za spodbujanje bralne kulture, ki morajo postajati vse bolj privlačne in odmevne za uporabnike. Knjižnica Litija svoje strateško načrtovanje razvoja do leta 2019 v okviru sledečih strateških področij in njihovih ciljev: • Uporabniki, dostopnost knjižnice in storitev • Člani knjižnice • Knjižnično gradivo • Zaposlitveni – kadrovski - načrt knjižnice • Tehnična oprema knjižnice • Knjižnično informacijski sistem • Investicije, vzdrževanje, razvoj • Financerji in ugled knjižnice • Organizacija knjižnice • Projekti • Kulturne prireditve • Interni akti • Promocija in marketing knjižnice Za razvoj pomembno so podrobno razdelali tudi svoje prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti: Prednosti • lokacija osrednje knjižnice v Litiji in krajevne knjižnice v Šmartnem pri Litiji; • uveljavljena tradicija knjižnične dejavnosti v Litiji in Šmartnem; • obnovljena in primerno opremljena krajevna knjižnica Šmartno; • prijazen, strokoven in prilagodljiv kader, obsežna in aktualna knjižnična zbirka; • odlična prireditvena dejavnost (sodelovanje z društvi, institucijami); • dobra tehnična opremljenost knjižnic (računalniki, projektorji, tiskalniki itd.); • podprtost prostorov za prireditve z multimedijskimi pripomočki; • dobro razvito sodelovanje z institucijami, društvi in posamezniki v kulturnem oz. širše družbenem področju; • inovativno razmišljanje o razvoju stroke v okolju z upoštevanjem specifike uporabnikov; • inovativni pristopi dela v domoznanstvu (digitalizacija, osebno delo z viri informacij, popularizacija vsebin,…) • zaupanje javnosti v naše delovanje. Slabosti • premalo prostora za izvajanje knjižnične dejavnosti v skladu z normativi in standardi (osrednji knjižnici primanjkuje študijskih prostorov, domoznanskih prostorov, kotičkov za posebne zbirke oz. dele gradiv; • pomanjkanje strokovnih prostorov za mladino oz. mladostnike); • nedostopnost prostorov v obeh krajevnih knjižnicah za gibalno ovirane (potreba po osebnem dvigalu); • zmanjševanje sredstev za razvoj (opremljenost) in nakup gradiva; • pomanjkanje strokovnega kadra; • slabe telekomunikacijske povezave (možnost priklopa na optično omrežje); Priložnosti • razvijati mrežo potujoče knjižnice in povezovanje oddaljenih krajevnih središč s knjižnično ponudbo;

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 103

• nove storitve in viri (posebno na daljavo); • posodabljanje in uvajanje novih informacijskih tehnologij - RFID – več zaposlenih bo na voljo za vsebinsko delo z uporabniki in gradivom; • digitalizacija in ureditev domoznanskih zbirk ter njihova popularizacija pri uporabnikih; • popularizacija posebnih zbirk knjižnice (npr.: zbirka Slovenske filatelistične akademije); • iskanje možnosti za rešitev prostorskih širitev za osrednjo knjižnico – priložnost za mesto - in izposojevališča potujoče knjižnice. Nevarnosti • neizvajanje izobraževanja zaposlenih; • neupoštevanje potreb, želja uporabnikov oz. sprememb v okolju pri načrtovanju programov; • nadaljnje zniževanje sredstev za razvoj knjižnice (zastarela oprema, energetsko neučinkovite stavbe); • nepovezovanje s sorodnimi institucijami in stroko; • netransparentno delovanje (poslovanje); • dejavnost informiranja prepustiti drugim (komercialnim) ponudnikom, ki ne izražajo javnega interesa (za dobro lokalne skupnosti); Dopolnjena vizija knjižnice je: Želimo ostati prijazna in dostopna knjižnica, ki bo uporabnikom dvigovala kvaliteto življenja, omogočala izobraževanje, prijetno zapolnjevala prosti čas in širila kulturno obzorje. V lokalni skupnosti se bomo z raznoliko ponudbo približevali kar najširšemu krogu prebivalcev v želji, da bi uporabljali našo knjižnično zbirko in storitve. Zato se bomo trudili za svojo razpoznavnost in ozaveščali o potrebi, koristnosti in nepogrešljivosti našega delovanja v okolju za sedanji in bodoči kulturni in duhovni razvoj.

6.7 Knjižnica Logatec Knjižnica Logatec je osrednja splošna knjižnica, ki deluje na območju občine Logatec. Sodi med knjižnice 4. skupine in pokriva območje z več kot 10.000 prebivalci, kar je eden od pogojev delovanja osrednje knjižnice. Opravlja dejavnost na območju Občine Logatec, kjer po zadnjih podatkih Urada za statistiko RS, živi 13.752 prebivalcev (stanje 1. 01. 2016). Knjižnica na svoji osrednji lokaciji v Logatcu deluje na 400 kvadratnih metrih uporabniškega, pisarniškega in skladiščnega prostora, vse tri krajevne knjižnice pa po standardih za splošne knjižnice ne dosegajo dovolj velike delovne površine. Knjižnica prejema sredstva za svoje delovanje od ustanoviteljice Občine Logatec, delež za nakup knjižničnega gradiva in računalniške opreme pa vsako leto prispeva Ministrstvo za kulturo. Vsa sredstva, ki jih knjižnica pridobi z članarinami in zamudninami, se vlagajo v njeno lastno dejavnost. Njena naloga je omogočiti prebivalcem na območju njenega delovanja dostop do knjižničnega gradiva na vseh fizičnih nosilcih ter dostop do spletnih informacij ter do zadovoljevanja kulturnih, izobraževalnih, informacijskih, raziskovalnih in socialnih potreb. To pomeni, da gradijo zbirko knjižničnega gradiva v skladu s priporočili bibliotekarske stroke, ob upoštevanju potreb okolja. Zbirka nudi osnovo za razvijanje bralne kulture, informacijskega opismenjevanja, vseživljenjskega učenja, smotrno izrabo prostega časa ter informiranje in razvoj socialnega in družbenega okolja kot celote. Število priseljenih prebivalcev v občino se je ustalil in se v zadnjih dveh letih ne povečuje več. Posledično tudi število uporabnikov in članov knjižničnih storitev ne narašča več. Prevladujejo mlade družine z otroki, zato v zadnjih letih beležijo rahli porast članov knjižnice tako iz vrst otrok kot tudi odraslih. Povečal se je predvsem obisk ur pravljic in vseh otroških prireditev. Knjižnica Logatec in njene enote zaradi pomanjkanja ostalih kulturnih ustanov v občini Logatec (muzej, gledališče, kino...) v veliki meri opravlja poleg informacijskega središča tudi izobraževalno vlogo in kulturno poslanstvo, in hkrati tudi vlogo socialnega središča. Tu se srečujejo različne ciljne skupine, vzpostavljajo se medgeneracijska sodelovanja.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 104

Knjižnično gradivo v Knjižnici Logatec nabavljajo centralizirano v osrednji knjižnici v Logatcu, kjer poteka tudi nakup za vse ostale tri krajevne knjižnice. Pri tem upoštevamo tudi predloge, želje in potrebe članov ter uporabnikov, tako da se zbirka oblikuje na osnovi izdelanega dokumenta letnega nakupa in upoštevanja predlogov, ki odražajo omenjene predloge in potrebe okolja. Pri tem s sprotnimi analizami sledijo uresničevanju cilja. Strategijo uveljavljanja možnosti enake dostopnosti do knjižničnega gradiva za vse prebivalce na območju Knjižnice Logatec z njenimi tremi pripadajočimi krajevnimi enotami, zagotavljajo tudi tako, da gradivo iz OK prevažajo v krajevne enote glede na potrebe in povpraševanje naših uporabnikov. Le na tak način lahko zagotovijo dostopnost gradiva vsem njihovim uporabnikom. Hkrati skrbijo tudi za uravnoteženo nabavo - prirast gradiva tako v OK kot tudi v vseh enotah krajevnih knjižnic. V krajevni knjižnici Vrh Sv. Treh Kraljev nabava gradiva kljub njeni majhnosti poteka že vsa leta. Namreč ta krajevna knjižnica v večji meri opravlja naloge, ki bi jih morala opravljati manjkajoča šolska knjižnica. Tudi nahaja se namreč v isti zgradbi kot podružnična osnovna šola. Zaradi te vloge dajejo večji poudarek na nabavi otroške in mladinske ter strokovne šolske literature. Pomemben pokazatelj, ki kaže na omogočanje enake dostopnosti do knjižničnega gradiva za vse uporabnike oziroma prebivalce na območju delovanja knjižnice, je razvitost enot krajevnih knjižnic. Te so povezane v mrežo, katere nosilec je osrednja knjižnica. Ocenjujejo, da je razvitost mreže enot krajevnih knjižnic na območju delovanja osrednje knjižnice Logatec zelo dobra, saj imajo od 19 naselij kar 4 naselja svojo krajevno knjižnico. Preglednica 64: Enote Knjižnica Logatec, 2016 Ime Knjižnica Logatec Krajevna knjižnica Hotedršica Krajevna knjižnica Rovte Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev

Lokacija Tržaška cesta 44, Logatec Hotedršica 64, Hotedršica Rovte 100, Rovte Vrh Svetih Treh Kraljev 18, Rovte

Št. prebivalcev 9.312 602 950 55

Št. enot gradiva14 91.90915

Tedenska odprtost 49 6 10,5 4

Skrbijo za razvijanje bralne kulture na različne načine (skozi projekte prilagojene različnim starostnim skupinam, s predstavitvami knjižnih del, preko spletne strani knjižnice itd.) promoviranje kakovostnega leposlovja z rednimi priporočilnimi seznami ter s poudarkom na delih slovenskih avtorjev in subvencioniranih naslovih. Najmlajše spodbujajo k branju skozi pravljične urice z ustvarjalnimi delavnicami in spoznavanju pravljic tudi skozi dramske uprizoritve. Izvajajo bibliopedagoško delo s skupinami najmlajših, ki redno prihajajo iz vrtcev. Skrbijo tudi za otroke s posebnimi potrebami. V sodelovanju z defektologinjo Tanjo Černe so oblikovali seznam strokovne literature v tiskani obliki z naslovom: »Seznam priporočene literature za otroke z disleksijo in nasveti za njihove starše«. Povezavo na ta seznam je njihovi spletni strani: »Priporočilni seznam in napotki za dislektike«. Za mlajše otroke v starosti od 7 do 12 let v sodelovanju z MKL organizirajo projekt »Poletavcev – poletnih bralcev«, ki se izvaja v času poletnih počitnic. V letu 2016 se je projekt razširil še na starejšo skupino, ki se je poimenovala NajPoletavci – poletni bralci. Ta je namenjen spodbujanju branja pri bralcih, ki so stari od 7 do 16 let. Projekta se iz leta v leto udeležuje čedalje več mladih bralcev.

14 15

Podatki so za leto 2015. Podatek o stanju zaloge za celotno knjižnico.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 105

Starejše bralce dodatno motivirajo k branju s pripravo najrazličnejših priporočilnih seznamov, zlasti nagrajenih del slovenskih in tujih avtorjev in nekoliko zahtevnejših del, saj po najbolj branih knjigah segajo že sami. Te ponudbe redno povezujejo tudi s predstavitvami različnih knjig ter predavanji in literarnimi večeri, ki jih pripravimo skupaj z JSKD Logatec. Skrbijo za študijski krožek Žarek I. na katerem se srečujejo predstavniki različnih generacij in skupaj obravnavajo prebrana dela. V obeh domovih ostarelih izvajajo bralne ure, ki so namenjene oskrbovancem, ki sami težko berejo oziroma so mobilno ovirani. Organizirajo različne oblike vseživljenjskega učenja in izobraževanja, katerega namen je dvigniti raven znanja. S tem uporabnikom omogočajo dostop do najrazličnejših informacij ter pridobitev znanja za uporabo računalniške tehnologije. Tako lahko posamezniki samostojno dostopajo do elektronskega kataloga ter ostalih elektronskih baz podatkov in e-knjig. Pri tem se povezujejo tudi z Uradom za delo, ki v izobraževanje brezposelnih oseb vključuje tudi predstavitev knjižnice in njenih storitev. Knjižnica predstavlja neformalni prostor socialne interakcije, ki omogoča ljudem lokalne skupnosti, da se srečujejo, izobražujejo in kulturno udejstvujejo. To seveda omogoča tudi večjo povezanost z lokalno skupnostjo, spodbuja druženje in ustvarja zanimivejše in prijetnejše življenje v občini. Obenem pa mora in želi knjižnica še vnaprej omogočati članom in uporabnikom dostopnost do klasičnih knjižničnih katalogov in gradiv. S pomočjo sodobne informacijske tehnologije pa odpirati dostop tudi do najrazličnejših informacijskih virov, internetnega omrežja, elektronske pošte, sodobnih elektronskih medijev, e-knjig, filmskih in glasbenih CD-jev in DVD-jev, ter knjižničnega informacijskega sistema COBISS. Ob tem pa knjižnica stremi k razvoju obstoječih in ustvarjanju novih storitev, ki sledijo trendom sodobne informacijske družbe. Razširitev ponudbe in kakovosti knjižničnih storitev so dosegli s tem, da smo se povezali z območnimi knjižnicami osrednjeslovenskega območja preko brezplačne medknjižnične izposoje študijskega in strokovnega gradiva iz knjižnic osrednjeslovenskega območja . Na takšen način lahko tudi v nadalje zagotavljajo kvalitetno in hitro ponudbo gradiva, ki ga v knjižnici nimajo. V zadnjih letih sistematično gradijo zbirko razglednic občine in zbirko del dr. Andreja Gosarja ter prav tako del, ki govorijo o dr. Andreju Gosarju. Dopolnjujejo tudi zbirko del Ivana Albrehta in del o Ivanu Albrehtu. Vse te tri zbirke sodijo v sklop domoznanskega gradiva. Občina Logatec je območje relativno hitre rasti prebivalstva zaradi naravnega prirastka in priseljevanja v okolje, ki predstavlja neposredno bližino Ljubljane. V zadnjih letih v knjižnici beležijo trend vpisovanja mladih družin in prebivalcev, ki se vpisujejo kot študenti ob delu. Na območju delovanja Knjižnice Logatec delujeta dva večja domova za ostarele, zato so pozorni pri nabavi gradiva s povečanim tiskom, saj gre večinoma za ljudi s slabšim vidom. Za to skupino s posebnimi potrebami nakupujejo tudi zvočne knjige. Pri nakupu gradiva vsako leto upoštevamo tudi to, da v kraju deluje glede na število učencev ena večjih osnovnih šol v Sloveniji, zato kupujejo večje število izvodov posameznih knjig, ki jih učenci potrebujejo za bralno značko in pridobitev posameznih priznanj. Na tem področju pri nakupu gradiva sicer poteka koordinacija nabave gradiva z osnovnimi šolami. V Logatcu je bil spomladi 2016 odprt Azilni dom za družine iz vojnih območij, ki so prosilci za azil. Večina družin je iz Sirije in Afganistana. V knjižnici organizirajo ure pravljic in otroške prireditve na katere obvezno vabijo tudi otroke in starše iz Azilnega doma. Imajo pa težave z nabavo literature v arabskem in farsi jeziku, ki bi zagotovila knjižno gradivo v njihovem materinem jeziku. V Občini Logatec bodo tudi v prihodnje delovale vse njene krajevne enote delovale v nespremenjeni knjižnični mreži, ki je v celoti vključena v sistem COBISS, in s tem omogoča avtomatizirano izposojo in pregled gradiva. Vse enote delujejo v prenovljenih prostorih (4 prenove v letih 2003 – 2007), kjer so izpolnjeni vsi osnovni pogoji za delovanje knjižnic. Občina Logatec ima dobro razvito mrežo knjižnic, saj sodita Krajevni knjižnici v Hotedršici in na Vrhu Svetih Treh Kraljev že v tako imenovano

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 106

nadstandardno storitev, ker delujeta na območjih z manj kot 1.500 prebivalci. Kljub temu je Občina Logatec kot ustanoviteljica podprla ohranitev teh dveh enot. S tem pa daje možnost dostopa do knjižničnih storitev tudi nekaterim delom redko poseljenega podeželja občine. Knjižnica je v obstoječi stavbi, v prizidku k Narodnem domu, po četrt stoletja prostorsko že utesnjena, zaradi same konfiguracije objekta je širitev nemogoča. Tudi ta objekt je ne glede na manjšo starost v razmeroma slabem gradbeno-tehničnem stanju. Občina Logatec ima namen porušiti obstoječi objekt Narodnega doma s prizidano Knjižnico Logatec in na njegovem mestu zgraditi novega. Sam objekt je dotrajan, obstoječe dvorane ni ekonomsko upravičeno sanirati, saj osnovne kapacitete ne zadoščajo zahtevam pravilnikom in normativom in se primerna (dovolj velika) dvorana tako ne more zgraditi. Stavba ne zadošča zadostni potresni varnosti. Poleg tega je želja investitorja zgraditi večjo dvorano, ki bo zadostila potrebam občanov. Ohrani se le sprednji del Narodnega doma zaradi zahtev Zavoda za kulturno dediščino oziroma pomena Narodnega doma kot spomenika. Predviden program se je v večji meri že do sedaj izvajal v obstoječem Narodnem domu, vendar sta tako dvorana kot knjižnica danes utesnjeni, prostori pa so postali z vidika uporabe novih tehnologij in načinov uporabe prostora, tako v knjižničarstvu kot v glasbi, uprizoritvenih umetnostih in pri drugih prireditvah nefunkcionalni. Novi objekt bo tako pomenil nadaljevanje istih dejavnosti na lokaciji, hkrati pa bo omogočil širitev in funkcionalno nadgradnjo. Novi Narodni dom bo tako postal s svojo dominantno lego v prostoru kulturno, skupaj z Upravnim centrom in avtobusno postajo pa tudi pomensko središče mesta in občine. Knjižnica Logatec svoje strateške cilje knjižnice za obdobje do leta 2019 opredeljuje v okviru trinajstih strateških področij: • Uporabniki in dostopnost knjižnice in knjižničnih storitev • Člani knjižnice • Knjižnično gradivo • Zaposlitveni kader • Tehnična oprema knjižnice • Knjižnično informacijski sistem • Investicije in vzdrževanje • Financiranje in ugled knjižnice • Organizacija knjižnice • Projektno delo • Elektronske knjige • Prireditve • Promocija in druge marketinške aktivnosti knjižnice Kot dopolnitev strateškim usmeritvam bi lahko uporabili tudi SWOT analizo, ki je bila pripravljena v okviru Lokalnega programa kulture; Strategija razvoja kulture Občine Logatec 2016 - 2019 (2015), kjer so ugotovili: Prednosti vidijo v ugodni lokaciji knjižnice; prijaznosti, splošni razgledanosti in strokovni usposobljenosti zaposlenih; fleksibilnosti zaposlenih (verjetno edina računovodkinja v Sloveniji, ki ima bibliotekarski izpit in je zaposlena v knjižnici ter dela po potrebi tudi na izposoji gradiva, ravno tako tudi direktor). Slabosti so videli predvsem v pomanjkljivem številu zaposlenih; razpršenosti krajevnih knjižnic (4x na teden zaposleni iz OK Logatec potujejo v Rovte, Hotedršico in Vrh Svetih Treh Kraljev); veliko število bolniških izostankov; kronično pomanjkanje prostora – tako za gradivo kot za zaposlene (računovodkinja in vsi ostali zaposleni razen direktorja imajo v celi zgradbi knjižnice na razpolago eno samo pisarno, v kateri potekajo računovodstvo in administracija, nabava, naročanje gradiva, obdelava gradiva, telefonske reklamacije, ipd.); knjižnica nima skladišča – v uporabi je zaklonišče, ki ni

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 107

ustrezen prostor za shranjevanje knjižničnega gradiva; nima prostorov za izvedbo izobraževanj, predavanj, likovnih razstav; zgradba v celoti že dolgo več ne ustreza najosnovnejšim potrebam in zahtevam po normalnem delovanju splošne knjižnice; neustrezni prostori za krajevni knjižnici Hotedršica (še vedno trpi za posledicami poplave, izredno visoka vlaga v prostorih knjižnice) in Vrh Svetih Treh Kraljev (nahaja se v prostorih podružnične osnovne šole, prostori so minimalistični, onemogočene kakršne koli ostale dejavnosti); zmanjševanje sredstev za nakup knjižničnega gradiva, MK je nakazalo Knjižnici Logatec za nakup knjižničnega gradiva v letu 2014 kar za 8.712,00 € sredstev manj kot v letu 2011. Nevarnosti so izguba stalnih odjemalcev zaradi zastarelega sistema in neustreznih prostorov; izguba knjižnih enot zaradi morebitnih poškodb ob skladiščenju oz. ob naravnih nesrečah; zmanjševanje včlanjevanja novih odjemalcev zaradi zastarelega in okornega sistema; povečanje bolezenskih odsotnosti zaradi stresa preobremenjenega osebja. Priložnosti pa vidijo v novem kulturnem centru, v katerega naj bi po načrtih bila umeščena nova sodobna knjižnica. Za nadaljnji razvoj Knjižnice Logatec je pomembna predinvesticijska zasnova Izgradnja Narodnega doma in Knjižnice Logatec. Svojo vizijo je zapisala v sledeči obliki: Knjižnica kot informacijsko središče želi še naprej ostati prijazen, varen in zaupanja vreden javni prostor, ki predstavlja urejenost, zanesljivost in enako odprtost vsem uporabnikom vseh starosti. S posebnim poudarkom prilagojenosti za uporabnike s posebnimi potrebami. Poseben poudarek dajemo tudi bolj intenzivnemu informacijskemu opismenjevanju svojih uporabnikov in prebivalcev občine. Obenem pa s pomočjo sodobne informacijske tehnologije še vnaprej omogočati dostopnost do klasičnih knjižničnih katalogov in gradiv kot tudi do najrazličnejših informacijskih virov, interneta, elektronske pošte, sodobnih elektronskih medijev, filmskih in glasbenih CD-jev in DVD-jev, ter knjižničnega informacijskega sistema COBISS. Ob tem pa knjižnica stremi k razvoju obstoječih in ustvarjanju novih storitev, ki sledijo trendom sodobne informacijske družbe. Kot sodobna, k uporabniku usmerjena splošna knjižnica želimo ozavestiti in spremeniti javno mnenje o identiteti, podobi in vlogi knjižnice, ki da pretežno samo izposoja knjige v dejansko predstavo o tem, da je sodobna splošna knjižnica ustanova, ki sledi razvoju in tehnološkim spremembam globalne informacijske družbe in je kot taka osrednje informacijsko in izobraževalno središče.

6.8 Knjižnica Medvode Knjižnica Medvode kot samostojna občinska knjižnica skrbi predvsem za zagotovitev optimalnih prostorskih, kadrovskih, strokovnih in materialnih pogojev za kvalitetno in uspešno izvajanje knjižnične dejavnosti in njenega poslanstva. Občina Medvode leži na prehodnem območju med Ljubljano, Škofjo Loko in Kranjem. Po statističnih podatkih ima 15.979 prebivalcev. V njej delujeta vrtec Medvode in Rahelin vrtec (hiša otrok Montessori), v katera je vključenih 747 predšolskih otrok. V občini so tudi štiri osnovne šole, v katere je vključenih 1.465 osnovnošolskih otrok. Srednjih šol v občini ni. V občini Medvode je tudi Dom starejših občanov, v okviru katerega so varovana stanovanja za starejše ter dve stanovanjski skupnosti ljudi z motnjo v duševnem razvoju Barka. Poleg tega v občini deluje Vzgojno izobraževalni zavod Frana Milčinskega v Valburgi in Invalidsko društvo Kengurujček (otrok s prirojenimi in pridobljenimi okvarami prebavnega trakta).

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 108

Preglednica 65: Enota Knjižnice Medvode, 2016 Ime Knjižnica Medvode

Lokacija Cesta Komandanta Staneta 10, Medvode

Št. prebivalcev 16.032

Št. enot gradiva16 74.280

Tedenska odprtost 50

Na področju občine Medvode deluje tudi bibliobus Mestne Knjižnice Ljubljana, ki se ustavlja na petih postajališčih v krajih Sora, Zbilje, Smlednik, Trnovec in v Centru starejših občanov v Medvodah. S svojim gradivom skrbijo za potrebe predšolskih in šolskih otrok občine, dijakov, študentov, zaposlenih, upokojencev, brezposelnih ter oseb s posebnimi potrebami. Vsem našim uporabnikom želimo ponuditi primerno gradivo, ki bo upoštevalo njihovo specifiko. To je tudi gradivo z večjim tiskom, gradivo s področja starostne in socialne problematike, vzgoje in izobraževanja, priročniki za samopomoč, gradivo za ročno ustvarjanje (vsi mediji), gradivo za dislektike, itd ... Kupujejo informativna gradiva in splošen periodični tisk, skušajo pokriti najrazličnejša strokovna področja z različnimi mediji ter okrepiti domoznansko zbirko. Izobraževalne potrebe okolja zadovoljujejo z nakupom gradiva različnih strokovnih področij, različnih medijev in različnih zahtevnostnih stopenj. Da bi zadostili kulturnim potrebam okolja, kupujejo kvalitetno leposlovje domačih in tujih avtorjev, nagrajeno leposlovje in klasiko, kvalitetno mladinsko leposlovje ter aktualne domače in tuje revije, ki imajo literarno in strokovno vrednost. Organizirajo različne oblike dejavnosti, ki so povezane z branjem, širjenjem bralne kulture in informacijske pismenosti. Kot prioriteto poskušajo uveljaviti skrb za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika ter povečevanje ravni izobrazbe in pismenosti prebivalstva. Pripravljajo in izvajajo ustvarjalne delavnice, uganke, bralno značko za otroke, bralno značko za odrasle, tematske razstave, knjižne in literarne večere, bibliopedagoške ure za vrtce, osnovne šole in različne zavode. V okviru bibliopedagoškega dela se prav posebej posvečajo najmlajšim uporabnikom knjižnice. Razvijanje branja in bralne kulture se začne že v najzgodnejših letih, zato najmlajše spodbujajo k branju (z nakupom slikanic z velikimi tiskanimi črkami, slikopisov in knjig z malo besedila) za postopno pridobivanje bralnih spretnosti. Za najmlajše načrtujejo tudi nakup leposlovja in poljudne literature na različnih medijih, ki otrokom omogočajo spoznavanje predmetov in osvajanje pojmov. Pri nakupu smo posebej pozorni na varnost in kvaliteto gradiva. Knjižnica sodeluje tudi z obema vrtcema v občini, katerih otroci nas večkrat obiščejo v organiziranih skupinah. Takrat otrokom in vzgojiteljicam predstavijo knjižnico: kako deluje, komu je namenjena, kako se lahko včlanijo in tudi tako pripomoremo k spodbujanju širjenja branja in bralne kulture. V sodelovanju z vrtcema v občini imajo za najmlajše pripravljeno tudi bralno značko Medvodko bere. V šolskem letu 2015/2016 je bralno značko uspešno zaključilo kar 397 otrok. Za najmlajše pripravljajo tudi tematske knjižne kovčke, v katerih so knjige in DVD-ji ali CD-ji na določeno temo, ki jih otroci odnesejo domov. Izvajajo tudi Medvodkove bralne urice za predšolske otroke, ki ne obiskujejo vrtca. Na njih otroci skupaj s knjižničarko prebirajo pravljice, listajo po knjigah, ustvarjajo in se igrajo z igračami iz njihove zbirke. Po vsebini zagotavljajo za osnovnošolce koristne poučne in leposlovne medije tako v knjižni kot neknjižni obliki. Vsako leto sodelujejo v nacionalnem projektu Rastem s knjigo, ki ga izvajajo Javna agencija za knjigo, Ministrstvo za kulturo ter Združenje splošnih knjižnic ob podpori Zavoda RS za šolstvo, Društva šolskih knjižničarjev Slovenije in Društva slovenskih pisateljev. Tudi v letu 2016 so se pridružili projektu Poletavci – poletni bralci, katerega namen je, da bi se branje čim bolj razširilo med otroki v Sloveniji. Namenjen je otrokom od šestega do dvanajstega leta in spodbuja polurno branje vsak dan med poletnimi počitnicami. Ob različnih priložnostih (počitnice, predpraznični čas, …)

Podatki so za leto 2015.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 109

organizirajo kreativne delavnice za otroke in starejše, ki tako svoj prosti čas preživljajo ustvarjalno, v prijetni družbi pa se na ta način učijo tudi medsebojne (in medgeneracijske) komunikacije. Na mesečnih Knjižnih večerih na Sotočju predstavijo literarne novosti za starejše bralce, poleg tega imajo redne literarne večere, občasna srečanja s književnimi ustvarjalci, tematske razstave, vodene mesečne delavnice za delo z računalnikom in seznanjanje s svetovnim spletom. Izvajajo projekt bralne značke za odrasle, ki se imenuje Beremo na sotočju: spodbujanje branja med odraslimi. Vsem starostnim skupinam uporabnikov pa vsakodnevno individualno svetujemo in pomagamo pri bolj učinkoviti izbiri in izrabi knjižničnega gradiva, pri uporabi kataloga COBISS in svetovnega spleta. Knjižnica Medvode je ponosna, da je članica Združenja slovenskih splošnih knjižnic, zato se njeni strokovni delavci aktivno udeležujejo njihovih strokovnih srečanj in izobraževanj ter sodelujejo na srečanjih pod vodstvom osrednje območne knjižnice. V letu 2016 so se že peto leto zapored pridružili projektu Mestne knjižnice Ljubljana Poletavci – poletni bralci, z njimi pa sodelujejo tudi pri drugih projektih ter se udeležujemo aktualnih strokovnih srečanj. V medsebojnem sodelovanju omogočajo tudi oddaljen dostop do več podatkovnih zbirk, ki so objavljene na njihovi spletni strani. Z vsemi slovenskimi knjižnicami sodelujejo pri medknjižnični izposoji. Sodelujejo z osnovnimi šolami in vrtci. Glede na starost otrok in učencev ter učne tematike jim prilagodijo vsebino bibliopedagoških ur. Skupaj z občinskimi društvi pripravljajo različne prireditve, sodelujemo z Javnim zavodom za kulturo in mladino (poletno počitniško varstvo otrok, skupne ustvarjalne delavnice, računalniško opismenjevanje starejših, najrazličnejše razstave). Knjižnično zbirko promovirajo z najrazličnejšimi dogodki in prireditvami za otroke, mladino in odrasle, ki posredno ali neposredno predstavljajo knjižnico, opozarjajo na njihovo dejavnost in ponudbo ter hkrati vabijo k obisku. Večeri so zapolnjeni z različnimi prireditvami za odrasle in termini so zasedeni že vsaj leto vnaprej. Velika ponudba/povpraševanje s strani ustvarjalcev za organizacijo dogodkov v naši knjižnici dokazuje, da so privlačno središče za občane in tudi druge obiskovalce. Organizirajo knjižne čajanke, potopise, literarne večere, razstave, različna predavanja, ustvarjalne delavnice za odrasle in podobno. Poleg vsega tega postavljajo tematske razstave (glede na aktualne dogodke v knjižnici, v državi ali svetu), na vidnem mestu v knjižnici razstavljajo novosti, ki si jih uporabniki lahko tudi izposodijo, organizirajo občasne ustvarjalne delavnice za odrasle, se povezujejo z občinskim glasilom Sotočje, kjer so objavljeni članki o knjižnici in njenih dejavnostih. K promociji kulturnoinformacijskega delovanja knjižnice v sami občini pripomore tudi sodelovanje s kabelsko televizijo Medvode, ki redno spremlja delovanje knjižnice. Že dve leti (od 2014) izvajajo tudi projekt Knjiga na potepu. V ta namen imajo v okolici knjižnice postavljeni dve hiški, v katerih so knjige, ki so izločene iz knjižničnega fonda oziroma podarjene s strani uporabnikov. Opremljene so z nalepkami, uporabnik lahko knjigo vzame, jo prebere in jo nato vrne v hiško. Če želi, pa lahko knjigo tudi obdrži ali pa jo podari nekomu drugemu. Tako je določen fond knjig na voljo uporabnikom tudi, ko je knjižnica zaprta. Pomembni so tudi domoznanski večeri, kjer predstavljajo teme in ljudi, ki so zanimivi z vidika medvoške občine. Vsako leto se trudijo dodati kaj novega ali preoblikovati staro ponudbo v privlačnejšo, aktualnejšo. Za uspešno delo knjižnice je potrebno zagotoviti poleg finančnih sredstev za redno dejavnost in vzdrževanje, tudi ustrezne druge pogoje; predvsem ostaja stari problem oziroma potreba po dodatnih internih prostorih in prostorih za uporabnike knjižnice: • Direktor zavoda potrebuje osebni delovni prostor oziroma prostor za individualne razgovore z zaposlenimi in zunanjimi obiskovalci. Knjižnica ima en sam skupni delovni prostor, v katerem potekajo vsa interna dela – delo direktorice, delo poslovne sekretarke, delo nabavne in obdelovalne službe. Prostor tako nikakor ne omogoča pogojev, ki jih delo direktorja ter vseh ostalih zaposlenih zahteva.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 110

• Potrebujejo prostor za potrebe nabavne in obdelovalne službe. Vnos računskih podatkov, inventarizacija, katalogizacija so zahtevni delovni procesi, ki od zaposlenih zahtevajo zbranost, v prostoru pa mir in tišino. • Uporabniki potrebujejo študijsko čitalnico, ki bi služila tudi kot računalniška učilnica ter bi omogočila izobraževanja uporabnikov. Dosedanja izobraževanja potekajo namreč kar v čitalnici, kar pa moti tako bralce kot sam proces izobraževanja. Knjižnica Medvode za trenutno strateško obdobje nima javno objavljenega strateškega načrta.

6.9 Cankarjeva knjižnica Vrhnika Cankarjeva knjižnica Vrhnika je javni zavod, ki izvaja knjižnično dejavnost za področje občin Vrhnika, Borovnica in Log – Dragomer. Je osrednja knjižnica, ki ima v svoji mreži Knjižnico dr. Marje Boršnik Borovnica. Občina Log – Dragomer svoje enote še nima. Vsem prebivalcem na območju njenega delovanja omogočiti neomejen dostop do knjižničnega gradiva in informacij ter informacijskih, kulturnih, sprostitvenih in izobraževalnih storitev, kot jih določajo zakoni in predpisi ter tradicija knjižnice in področje, v katerem deluje. Je pomemben dejavnik, ki vpliva na kulturni, gospodarski in socialni razvoj okolja. Cankarjeva knjižnica Vrhnika ima v svoji organizacijski sestavi Knjižnico dr. Marje Boršnik Borovnica, pogodbo za zagotavljanje knjižnične dejavnosti pa ima sklenjeno tudi z občino Log-Dragomer, ki še nima enote v svojem kraju. Zato je gradivo, nabavljeno s sredstvi občine Log-Dragomer, locirano na Vrhniki, medtem ko je gradivo, kupljeno s sredstvi občine Borovnica, locirano v borovniški enoti. Zahtevnejše in dražje strokovno gradivo je razporejeno samo v osrednji knjižnici na Vrhniki, kakovostni naslovi so dostopni v obeh enotah, s tem da imamo v osrednji enoti več izvodov. Skupaj z občinskimi zavodi skrbijo, da je gradiva za predšolske in šolske otroke dovolj na zalogi. Gradivo za posebne skupine uporabnikov je dostopno v obeh enotah, od najmlajših do odraslih s posebnimi potrebami, zvočne knjige pa so v večji meri zastopane v osrednji knjižnici. Trudijo se zadovoljiti vsem potrebam uporabnikov, če gradiva nimajo v nobeni enoti, si ga izposodimo medknjižnično. Za bodočo enoto v Log-Dragomeru nabavljajo samo knjižno gradivo, ki ga trenutno izposojajo na Vrhniki. Osrednja knjižnica se je poleti 2014 preselila v nove prostore na Tržaško cesto 32. V prvem nadstropju Kulturnega centra Vrhnika je na cca. 1.400 m2 oddelek za odrasle s čitalnico, računalniško učilnico, mladinski oddelek s čitalnico in pravljično sobo, medioteko in domoznanski oddelek. Postavitev vsega knjižničnega gradiva v prostem pristopu v eni etaži je idealna rešitev tako za uporabnike kot za organizacijo dela. Skladišče in pisarni so v medetaži. Z novim in prenovljenim prostorom je knjižnica dobila novo, svežo vsebino, pridobili so prostor za vso knjižnično gradivo, dosegli so funkcionalno povezanost oddelkov in zagotovili sodobne delovne prostore. Nova lokacija knjižnice je ustrezna, saj je lahko dostopna. S podobnim namenom se mora izvesti investicija v Borovnici, saj prostori zaradi svoje dotrajanosti ogrožajo delo in varnost delavk in uporabnikov. Najemodajalec vsako leto podaljšuje najemno pogodbo. Prostorska problematika je bila večkrat izražena v dopisih, izvedena je bila anketa med uporabniki, vrednotenih je bilo več lokacij za gradnjo novih knjižničnih prostorov, izdelane so bile idejne zasnove, januarja 2008 je vodja krajevne knjižnice izdelala nalogo, v kateri je razdelala prostorske potrebe. Namen investicije: S pridobitvijo novih prostorov in izselitvijo iz dotrajanega najemniškega objekta, bi zagotovili ustrezne površine za delovanje knjižnice. Prednostna naloga v Borovnici bo v obdobju do leta 2020 zagotovitev novih knjižničnih prostorov, saj so le ti pogoj za kvalitetno delovanje knjižnice in izvajanje različnih knjižničnih dejavnosti.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 111

Občina Log-Dragomer še ni zagotovila primerne lokacije za nove knjižnične prostore. V skladu Zakonom o knjižničarstvu je splošna knjižnica samostojna pravna oseba, če izvaja knjižnično dejavnost za 10.000 ali več prebivalcev. Knjižnica, ki izvaja to dejavnost za območje z manjšim številom prebivalcev, je enota samostojne knjižnice. V skladu z Zakonom o knjižničarstvu mora vsaka občina zagotoviti knjižnično dejavnost za svoje občane. Pridobiti morajo potrebne prostore, ki bi ustrezali standardom, kar bi omogočilo kakovostno izvajanje načrtovanih dejavnosti. Preglednica 66: Enoti Cankarjeve knjižnice Vrhnika, 2016 Ime Cankarjeva knjižnica Vrhnika Krajevna knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica Enota Log-Dragomer18

Lokacija Tržaška cesta 32, Vrhnika Paplerjeva 23, Borovnica enota še ne deluje

Št. prebivalcev 16.848 4.275 3.606

Št. enot gradiva17 96.955 30.853 12.528

Tedenska odprtost 55 25 -

Tedensko število ur odprtosti osrednje knjižnice je 55 ur. Načrtovani delež odprtosti organizacijskih enot v skladu z določbami Uredbe je 100 %, prav tako načrtovani delež organizacijskih enot z dostopom do vzajemnega kataloga. Knjižnično zbirko oblikujejo glede na finančne zmožnosti (cena enote gradiva, sofinanciranje s strani občin, sredstva Ministrstva za kulturo, lastna sredstva), kvaliteto gradiva, povpraševanje ter glede na število prebivalcev v občinah. Zbirka omogoča uporabnikom predvsem kvalitetno izbiro knjižničnega gradiva. Pod enakimi pogoji je na razpolago različnim ciljnim skupinam prebivalstva, od otrok, mladine, odraslih, upokojencev, brezposelnih, invalidov, starejših občanov in oseb s posebnimi potrebami. Cankarjeva knjižnica Vrhnika kot osrednja knjižnica skrbi za nabavno politiko na celotnem območju. Pri tem upošteva značilne potrebe okolja: razvojna usmeritev lokalne skupnosti in dejavnost lokalnih ustanov; demografske značilnosti, starostna, izobrazbena in socialna struktura prebivalstva ter struktura uporabnikov oz. ciljnih skupin; značilnosti okolja. Z optimalno ponudbo knjižničnega gradiva in informacij želijo doseči zadovoljstvo vseh obiskovalcev naše knjižnice, omogočiti dostop do vsega knjižničnega gradiva, zadovoljevati potrebe po strokovni literaturi učencev, dijakov in študentov, pokrivati potrebe po literature za obvezno domače branje, s smotrnim in kvalitetnim nakupom pridobiti predvsem kakovostno gradivo. Za najmlajše uporabnike (predšolske otroke) nabavljajo gradivo, ki omogoča enostavno spoznavanje pojmov in stvari in otroku približa knjigo. Prednost dajejo kvalitetnemu gradivu (jezik, ilustracije, vezava ipd.), pestremu izboru slikanic, CD-jev, DVD-jev ter igrač. Izvajajo bibliopedagoške dejavnosti, s katerimi otrokom približajo kakovostno literaturo. Gradivo za osnovnošolsko mladino razvija bralne spretnosti bralcev začetnikov (knjige z velikimi tiskanimi črkami, knjige z malo besedila), nudijo tudi pester izbor strokovne in leposlovne literature za starejše osnovnošolce, gradivo za domače branje ter bralno značko (tudi tujejezično). Nabavljajo kakovostne slikanice in knjige za starostni skupini P in M, video ter avdio gradivo. Izbor gradiva za srednješolce obsega gradivo za domače branje, leposlovne ter strokovne knjige za pripravo seminarskih nalog, referatov ter tujejezičnega leposlovja. Izbor gradiva za odrasle uporabnike zajema različna strokovna področja, stopnje zahtevnosti; leposlovje zajema vse žanre, poudarek je na slovenskih avtorjih, nabavljajo tudi gradivo v tujih jezikih;

17 18

Podatki so za leto 2015. Cankarjeva knjižnica Vrhnika od leta 2007 zagotavlja knjižnično dejavnost tudi za občino Log-Dragomer, ker pa v občini še ni zagotovljenih prostorov za knjižnico, je gradivo, ki ga nabavijo s sredstvi občine LogDragomer, trenutno locirano na Vrhniki.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 112

kvalitetno neknjižno gradivo (glasba, filmi); ter informativno periodiko. Izvajajo dejavnosti, povezane s promocijo kakovostnega gradiva (literarni večeri, predavanja, razstave). Za izobraževalne namene uporabnikov nabavljajo gradivo različnih strok in različnih zahtevnosti; poučno gradivo, slovarji, enciklopedije; gradivo za vseživljenjsko izobraževanje; gradivo, namenjeno prostemu času ipd. Tekoče spremljajo knjižno produkcijo za otroke, mladino in odrasle, izbirajo kvalitetno gradivo in z izborom skušajo pokrivati vsa področja strokovne literature, spremljati prilagojeno literaturo za ciljne skupine uporabnikov. Nabavna politika temelji na logiki kupovanja pri najugodnejših ponudnikih, upoštevajoč kvaliteten izbor gradiva in hitrost dobave. Omogočajo dostop do spletne knjižnice elektronskih knjig Biblos. Pridobiti skušajo čim več dosegljivega domoznanskega gradiva, ki ga nabavljajo tudi v antikvariatih. Upoštevajo tudi predloge in želje naših uporabnikov. Pri nakupu periodičnih publikacij skrbijo, da je namenjena vsej populaciji in da pokriva čim več strokovnih in interesnih področij. Urejajo knjižnično zbirko, ki je temelj knjižničnega poslanstva za zadovoljevanje izobraževalnih, informacijskih, kulturnih in socialnih potreb uporabnikov. Skrbi za rast njene kakovosti in obsega, njeno posodabljanje in obnavljanje, tako v osrednji knjižnici kot v krajevni v Borovnici. Sodeluje z drugimi knjižnicami (medknjižnična izposoja, osrednja območna knjižnica) in omogoča uporabnikom dostop do informacij o kupljenem gradivu v katalogu vzajemnega bibliografskega sistema. Sezname novosti knjižnica posreduje mesečno na Naš časopis, na spletno stran knjižnice in na oglasne deske, ravno tako tudi lestvico najbolj branih knjig. Domačo stran, ki jo vsebinsko dopolnjujejo z domoznanskimi prispevki, knjižnica s pridom uporablja za sprotno informiranje uporabnikov o knjižnici, o dejavnostih v knjižnici, novostih in zanimivostih. Novitete so sproti razporejene pri izposojevalnem pultu, pripravljajo manjše, predvsem na gradivo vezane tematske razstave. Knjižnica permanentno dopolnjuje domoznansko zbirko in domoznanske dokumentacije gradiv, ki so vsebinsko vezana na to območje. Bibliografsko obdelujejo časopisje in zapise shranjujejo v vzajemno bazo podatkov. Ostaja problematika zagotavljanja knjižničnih storitev za uporabnike v Občini Log- Dragomer, ki je ena izmed redkih slovenskih občin, v kateri ni formalno organizirana kakršna koli oblika knjižnične dejavnosti za najširšo skupino uporabnikov. Posledično občina za leto 2017 ni predvidela sredstev za nakup in vzdrževanje knjižničnega gradiva, na kar so sicer Ministrstvo za kulturo in širšo javnost opozorili, a trenutno še brez uspeha. Cankarjeva knjižnica Vrhnika je v svojem strateškem načrtu do leta 2020 zapisala strokovne usmeritve v okviru šestih strateških področij: • Prostori, • Zaposleni (zaposlovanje in permanentno izobraževanje strokovnih delavcev), • Gradivo (obseg gradiva - temeljna zaloga in letni prirast gradiva), • Dejavnosti: kulturna, sprostitvena in izobraževalna (za predšolske, osnovnošolske otroke in odrasle), • Člani knjižnice in izposoja, • Uporabniki in dostopnost knjižničnih storitev. Poslanstvo knjižnice, kot so ga zapisali, je omogočiti vsem prebivalcem na območju njenega delovanja (Občina Vrhnika, Občina Borovnica in Občina Log-Dragomer) neomejen dostop do knjižničnega gradiva in informacij ter informacijskih, kulturnih, sprostitvenih in izobraževalnih storitev, kot jih določajo zakoni in predpisi ter tradicija knjižnice in področje, v katerem deluje. Je pomemben dejavnik, ki vpliva na kulturni, gospodarski in socialni razvoj okolja.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 113

7 PREGLED STANJA KNJIŽNIČNE DEJAVNOSTI NA OBMOČJU OOKANJE Pregled stanja izvajanja knjižnične dejavnosti temelji na evalvaciji izbranih kazalcev uspešnosti delovanja knjižnic, ki se na podlagi mednarodnih standardov, ki določajo kazalce uspešnosti knjižnic (ISO 11620 : 2008, ISO/TR 2811:2009) ter uveljavljenih naborov kazalcev v Sloveniji in v Evropi izračunavajo pri Centru za razvoj knjižnic NUK. Podatki, uporabljeni za izračun kazalcev izhajajo iz statističnih meritev o delu slovenskih splošnih knjižnicah, ki jih Center vsakoletno izvaja preko spletnega vprašalnika BibSist, ter podatkov Statističnega urada Republike Slovenije. Večinoma so uporabljeni podatki za leto 2015.

7.1 OBSEG KNJIŽNIČNEGA GRADIVA Splošna knjižnica ima ustrezen obseg gradiva, če ima v osrednji, krajevnih in potujočih knjižnicah ter premičnih zbirkah skupaj najmanj 3,7 enote gradiva na prebivalca svoje knjižnične mreže. V okviru navedenega obsega gradiva ima najmanj 0,3 enote neknjižnega gradiva na prebivalca. V svoji krajevni knjižnici, ki izvaja dejavnost za območje z manj kakor 2.000 prebivalci, ima najmanj štiri enote gradiva na prebivalca, vendar zbirka ne sme biti manjša od 6.000 enot gradiva. Potujoča knjižnica (bibliobus) ima v vozilu na eni vožnji najmanj 2.500 enot gradiva. Vsaka premična zbirka vsebuje najmanj po 250 enot gradiva in jo knjižnica na postajališču premične zbirke menjava vsaj štirikrat na leto. Standardi za splošne knjižnice za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 201519 predvidevajo, da ima vsaka organizacijska enota knjižnice najmanj: • 4 izvode knjig na prebivalca, vendar ne manj kot 10.000 izvodov, • 30 tekočih naslovov informativnega periodičnega tiska, • 0,4 izvode neknjižnega gradiva na prebivalca. Osrednja knjižnica ima najmanj 100 tekočih naslovov informativnega periodičnega tiska. Knjižnica, naroča tudi strokovne in znanstvene časopise v skladu s potrebami okolja. Zbirka za bibliobus mora obsegati vsaj 15.000 izvodov gradiva, v vozilu pa mora biti postavljeno najmanj 3.000 izvodov. Posebna ali domoznanska zbirka knjižničnega gradiva se oblikuje ločeno, kadar ima knjižnica najmanj 3.000 naslovov takega gradiva. Knjižnica oblikuje priročno zbirko referenčnega gradiva. Na podlagi kazalcev, ki se navezujejo na obseg knjižnega gradiva lahko ugotovimo, da knjižnice v grobem izpolnjujejo normativ Standardov, v kolikor vzamemo v obzir formalno za 0,02 % manjši odstotek Kamnika. Posledično tudi vse knjižnice izpolnjujejo normative Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (nadalje Pravilnik). Nekoliko drugačno je stanje glede števila enot neknjižnega gradiva v knjižnični zbirki, saj normativov Standardov ne dosegajo tri knjižnice (Domžale, Kamnik, Litija), a kljub vsemu tudi te tri še dosegajo določbe glede na Pravilnik. V skupnem pregledu celotnega knjižničnega gradiva v knjižnični zbirki določb Standardov ne dosega le Kamnik. Razloge za to morda lahko iščemo pri nedoseganju določil Pravilnika na področju letnega prirasta20, ki pa naj bi po njihovem mnenju bil neustrezen zaradi dlje časa trajajočega vsakoletnega zmanjševanja sredstev za sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva s strani Ministrstva za kulturo.

Standardi za obdobje do leta 2005 so se sicer že iztekli, a vendar nam do sprejema novih še vedno lahko služijo kot orientacijske vrednosti. 20 V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik je bil v letu 2015 199 na 1.000 prebivalcev, normativ je 200.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 114

Preglednica 67: Obseg knjižničnega gradiva (2015) Število enot knjižnega gradiva v knjižnični zbirki

Število enot neknjižnega gradiva v knjižnični zbirki

Število enot knjižničnega gradiva v knjižnični zbirki

knjižnična zbirka na potencialnega uporabnika

skupaj

na prebivalca (3,7)

skupaj

na prebivalca (0,3)

skupaj

na prebivalca (4,4)

Cerknica

127.927

7,61

12.726

0,76

140.653

8,37

Domžale

237.375

4,10

22.090

0,38

259.465

4,48

Grosuplje

185.550

4,63

18.657

0,47

204.207

5,09

Kamnik

140.882

3,98

10.688

0,30

151.570

4,29

Litija

90.213

4,38

7.831

0,38

98.044

4,76

Logatec

91.909

6,68

9.426

0,69

101.335

7,37

Medvode

74.280

4,65

10.065

0,63

84.345

5,28

5,26

Vrhnika

130.146

5,26

10.190

0,41

140.336

5,67

Ljubljana

1.702.271

4,95

182.099

0,53

1.884.370

5,48

4,94

SKUPAJ

2.780.553

5,14

283.772

0,50

3.064.325

5,64

5,06

Če primerjamo kazalec »knjižnična zbirka na potencialnega uporabnika« med knjižnicami območja, lahko ugotovimo, da za imata za svoje okolje najobsežnejšo zbirko Cerknica in Logatec, najnižjo pa Kamnik. Posamezne knjižnice so svojo zbirko tudi podrobneje obrazložile: Domžale: Vse krajevne knjižnice imajo po več kot 6.000 enot gradiva, kar je glede na Pravilnik spodnja meja za zbirko knjižničnega gradiva. Litija: Zaloga vsega gradiva je kar precejšnja, zato preverjajo izposojanost gradiva (njegov obrat) in s tem zastarelost, poškodovanost in neažurnost gradiva. Zavedajo se, da bo odpis potrebno znova povečati, da se bo zaloga neaktualnega gradiva zmanjševala. Glede na to, da knjižnica že dosega 100 % zalogo glede na Standarde, je nadvse pomembno, da zbirko ohranjajo čim bolj aktualno. Delno to izpolnjujejo s kvalitetnim nakupom, delno pa s primernim odpisom. Zaradi znatnega zmanjšanja sredstev za nakup gradiva je novo pridobljeno kvalitetnejše gradivo postavljeno v osrednjo knjižnici, uporabnikom pa nato omogočajo izposojo v celotni mreži knjižnice preko interne med-enotne izposoje. To velja tudi za kvalitetno leposlovje slovenskih avtorjev in kvalitetne prevode klasičnih del s področja humanistike. Občo dostopnost nekaterih del uporabnikom zagotavljajo tudi v obliki e-knjig na portalu Biblos. Knjižno gradivo je zaradi svoje specifike in tudi ponudbe najbolje zastopano, sledi mu neknjižno, nato e-viri. Knjižnica si že več let prizadeva ponuditi več neknjižnega gradiva, saj je pri tem več povpraševanja. Knjižnica pa poudarjeno usmerja neknjižno gradivo v enote, kjer je več zanimanja zanje: tako na primer v izposojevališče Dom Tisje (zvočne knjige za starejše uporabnike). Vrhnika: Standard obsega gradiva presegajo: na Vrhniki (5,78 enot gradiva na prebivalca; število prebivalcev na dan, 1.7.2015) in v Borovnici (7,2 enot gradiva na prebivalca). V Log-Dragomeru temeljna zaloga gradiva dosega 3,45 enote gradiva na prebivalca. Zaloga neknjižnega gradiva je na Vrhniki 0,47 izvodov na prebivalca, v Borovnici je 0,52, v Log-Dragomeru pa je 0,05 (vzrok manjše nabave je v hitri obrabi in poškodbah nosilcev, zato bodo neknjižno gradivo kupovali, ko bo enota v občini odprta). Posebno pozornost bomo do leta 2020 posvetili nabavi gradiva za Občino Log – Dragomer. Skoraj vse knjižnice, z izjemo Litije, omogočajo v svoji osrednji enoti dostop do vsaj 100 tekočih naslovov serijskih publikacij. Nekoliko slabša je situacija pri povprečnem številu naslovov serijskih publikacij v ostalih organizacijskih enotah, saj minimalnih 30 ne dosegajo v Kamnik, Litiji in Logatcu,

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 115

precej pa presegajo v Ljubljani (60,5) in Grosupljem (50,3). Omeniti je potrebno še, da so zbirka knjižnic močno okrepljena tudi z dostopom do elektronske podatkovne zbirke PressReader, ki omogoča oddaljeni dostop do 3.000 naslovov dnevnega časopisja in revij, saj je zbirka kupljena iz sredstev za izvajanje posebnih nalog osrednje območne knjižnice. Preglednica 68: Število naslovi informativnega periodičnega tiska (časniki in časopisi) (2015) št. tekočih naslovov v OK 100

povprečno število na organizacijsko enoto (brez OK) 30

tekoče naročeni naslovi serijskih publikacij na pot. uporabnika

Cerknica

272

16,19

Domžale

230

3,97

Grosuplje

210

50,3

5,23

Kamnik

205

5,8

Litija

4,27

Logatec

150

10,91

Medvode

120

7,49

Vrhnika

189

7,64

Ljubljana

1.461

60,5

4,25

SKUPAJ

2.925

5,14

Posamezne knjižnice so svojo zbirko serijskih publikacij tudi podrobneje obrazložile: Litija: V osrednji knjižnici za leto 2017 načrtujejo prirast 90 naslovov časnikov in časopisov, v krajevni enoti Šmartno še dodatnih 30 (v skladu z Uredbo). Skupaj bodo v prihodnje ponudili 120 izvodov periodike. V enoti potujoča knjižnica zaradi številnih kolekcij (10) redno zadnjih izvodov periodike ne izposojajo, vendar jih glede na izražene potrebe in želje dostavijo (zagotavljajo dostopnost z medoddelčno izposojo). Po njihovih izračunih, naj bi bilo tako na posamezno organizacijsko enoto na voljo dejansko 40 izvodov periodike. Ljubljana: Knjižnica za informacijske potrebe okolja načrtuje nakup splošnega slovenskega informativnega periodičnega tiska (dnevno časopisje, tedniki, mesečniki) in najpomembnejših tujih časnikov evropskih držav: skupno 351 naslovov – povprečno 45 na organizacijsko enoto v knjižnični mreži. Zahtevnejši naslovi so razporejeni v petih večjih enotah, ki delujejo kot centri za svoje območje mestne občine. Logatec: V osrednji knjižnici v Logatcu za leto 2017 načrtujejo nakup 128 tekočih naslovov informativnega periodičnega tiska. Načrtovano povprečno število tekočih naslovov informativnega periodičnega tiska na organizacijsko enoto (brez OK) je 18 naslovov. V osrednji in tudi v krajevnih knjižnicah se odzivajo na predloge, želje in potrebe uporabnikov glede nabave tovrstnega tiska. Tako v osrednji knjižnici kot tudi v vseh krajevnih knjižnicah imajo naročene vse naslove domoznanskega periodičnega tiska. Medvode: Za leto 2017 načrtujemo nakup 120 izvodov tekočih naslovov informativnega periodičnega tiska, ponuditi želijo vsaj osnoven izbor slovenskih in tujih poljudnih revij, v skladu s povpraševanjem tudi skrben izbor strokovnih revij ter izbor časnikov za čitalnico. Vrhnika: Načrtovano število tekočih naslovov periodičnega tiska za leto 2017 je 200. V kombiju Potujoče knjižnice Kamnika in Domžal je ob vsakem obisku na voljo približno 3.000 enot knjižničnega gradiva, od tega okoli 2.750 knjig in 250 enot neknjižnega gradiva (CD in DVD). V vsaki izmed knjižnic je na voljo približno 6.000 izvodov gradiva, ki se ga glede na potrebe uvršča na police kombija. Bibliobus Mestne knjižnice Ljubljana omogoča prevoz 6.500 enot knjižnega gradiva in 600

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 116

enot neknjižnega gradiva, za pripravo ustreznega izbira za teren pa imamo v svojem skladišču na voljo 62.056 enot knjižničnega gradiva. Podatki o stanju domoznanskih zbirk se bodo zbirali v letu 2017, ter bodo temu dokumentu dodani v njegovi revidirani različici.

7.2 LETNI PRIRAST MONOGRAFSKIH PUBLIKACIJ, NEKNJIŽNEGA GRADIVA IN SERIJSKIH PUBLIKACIJ Splošna knjižnica dopolnjuje knjižnično zbirko z letnim prirastom monografskih publikacij v obsegu najmanj 200 enot na 1.000 prebivalcev. V to je vključen letni prirast najmanj 22 enot neknjižnega gradiva na 1.000 prebivalcev. Osrednja območna knjižnica zagotavlja povečan in zahtevnejši izbor knjižničnega gradiva tako, da poleg prirasta iz prejšnjih odstavkov letno dopolnjuje knjižnično zbirko z najmanj 14 enotami gradiva na 1.000 prebivalcev, kar vključuje tudi obvezni izvod. Standardi za splošne knjižnice za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015 predvidevajo, da splošna knjižnica, ki dosega standard za knjižnično zbirko po sestavi, aktualnosti in obsegu, dopolnjuje knjižnično zbirko z letnim prirastom z najmanj 250 izvodov knjig na 1.000 prebivalcev in najmanj 25 izvodov neknjižnega gradiva na 1.000 prebivalcev, pri čemer ohranja razmerja za knjižnično zbirko. Knjižnica, ki ne dosega standarda za knjižnično zbirko po sestavi, aktualnosti in obsegu, dopolnjuje knjižnično zbirko z letnim prirastom najmanj 400 izvodov knjig na 1.000 prebivalcev in najmanj 40 izvodov neknjižnega gradiva na 1.000 prebivalcev, pri čemer z ustrezno nabavno politiko uravnava razmerja za knjižnično zbirko. Preglednica 69: Prirast knjižničnega gradiva (2015)

Cerknica Domžale Grosuplje Kamnik Litija Logatec Medvode Vrhnika Ljubljana SKUPAJ

prirast knjižničnega gradiva - inventarne enote 6.086 13.439 9.437 7.912 3.025 3.789 3.636 5.872 74.205 127.401

prirast na potencialnega uporabnika (275) 362,33 232,2 235,11 223,74 146,74 275,52 226,8 237,45 215,95 223,94

prirast knjižničnega gradiva - naslovi 5.169 4.974 4.129 3.411 2.059 2.355 2.581 3.377 12.477 40.532

prirast naslovov na potencialnega uporabnika 307,73 85,94 102,87 96,46 99,88 171,25 160,99 136,56 36,31 71,24

prirast na knjižnično zbirko 4,33 5,18 4,62 5,22 3,09 3,74 4,31 4,18 4,38 4,43

Knjižnice območja v večini deloma dosegajo ustrezni prirast celotnega knjižničnega gradiva na potencialne uporabnike glede na Pravilnik, še toliko težje dosegajo normative Standardov. Prirasta knjižnega gradiva najpogosteje ne dosegajo zaradi zmanjšanja sredstev za nakup, težave s prirastom neknjižnega gradiva pa so predvsem na račun slabše ponudbe tovrstnega gradiva na tržišču Posamezne knjižnice so svojo zbirko serijskih publikacij tudi podrobneje obrazložile: Cerknica: knjižnica vzdržuje aktualnost gradiva z nakupom oz. letnim prirastom najmanj 250 knjig na 1.000 prebivalcev ter najmanj 35 izvodov neknjižnega gradiva na 1000 prebivalcev. Knjižnica načrtuje 0,25 in več enot knjižnega gradiva na prebivalca. Vsa leta ji je uspevala visoka številka nakupa tudi zaradi precejšnih lastnih sredstev, ki jih je namenila gradivu. Tako načrtujejo tudi v letu 2017. Načrtujejo 150 tekočih naslovov informativnega periodičnega tiska (časnikov in časopisov) v osrednji knjižnici v Cerknici. Načrtujejo 34 in več tekočih naslovov informativnega periodičnega tiska na organizacijsko enoto. Knjižnica sledi razvoju novi oblik gradiva in novih načinov dostopa do informacij

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 117

(skladno s standardi). Načrtuje 0,04 enot neknjižnega gradiva na prebivalca, kar predstavlja precejšen del načrtovanih nakupov. Domžale: Manjši prirast je dosežen predvsem zaradi manjšega števila inventariziranih darov uporabnikov. Darove je knjižnica v letu 2015 v večji meri uporabila za projekt knjigobežnice. Prirast neknjižnega gradiva je v letu 2015 glede na leto 2014 manjši za 727 enot in je posledica manjše produkcije tovrstnega gradiva. Po standardih bi morali zagotoviti nakup gradiva v obsegu 15.917 enot gradiva. V letu 2017 je načrtovan nakup 0,20 enot knjižničnega in 0,02 enot neknjižnega gradiva na prebivalca. Načrtovan je nakup 230 naslovov serijskih publikacij v osrednji knjižnici in povprečno 35 naslovov v njenih organizacijskih enotah. Razširila in nadgradila se bo filmska zbirka, in sicer z nakupom predvsem evropskih nagrajenih filmov, visokokvalitetne hollywoodske produkcije in klasičnih filmov vseh obdobij. Glasbeno zbirko na CD-jih oblikuje v zbirko kakovostnejše glasbe. Načrtovan je tudi nakup elektronskih knjig na portalu Biblos. Zaradi usmeritev financerjev je bilo potrebno plan nabave krčiti in prilagoditi. Zato tudi v letu 2017 v Knjižnici Domžale ne bodo zmogli zadostiti kriterijem standardov za splošne knjižnice, ki določajo število novih knjig na prebivalca. Da bi dosegli plan prirasta gradiva, si nameravajo pomagali z darovi uporabnikov, ki po njihovem mnenju pomagajo bogatiti knjižnično zbirko (tu je morda potrebno pripomniti, da to sicer ne more biti del trajnostno naravnane nabavne politike). Tako bo potrebno zmanjšati število izvodov leposlovja lahkotnejših žanrov, omejiti nakup tujejezične literature, omejiti nakup gradiva za otroke, ki ima krajši čas obstojnosti (knjige z zavihki, kartonke…) ter omejiti nakup trenutno aktualne literature, ki nima trajnejše veljavnosti. Teh odstotkov se v Osrednji knjižnici že nekaj let držijo, problem skupnega odstotka celotne zbirke z enotami je le v umeščenosti v okolje nekaterih njihovih enot. Kot je že omenjeno, dve enoti delujeta v ruralnem okolju (Moravče in Lukovica). Tudi tam se trudijo razvijati bralno kulturo, promovirati kakovostno knjižnično gradivo, vključevati določen delež subvencioniranih knjig in bralcem približati slovenskega avtorja. Vendar pa kakovostna zbirka še ne zagotavlja uspeha na področju bralne kulture pri taki strukturi prebivalstva. Tako menijo, da je pomemben pristen stik z bralcem in upoštevanje njegovih želja, saj le tako zagotovo poskrbijo, da se bo vrnil. Doseči cilj in zagotoviti gradivo v različnih oblikah in pri tem upoštevati določeno razmerje med strokovnim gradivom in leposlovjem za enote ne bo lahko, saj na ta račun lahko po njihovem mnenju določeno vrsto uporabnikov tudi izgubijo. Grosuplje: knjižnica trenutno še sledi aktualnosti in obsegu, vendar na osnovi finančnih omejitev zbirke ne more dopolnjevati z letnim prirastom 250 izvodov knjig na 1.000 prebivalcev, ohranjajo prirast 22 izvodov neknjižnega gradiva na 1000 prebivalcev. Nakup gradiva temelji na strokovnih izhodiščih o sestavi in razvoju zbirke po vsebini in obsegu. V letu 2017 načrtujejo nakup 7.151 enot knjižnega, 150 naslovov periodičnega tiska ter 883 enot neknjižnega gradiva na različnih medijih, 915 naslov e-knjig v slovenskem jeziku, ki bodo na tržišču na voljo za izposojo. Skrbeli bomo za dopolnjevanje zbirke z nakupom avdiovizualnih medijev in drugih virov, kot so npr. razglednice, fotografije in kartografsko gradivo za domoznansko zbirko ter didaktične igrače za otroke. Kamnik: Zagotavljajo raznovrstno gradivo v različnih oblikah in na različnih medijih. Zbirka neknjižnega gradiva ne dosega standardov, zato načrtujejo večji prirast neknjižnega gradiva (25,8 enot na 1000 preb.). Želijo se približati standardom, saj zbirka neknjižnega gradiva dosega 0,3 enot na prebivalca, kar kaže na precejšnje zaostajanje za priporočili Standarda (0,4 enote na prebivalca). Pri tem upoštevajo kvaliteto gradiva in potrebe lokalnega okolja. Knjižnične zbirke v krajevnih knjižnicah odstopajo od priporočil Standarda (4 enote na prebivalca), prav tako načrtovan nakup (250 enot na 1000 prebivalcev). Z nakupom se želijo približati Standardom v osrednji knjižnici v Kamniku in Knjižnici Komenda. V posameznih organizacijskih enotah so predvsem omejeni s prostorom, zlasti v enoti Šmarca in potujoči knjižnici, zato načrtovan nakup ne dosega priporočil Standarda. Enota v Motniku omogoča večjo dostopnost do gradiva najbolj oddaljenim krajem v vzhodnem delu občine Kamnik, ki pa so redko naseljeni. Enota deluje od leta 2013, zato v tej enoti priporočila Standardov

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 118

presegajo. Treba je tudi upoštevati, da je iz področij, kjer so enote, velika dnevna migracija v Kamnik, zato si uporabniki gradivo priskrbijo iz osrednje knjižnice. V osrednji knjižnici načrtujejo 180 tekočih naslovov informativnega periodičnega tiska, v enotah pa povprečno 30 tekočih naslovov. V letu 2017 načrtujejo nabavo 6.531 enot knjižničnega gradiva, kar je 180 enot na 1000 prebivalcev. Višina sredstev jim ne omogoča, da bi dosegli Standarde. Knjižnica Litija že 2 leti ne izpolnjuje minimalnih pogojev glede ustreznosti prirasta gradiva. Njihov osnovni cilj je povečati dostopnost knjižničnih storitev in gradiva uporabnikom – predvsem pa postopno usklajevanje minimalnih pogojev delovanja (prirasta!) s standardi. V načrtu nakupa za leto 2017 načrtujemo 0,16 enot gradiva na prebivalca. Od zahtev Standardov so se v preteklem obdobju precej oddaljili zaradi zmanjševanja sredstev za nakup gradiva; nakup 2017 je tako zasnovan na 164 enot na 1.000 prebivalcev. Tudi količinsko nakup še vedno ne dosega standardov – ta bi bil 5.125 enot gradiva. Načrtujejo 3.400 enot gradiva v letu 2017 – to je 0,16 enot knjižničnega gradiva na prebivalca. Ljubljana: Celotni prirast gradiva v 2015 obsega skupno 74.760 enot knjižničnega gradiva, od tega z nakupom 63.681 enot na fizičnih nosilcih in 358 licenc za nove e-knjige. S tem je bil dosežen obseg 188 enot nakupa na 1000 prebivalcev, skupno z drugimi načini pa prirast 220 enot na 1000 prebivalcev (v letu 2014 231 enot). To je še vedno številka, ki presega minimalni pogoj za 20 enot, torej za 10%, so pa v letih, ko so bila sredstva za gradivo ustrezna, dosegali že blizu 300 enot na 1000 prebivalcev. S tem se je knjižnica pri letnem prirastu še enkrat oddaljila od priporočenega standarda, ki zahteva 250 izvodov na 1000 prebivalcev, kar ocenjujejo kot dejstvo, ki slabša kakovost zbirke. Zaskrbljujoč je podatek, da je letni prirast gradiva v letu 2015 spet upadel, tokrat za skoraj 5%, saj premalo kupljenega gradiva v naslednjih letih ne bo mogoče nadomestiti. Na znižanje povprečja z 231 izvodov na 220 izvodov na 1.000 prebivalcev je vplivalo dodatno 1,59 odstotno znižanje sredstev za gradivo, 7,16 odstotno povečanje povprečne cene, kar je vplivalo na manjši obseg nakupa, ter zamenjava katalogizacijske platforme, ki je vplivala na manjši prirast darov. Knjižnica je z nakupom v letu 2015 zagotovila 7.654 novih naslovov knjižničnega gradiva, s čimer nekako še ohranja kakovost in aktualnost knjižnične zbirke. Skupno z drugimi načini pridobivanja gradiva je bil dosežen letni prirast 15.072 naslovov, zmanjšalo pa se je število izvodov. S stalnim spremljanjem slovenske založniške produkcije so bile v prirast vključene vse kakovostne izdaje slovenskih založb in samozaložnikov, relevantne za potrebe splošne knjižnice. Nakupljena so bila kakovostna dela slovenskih avtorjev in prevodi tujih del, ki jih subvencionira Javna agencija za knjigo in ustrezajo poslanstvu splošne knjižnice ter potrebam uporabnikov. Lahko torej ocenimo, da na področju obnavljanja knjižnične zbirke niso bili tako uspešni, kot v preteklih letih, da pa še vedno ostajajo na nivoju, ki zagotavlja relativno ustrezno storitev za uporabnike. Na podlagi načrtov financiranja gradiva s strani Ministrstva za kulturo, s strani Mestne občine Ljubljana in primestnih občin, kjer MKL izvaja knjižnično dejavnost, za leto 2017 načrtujejo 59.235 enot nakupa novega knjižničnega gradiva, s čimer dosežejo 172 enot gradiva na 1.000 prebivalcev. Vključno z darovi - 7.500 enot in obveznim izvodom - 1.800 enot, načrtujejo da bo celoten prirast knjižničnega gradiva v letu 2017 predvidoma 68.535 enot. Logatec: Knjižnica Logatec načrtuje v letu 2017 nakup 3.722 enot knjižničnega gradiva. S tem obsegom nakupa bodo vzdrževali povprečen obseg zbirke. Največji del sredstev bodo namenili za nakup knjižnega gradiva, kar pomeni, da načrtujejo nakup: 3.387 enot knjižnega gradiva oz. 240 enote na 1.000 prebivalcev. Od tega bodo določen del sredstev namenili za nakup neknjižnega gradiva. Načrtujemo nakup: 335 enot neknjižnega gradiva 20 enot na 1.000 prebivalcev. Aktivnosti knjižnice bodo na področju prirasta in nabave knjižničnega gradiva usmerjene v pripravo srednjeročne vizije nabavne politike, s katero bomo lahko realneje oblikovali strateško politiko nabave.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 119

Medvode: Da bodo lahko namesto zahtevam Standardov za splošne knjižnice zadostili vsaj zahtevam Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti, načrtujejo nakup 2.500 izvodov po povprečni ceni 20,00 EUR s sredstvi ustanovitelja, 313 izvodov po povprečni ceni 20,00 EUR iz naslova lastnih sredstev, ter s sredstvi Ministrstva poleg 500 e-knjig po povprečni ceni 8,80 EUR še 493 izvodov knjižničnega gradiva po povprečni ceni 20,00 EUR. Vrhnika: V letu 2017 bodo zaradi zmanjšanih sredstev za nakup težko dosegli obseg, predviden s Standardi. Načrtovano število enot knjižničnega gradiva na 1.000 prebivalcev je 200. Načrtovano število enot neknjižnega gradiva na prebivalca je 30 enot. Knjižnično zbirko bomo posodabljali na vseh medijih, od celotnega nakupa načrtujejo 80 % knjig, 6 % serijskih publikacij in 14 % neknjižnega gradiva. Neknjižno gradivo zajema CD, CR, DVD in igrače za otroke; CD posnetki, igrani in dokumentarni filmi za odrasle, notno gradivo, elektronske podatkovne zbirke z možnostjo oddaljenega dostopa, neknjižno gradivo za domoznansko zbirko – razglednice, fotografije, drobni tisk. Preglednica 70: Nakup in dostopnost e-knjig (2015) Cerknica Domžale Grosuplje Kamnik Litija Logatec Medvode Vrhnika Ljubljana SKUPAJ

skupaj število licenc

enot na 1.000 prebivalcev

50 54 915 250 50 155 500 250 490 278,00

2,98 0,93 22,80 7,07 2,43 11,27 31,29 10,11 1,43 10,03

povprečna cena na licenco (v EUR) 10,00 13,00 11,76 20,00 15,00 12,00 8,80 11,00 22,00 13,73

skupaj število naslovov 50 54 915 250 50 155 500 150 300 265,50

Posebno pozornost knjižnice posvečajo portalu Biblos, ki omogoča izposojo slovenskih e-knjig. Za ta namen je večina knjižnic kupili tudi nekaj bralnikov, ki poleg mladih zanimajo tudi starejše uporabnike, ki imajo težave z vidom. Največ enot oz. licenc na 1.000 prebivalcev zagotavljajo v Medvodah (31,29) in Grosupljem (22,80), ki imata tudi nominalno največje število zakupljenih dostopov do naslovov e-knjig; najnižjega pa v obeh po prebivalcih največjih mestih območja: Ljubljani (1,43) in Domžalah (0,93), kar je razumljivo, saj ponudba naslovov e-knjig v slovenskem okolju ni primerljiva s ponudbo knjig v tiskani obliki in posledično je razmerje število licenc : število potencialnih uporabnikov bližje manjšim okoljem. A vendar je za najnižji delež enot na 1.000 prebivalcev pri Domžalah vzrok v nakupu osnovnega paketa in zakupu le 54 dodatnih licenc za naslove e-knjig. Podatki o povprečni ceni za licenco nam povedo, da knjižnice še vedno kupujejo licence za cenejše naslove, povprečna cena pa se med posameznimi knjižnicami lahko tudi bistveno razlikuje. Tako so Medvode lahko zakupile dostop do 500 naslovov e-knjig tudi na račun dejstva, da je bila povprečna cena na licenco le 8,80 EUR, kar je kar za 5 EUR nižja od povprečne zakupljene licence na območju. Posamezne knjižnice so svojo politiko grajenja zbirke e-knjig tudi podrobneje obrazložile: Cerknica: V Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica je dostopen spletni portal Biblos, ki ponuja elektronske knjige. Želijo povečevati zastopanost slovenskih e-knjig v zbirki z nakupom dodatnih licenc portala Biblos. Načrtujemo, da bodo v letu 2017 kupili do 50 novih licenc. Zastopanost tujih e-knjig jim omogoča EBSCOhost. Domžale: Glede na spremembe bralnih navad in predvsem medijev, s katerih se bere, je tudi v letu 2017 predvidena nabava elektronskih knjig. Uporabnikom bomo zagotovili dostop do portala Biblos, kjer si bodo lahko izposodili e-knjige najmanj v obsegu osnovnega paketa.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 120

Grosuplje: Menijo, da je dostopnosti e-knjig v slovenskem jeziku v splošnih knjižnicah zelo pomembna iz več dejavnikov, ki spodbujajo branje in uporabo knjižničnih storitev ter podobo knjižnice v okolju. Z elektronsko knjigo mladim, ker radi posegajo po novi tehnologiji, približajo branje in aktualne vsebine v domačem jeziku. E-knjige so privlačne za občane, ki zaradi pomanjkanja časa ali drugih ovir ne prihajajo redno v knjižnico. E-knjige lažje uporabljajo bralci, ki potrebujejo večji tisk, ker slabše vidijo. E-knjige so priročne za potovanja, dostopne na daljavo, vse dni v letu, 24 ur na dan, kar poveča dostopnost knjižničnih storitev. Poleg osnovnega paketa, ki ga omogoča ponudnik e-knjig za izposojo, bodo v letu 2017 izbrali kvalitetne in aktualne naslove, ki bodo zanimivi za njihove uporabnike. Načrtujejo, da bomo lahko članom omogočili ponudbo vsaj 915 naslovov e-knjig. Kamnik: Glede na potrebe uporabnikov in v želji, da dopolnijo zbirko z novimi mediji, bodo večjo pozornost v letu 2017 namenili nabavi e-knjig. Skupno imajo njihovi uporabniki trenutno na voljo 651 naslovov e-knjig, povečuje pa se tudi izposoja. Dopolnjevanje knjižnične zbirke z e-knjigami je pomembno tudi zato, ker si člani lahko izposodijo knjigo, ki je v tiskani izdaji izposojena. Načrtujejo nabavo licenc za 250 naslovov e-knjig. Litija: Knjižnica bo tudi v letu 2017 svojim uporabnikom ponudila uporabo portala Biblos, kjer si bodo lahko brezplačno izposojali e-knjige (141 trenutno dostopnih licenc, dokup še dodatnih 50 izvodov). Uporabnike bodo spodbujali k uporabi e-knjig preko portala Biblos, kjer bodo skušali dokupiti več licenc za posamezne naslove. V letu 2017 načrtujejo najmanj 50 novih licenc. Ljubljana: Za potrebe drugačne dostopnosti knjižnica načrtuje dokup 490 dodatnih licenc e-knjig na portalu Biblos s čimer bo v letu 2017 članom knjižnice nudila uporabo. Knjižnica bo v letu 2017 zagotavljala uporabo e-knjig Biblos, ki se je s svojo ponudbo e-knjig v slovenskem jeziku potrdil kot ustrezen in uporaben portal za izposojo e-knjig v splošnih knjižnicah. Uporabniki MKL si mesečno izposodijo 1.200 e-knjig, dnevno je izposojenih med 350 in 400 e-knjig. Konec leta 2016 je bilo na razpolago 1.768 naslovov e-knjig – nekoliko manj od pričakovanih 2.000, MKL ima od tega zakupljenih 738 licenc in kot vsi še 190 brezplačnih. Planirajo, da bomo v letu 2017 po poteku 95% dosedanjih licenc obnovili in glede na predviden prirast in glede na dosedanje izkušnje o primernosti novih naslovov za splošno knjižnico zakupili 300 novih. Logatec: Dostopnost gradiva bodo povečevali z nadaljnjim uvajanjem dostopa na daljavo. V ta namen bodo tudi v letu 2017 podaljšali pogodbo z upravljavcem portala Biblos in tako zagotovili bralcem izposojo gradiva. Medvode: Knjižnica Medvode je vključena v prvi slovenski spletni portal za izposojo elektronskih knjig v slovenskem jeziku. Trenutno je v zbirki, ki jo tekoče dopolnjujemo, uporabnikom na voljo 465 elektronskih knjig. V letu 2017 načrtujejo nakup 500 e-knjig po povprečni ceni 8,80 EUR. Poleg osnovnega paketa bomo glede na povpraševanje uporabnikov kupovali licence, ki bodo ustrezale potrebam njihove knjižnice (gradivo, objavljeno samo v e-obliki, brani izvodi, domače branje, …).

7.3 RAZMERJE MED ŠTEVILOM NASLOVOV LEPOSLOVNEGA GRADIVA V PRIRASTU

STROKOVNEGA

Splošna knjižnica ima ustrezen izbor gradiva, kadar letni prirast gradiva sestavlja 60 % naslovov strokovnega in 40 % naslovov leposlovnega gradiva na tiskanih in drugih medijih. Pri izboru gradiva upošteva potrebe odraslega prebivalstva ter otrok in mladine. Slednjim nameni 30 % naslovov gradiva v okviru letnega prirasta, če je gradivo dostopno na tržišču.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 121

Standardi za splošne knjižnice za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015 predvidevajo, da v vsaki organizacijski enoti, ki ni namenjena posebni skupini uporabnikov, knjižnica vzdržuje naslednja razmerja: 60 % naslovov strokovnega gradiva in 40% naslovov leposlovja. Zbirka vsebuje 25% - 30 % naslovov gradiva za mladino, od tega 60 % naslovov strokovnega gradiva in 40 % naslovov leposlovja. Glede na Standarde knjižnica izloča in odpisuje neuporabno, zastarelo, obrabljeno in izgubljeno gradivo. Knjižnice, ki dosegajo standard za knjižnično zbirko, izločijo letno toliko knjižničnega gradiva, da vzdržujejo standard obsega knjižnične zbirke in njeno aktualnost. Preglednica 71: Razmerja knjižničnega gradiva v knjižnični zbirki in odpis (2015)

2015

načrt 2017

2016

načrt 2017

odpis knjižničnega gradiva inventarne enote

Cerknica

60/40

25-30

1.024

0,72

Domžale

57/43

58/42

4.932

1,90

Grosuplje

52/48

60/40

1.314

0,64

Kamnik

55/45

60/40

3.673

2,42

Litija

58,10/41,90

60/40

31,8

1.944

1,98

Logatec

53,05/46,95

60/40

25,02

25-30

1.241

0,81

Medvode

55,61/44,39

60/40

28,28

1.857

2,20

Vrhnika

60,20/39,80

60/40

725

0,52

Ljubljana

63/37

60/40

14,5

63.021

3,70

razmerje naslovov med strokovnim in leposlovnim gradivom v knjižnični zbirki

razmerje naslovov med gradivom za odrasle in otroke oz. mladino v knjižnični zbirki

odstotek odpisanega gradiva glede na celotni obseg zbirke

Večina knjižnic območja ne uspe vzdrževati ne razmerji naslovov med strokovnim in leposlovnim gradivom v knjižnični zbirki, kakor tudi ne med gradivom za odrasle in otroke oz. mladino v knjižnični zbirki. Vzrok za to je potrebno iskati v ponudbi ustreznega gradiva na knjižnem trgu, kakor tudi omejevanje razpoložljivih sredstev za nakup ustreznega, predvsem strokovnega gradiva. Odpis gradiva glede na celotno zbirko še vedno ne poteka v skladu s Standardi, četudi se urejanja aktualnosti in ustreznosti zbirk lotevajo s skrbnejšim pregledom naslovov, ki niso več aktualni za ponudbo v knjižnici (Ljubljana, Kamnik, Medvode). Posamezne knjižnice so razloge za obstoječa razmerja tudi podrobneje obrazložile: Cerknica: Knjižnica redno načrtuje razmerje 60% strokovne literature in 40% leposlovja. To pomeni pridobiti čim več novih naslovov in enot knjižne in neknjižne produkcije ter s tem omogočiti uporabnikom dostop do gradiv. Načrtovani delež naslovov za otroke in mladino je 25 - 30%. Knjižnica bo morala v prihodnjih letih uravnotežiti razmerje knjižnične zbirke in več sredstev nameniti nakupu gradiv za otroke in mladino: približevanje strokovnim priporočilom o obsegu in sestavi knjižnične zbirke. Domžale: Knjižnica se trudi slediti priporočenim odstotkom razmerja med različnimi gradivi, vendar so odstopanja nastala predvsem zato, ker na trgu ne izhaja gradivo v takem razmerju. Knjižnica bralcem želi približati čim več literature, ki izide v tekočem letu, odstotki pa so odsev ponudbe na trgu. V zunanjih enotah knjižnice so odstopanja večja, saj se gradivo prilagaja potrebam uporabnikov. Enoti Moravče in Lukovica sta izrazito podeželski in s specifičnimi bralnimi navadami. Doseči cilj in zagotavljati gradivo v različnih oblikah ter pri tem upoštevati normativno določeno razmerje med gradivom ni enostavno, saj se na ta račun lahko določene uporabnike tudi izgubi.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 122

Zbirko bodo v prihodnje dopolnjevali s 60 % strokovnega gradiva in 40 % leposlovnega. Oddelku za otroke in mladino bo namenjenih najmanj 25% vsega gradiva, če bo le knjižna produkcija to dovoljevala. Grosuplje: Slediti nameravajo standardnim priporočilom o obsegu in sestavi knjižnične zbirke z nakupom 40 % leposlovja ter 60 % naslovov stroke ter nakupom 25 % gradiva za mladino, od tega 40 % naslovov leposlovja in 60 % strokovnega gradiva; Kamnik: Razmerje naslovov med strokovnim in leposlovnim gradivom knjižnične zbirke KFBK je 55% naslovov strokovnega gradiva in 45% naslovov leposlovnega gradiva. V zadnjih letih so izvedli obsežnejši odpis zastarelega strokovnega gradiva, v letu 2017 pa načrtujemo večji odpis leposlovnega gradiva, zato načrtujemo nabavo po priporočilih Standarda. Razmerje odstopa od načrtovanega tudi zato, ker so v letu 2015 nabavili najnovejše leposlovno gradivo za odrasle in slikanice za otroke za medkulturno zbirko. Dve leti so načrtno gradili medkulturno zbirko v jezikih bivše države Jugoslavije za priseljence s tega področja z namenom jezikovnega osveščanja rabe materinega in slovenskega jezika. Glede na delež v razmerju naslovov gradiva za mladino in odrasle so v letu 2015 nabavili 34,15 % naslovov gradiva za otroke in mladino ter 65,85 % naslovov gradiva za odrasle. Razmerje prav tako odstopa od načrtovanega (30% naslovov gradiva za otroke in mladino), ker so v enoti Komenda ob njeni 10-letnici delovanja odprli igroteko. Zbirko igrač so oblikovali na novo, zato so nabavili 70 igrač, pri tem pa so namenili največjo pozornost kakovosti igrač (kakovost materiala, lepa oblika, varnost). Litija: Z doseženimi razmerji pri nakupu so zadovoljni – želijo le še povečati število izvodov posameznih naslovov in se tako približevati standardom za prirast gradiva. V nabavni politiki upoštevajo priporočila stroke o nakupu 60 % strokovne literature in 40 % leposlovja (30 % nakupa za otroke in mladostnike). Knjižnica izvaja nakup za tri oddelke in sicer osrednjo knjižnico Litija, za krajevno knjižnico Šmartno in kolekcijsko potujočo knjižnico, ki ima 10 izposojevališč – poudarjen nakup se izvaja za izposojevališče Gabrovka. Vsak kupljeni izvod gradiva umestijo v osrednjo knjižnico v Litiji (po potrebi še dodatne izvode), krajevna knjižnica v Šmartnem in kolekcijska potujoča knjižnica pa dobita dodatne izvode glede na potrebe oz. finančne zmožnosti. Poudarjena je skrb za enakomerno dostopnost gradiva. Nekatera krajevna središča – kjer so izposojevališča potujoče knjižnice - so tudi več kot 20 km oddaljena od Litije oz. Šmartnega, zato skrbijo, da je na voljo dovolj mladinske literature (poudarek: kvalitetne leposlovne slikanice, ker je zanje izražen povečan interes oz. imajo v potujoči knjižnici 95 % članov mladih). Knjižnica nakup skrbno načrtuje po strokovnih priporočilih: torej 60 % naslovov poučnega gradiva in 40 % leposlovja. Knjižnica bo s tehtnim in sprotnim sledenjem nakupa vzdrževala sprejeto razmerje; in sicer: 60 % naslovov strokovnega grad iva ter 40 % naslovov leposlovnega gradiva. Knjižnica v skladu s strokovnimi priporočili nakup načrtuje v 30 % deležu naslovov za otroke in mladino. Še vedno je na trgu manj kvalitetnega poučnega gradiva za mladino, zato je uravnavanje nakupa posebno skrbno. Ljubljana: Nižje razmerje med nakupom naslovov leposlovja in stroke odstopa od priporočenega razmerja standardov za splošne knjižnice 40-60 zaradi premajhnega obsega kakovostnih naslovov leposlovja na trgu v letu 2015. Delež odpisa v odnosu do prirasta je bil v letu 2014 dosežen v veliki meri zaradi zaprtja knjižnice Brdo in takratnega večjega odpisa neaktualnega gradiva iz te krajevne knjižnice. Pri izločanju zaradi neaktualnosti knjižnica en izvod trajno ohrani v repozitoriju po kriterijih iz pravilnika o Repozitoriju MKL. Obrat novega gradiva (zadnji celoletni prirast) kaže na učinkovitost izbora novega gradiva in je 2,8-krat večji od povprečnega obrata zbirke. Ker še ni kriterija za oceno tega kazalnika, je za to relevantna primerjava s prejšnjim letom. Prirast v posameznih strokovnih skupinah je ustrezen izbor novih naslovov založniške produkcije, o kateri presoja strokovna služba za nabavo knjižničnega gradiva po splošnih kriterijih nabavne politike (ustrezna predstavitev in sodobnost vsebine, ustrezna literarna/umetniška kakovost, reference, zastopanost vsebine v dosedanji zbirki, ustrezno razmerje med ceno in pomenom vsebine ter pričakovane uporabe,

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 123

prepoznana aktualnost, ustreznost nosilca, namembnost vsebine in ciljna skupina uporabnikov, kvaliteta izdelave…). Knjižnica načrtuje nakup naslovov gradiva za mladino in odrasle v razmerju, ki za 5 % odstopa od priporočil standardov za splošne knjižnice in sicer: 25% naslovov za mladino in 75% naslovov za odrasle. Izkušnje iz preteklosti pa kažejo, da je za okolje, v kateri izvaja knjižnično dejavnost MKL, tudi to razmerje težko doseči. MKL vključi v knjižnično zbirko vsak relevanten naslov tekoče mladinske produkcije, ki dosega merila kakovosti (vse več je tudi zavrnjenih zaradi neustrezne kakovosti). Kljub temu ne dosegajo idealnega priporočenega razmerja. Slovenska knjižna produkcija ne dosega zadovoljive količine ustreznih izdaj za otroke, zlasti poučnega gradiva, ki bi pokrivalo vsa področja znanja, izstopa le leposlovje. To dejstvo znižuje možen odstotek prirasta strokovnega gradiva za mladino, ki ga ni mogoče nadomestiti s tujimi izdajami v taki meri, kot je to možno pri gradivu za odrasle. Primanjkljaj nadomeščajo z dovolj velikim številom izvodov in dodatnim splošnim poljudnim gradivom, ki sicer ni izdano kot mladinsko gradivo, a je po zahtevnosti primerno za to skupino uporabnikov. Sicer število novih naslovov za odrasle odraža zahteve izredno dinamičnega in raznovrstnega okolja in specifičnosti potreb uporabnikov glavnega mesta, zaradi česar se razmerje naslovov vedno obrne v prid odraslim. Logatec: V letu 2017 prav tako načrtujejo in bomo sledili smernicam za nakup 60 % naslovov strokovnega in 40 % naslovov leposlovnega gradiva. Kupovali bodo kakovostno strokovno literaturo za vsa strokovna področja družboslovja in naravoslovja. Ko bo izšlo kakšno strokovno delo, iz področja domoznanstva, ga nameravajo kupili v več izvodih tako, da bo dostopno tudi v krajevnih knjižnicah. V letu 2017 bodo ob nakupu gradiva upoštevali razmerje 70 % : 30 % naslovov (odrasli : otroci in mladina). Že vrsto let se z zelo natančnim nakupom (odstopanje za okrog 1 – 2 %) približujejo priporočenemu razmerju naslovov v odnosu odrasli : otroci in mladina 70 % : 30 %. Ne glede na standarde jih demografska struktura prebivalcev občine Logatec motivira, da skrbijo za takšen odstotek gradiv za otroke in mladino. Občinsko območje Rovt in Vrha Sv. Treh Kraljev ima eno izmed najvišjih stopenj rodnosti v Sloveniji. Zato je na tem področju med uporabniki knjižnice tudi višji delež mladih bralcev, ki potrebujejo gradivo primerno njihovim interesom in potrebam. Medvode: V letu 2017 načrtujejo nakup v razmerju 60 % strokovnega in 40 % leposlovnega gradiva. Poseben poudarek bodo poleg leposlovja namenili tudi nakupu in izboru strokovnega gradiva, saj morajo kot osrednja knjižnica svojim uporabnikom zagotavljati tudi kvaliteten in dovolj širok izbor strokovne literature. Z nabavno politiko se bodo skušali čim bolj približati standardom, ki priporočajo nakup knjižničnega gradiva za odrasle in mladino v razmerju 70% : 30% ter razmerje med strokovnim in leposlovnim gradivom 60% : 40%. V letu 2017 želijo pridobiti 2.500 naslovov knjižničnega gradiva, od tega 25 % za otroke in mladino (približno 625 naslovov) ter 75 % naslovov za odrasle (približno 1.875 naslovov). Približno razmerje je izračunano na osnovi ocene okolja in aktivnih članov knjižnice ter potreb njihovih uporabnikov. Načrtujejo nakup en, izjemoma dveh izvodov leposlovnega gradiva v slovenskem jeziku za odrasle in mladino in nakup enega izvoda knjig, ki jih subvencionirata Javna agencija za knjigo ter Ministrstvo za kulturo. Leposlovno učno gradivo v tujem jeziku bodo kupovali po en izvod, čeprav bi jih potrebovali več, ker imajo v občini štiri osnovne šole21. Vrhnika: Načrtovano razmerje med strokovnim in leposlovnim gradivom je 60 % strokovnega gradiva in 40 % leposlovnega gradiva. Delež naslovov gradiva za otroke in mladino je 30, oziroma 27 %. Delež naslovov gradiva za otroke in mladino lahko odstopa za 5 % v prid naslovom za odrasle, odvisno od mladinske produkcije.

Prepogosto se v slovenskih splošnih knjižnicah pojavlja tendenca po zagotavljanju osnovnega šolskega in študijskega gradiva za formalno izobraževanje, kar pa je primarna naloga šolskih, srednješolskih in visokošolskih in ne splošnih knjižnic.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 124

Vse knjižnice Osrednjeslovenskega območja zagotavljajo urejenost knjižničnega gradiva v prostem pristopu in v skladišču po sistemu UDK, omogočajo dostop do referenčnega gradiva v prostem pristopu, imajo ločeno gradivo za otroke in mladino od gradiva za odrasle, velika večina tudi postavitev otroškega oz. mladinskega gradiva po starostnih stopnjah (CPM). Preglednica 72: Urejenost in postavitev knjižničnega gradiva (2016) gradivo… urejeno po UDK referenčno v prostem pristopu ločeno za mladino mladinsko starostnih stopnjah ločeno domoznansko urejenost skladišča

Cerknica

Domžale

Grosuplje

Kamnik

Litija

Logatec

Medvode

Vrhnika

Ljubljana

UDK

UDK*

Pri slednjih odstopajo enote Mestne knjižnice Ljubljana, pod okriljem katere deluje Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo. Pionirska, ki je leta 1960 v Sloveniji uvedla in v vlogi republiške matične službe uveljavila postavitev gradiva na način CPM, je po letu 1980 sama zaznala, da ta postavitveni sistem ne zmore več odgovarjati na izzive, ki jih prinaša knjižna produkcija za otroke in mladino. Zato je bila pobudnica iskanja novih praktičnih rešitev in teoretičnih razmišljanj o vlogi postavitve. Nova postavitev po bralnih perspektivah preusmerja vlogo postavitve knjižničnega gradiva iz sorodnosti in namembnosti v sporočilnost; knjižnični prostor naj na primeren način predstavlja, kaj vse obstaja, kaj človek že ve in zna, kako raznolik in bogat je ta svet, ki mu pripada. Knjižnice imajo tudi ločeno postavljeno domoznansko gradivo oz. zbirke.

7.4 IZPOSOJA GRADIVA Preglednica 73: Izposoja knjižničnega gradiva (2015) Izposoja gradiva na dom inventarne enote

na člana

medknjižnična izposoja – inventarne enote

na potencial. uporabnika

pasiva

pasiva na potenc. up.

skupaj

na potenc. uporab.

obrat knjižnične zbirke

Cerknica

164.943

48,61

9,82

5,12

122

7,26

1,17

Domžale

831.006

42,05

14,36

346

5,98

465

8,03

3,2

Grosuplje

633.682

61,81

15,79

208

5,18

305

7,60

3,1

Kamnik

435.275

52,00

12,31

2,35

120

3,39

Litija

226.648

45,19

10,99

127

6,16

145

7,03

2,31

Logatec

224.471

70,70

16,32

199

14,47

218

15,85

2,22

Medvode

323.751

69,61

20,19

195

12,16

222

13,85

3,9

Vrhnika

386.660

66,40

15,64

151

6,11

234

9,46

2,78

Ljubljana

4.793.629

59,54

13,95

523

1,52

1.826

5,31

2,86

SKUPAJ

8.020.065

56,90

14,10

1.918

3,37

3.657

6,43

2,82

Najvišjo izposojo gradiva na člana beležijo v Knjižnici Logatec (70,70), Medvode (69,61) in na Vrhniki (66,40), najnižjo pa beležijo v Domžalah (42,05), Litiji (45,19) in Cerknici (48,61). V kolikor razmerje izposoje gradiva preračunamo na potencialnega uporabnika, potlej se je Medvodam (20,19), Logatcu

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 125

(16,32) in Vrhniki (15,64) pridružuje še Grosuplje (15,79), med najnižjimi pa v Cerknici (9,82), Litiji (10,99) in Kamniku (12,31). Najvišjo medknjižnično izposojo beležijo v Logatcu (15,85) in Medvodah (13,85), najnižjo pa v Kamniku (3,39) in Ljubljani (5,31), kar je za slednjo tudi pričakovano, saj ima na voljo največjo zalogo knjižničnega gradiva, ne le med splošnimi knjižnicami na območju, pač pa v celotni Sloveniji. Kamniška knjižnica z najnižjo medknjižnično izposojo pa že s svojo zalogo knjižničnega gradiva očitno ustrezno poskrbi za knjižnične potrebe svojih uporabnikov. Obrat knjižnične zbirke, ki nam pokaže ustreznost izrabe kupljenega gradiva je najvišji v Medvodah (3,9), Domžalah (3,2), Grosuplju (3,1) in Kamniku (3), najmanjši pa v Cerknici (1,17), Logatcu (2,22) in Litiji (2,31). Posamezne knjižnice so izposojo gradiva tudi podrobneje obrazložile: Cerknica: Načrtovani obrat izposoje knjižnične zbirke osrednje knjižnice v letu 2017 bo predvidoma 2,2. Veliko pozornost je treba usmeriti v samo izposojo gradiva s promocijami, z akcijami, saj internet, elektronska gradiva konkurirajo gradivom v fizični, tiskani obliki. Litija: Izposoja na dom se je zmanjšala v vseh enotah knjižnice. Največ v osrednji knjižnici v Litiji. Razloge za zmanjšanje lahko iščejo v ponudbi gradiva – niso ponujali novosti oz. jih je bilo premalo, delno pa tudi v spremenjenih trendih uporabe knjižnice (več iskanja informacij – predvsem poučnih – preko spleta). Opaziti je, da se številke izposoje v minulih letih vztrajno znižujejo – res pa je, da se je zniževal tudi nakup gradiva in da je gibanje premosorazmerno.

7.5 DELAVCI 7.5.1

Število strokovnih delavcev

Splošna knjižnica ima za opravljanje nalog iz 2. člena zakona najmanj 0,32 strokovnega delavca na 1.000 prebivalcev in najmanj 1 administrativo-tehničnega oziroma manipulativnega delavca na 10.000 prebivalcev. Splošna knjižnica, ki ima poleg osrednje knjižnice tudi več kot dve krajevni knjižnici, ima najmanj 0,37 strokovnega delavca na 1.000 prebivalcev. Poleg tega ima 1 voznika in 1,5 strokovnega delavca za obratovanje bibliobusa do obsega 40 ur tedensko. Za opravljanje dodatnih nalog iz 16. člena zakona ima knjižnica še vsaj po 0,32 strokovnega delavca za vsako od teh nalog, ki jo izvaja. Za opravljanje dejavnosti domoznanske zbirke ima 1 strokovnega delavca na prirast 5.000 enot domoznanskega gradiva letno, ob manjšem prirastu pa sorazmerno manj. Preglednica 74: Zaposleni v knjižnicah (2015)

Cerknica Domžale Grosuplje Kamnik Litija Logatec Medvode Vrhnika Ljubljana SKUPAJ

delavci - skupaj, ne glede na način zaposlitve - osebe 13 36 24 23 25 15 11 15 251 413

delavci - skupaj v rednem delovnem razmerju - EPZ 13 28,5 18 16 13 7 11 13 218,5 338

strokovni delavci v rednem delovnem razmerju - EPZ 9 21,5 15 14 8 7 10 11 188 283,5

delež strokovnih delavcev na vse zaposlene 69,23 75,44 83,33 87,5 61,54 100 90,91 84,62 86,04 83,88

delavci na pot. uporabnika

0,77 0,49 0,45 0,45 0,63 0,51 0,69 0,53 0,64 0,59

Glede na dostopne podatke vse knjižnice na področju kadrovske pokritosti strokovnih delovnih mest še ne izpolnjujejo minimalnih pogojev glede na določila Pravilnika. Tako bi morali imeti v Knjižnici Domžale vsaj 23,91 EPZ, a je trenutno v rednem delovnem razmerju zaposlenih le 21,5 EPZ. Tako je

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 126

tudi v Grosuplju, kjer bi morali imeti vsaj 15,85, trenutno je stanje 15 EPZ, podobno je tudi v Kamniku (namesto sedanjih 14, bi morali imeti 15,58 EPZ). Glede na skupne izračunu minimalno potrebnih zaposlenih v knjižnici osnovne pogoje načeloma izpolnjujejo vse knjižnice, a vendar je ogromen razkorak pri številu potrebnih zaposlenih za vzdrževanje računalniške mreže, kjer glede na primerjavo s podatki iz preglednice 51 minimalne pogoje izpolnjujejo le v Cerknici (1 zaposlen) in Litiji (1 zaposlen), medtem ko v treh knjižnicah (Kamnik, Logatec, Medvode) sploh nimajo lastnega kadra za opravljanje tovrstnih nalog, od skupno minimalno potrebnih 11,93 FTE pa je v splošnih knjižnicah Osrednjeslovenskega območja zaposlenih le 7,65 FTE. Preglednica 75: Minimalno potrebno število zaposlenih v knjižnicah glede na Pravilnik (2015) št. strokovnih delavcev SKUPAJ skupaj administrativni-tehnični oz. manipulativni delavci EPZ bibliobus domoznanstvo22 OOK strok. za rač. mrežo admin. tehnični Cerknica 6,21 1 7,21 0,40 1,68 9,29 Domžale 21,41 1,5 1 23,91 2,15 5,7923 31,85 Grosuplje 14,85 1 15,85 0,60 4,01 20,46 Kamnik 13,08 1,5 1 15,58 0,55 4,5424 20,67 Litija* 6,60 1 7,6 0,40 2,06 10,06 Logatec 5,09 1 6,09 0,33 1,38 7,8 Medvode* 5,13 1 6,13 0,45 1,60 8,18 Vrhnika* 7,91 1 8,91 0,55 2 11,46 Ljubljana 127,14 1,5 1 3 132,64 6,50 35,3625 174,5 SKUPAJ 207,43 4,5 9 3 223,93 11,93 58,42 294,28 * Velja izračun na najmanj 0,32 strokovnega delavca na 1.000 prebivalcev, saj imajo manj kot 2 krajevni knjižnici poleg osrednje.

Posamezne knjižnice so kadrovsko stanje tudi podrobneje obrazložile: Domžale: Zaposlujejo 23,5 strokovnih delavcev, 3 upravne delavce in 2 delavca manipulanta. Grosuplje: V Mestni knjižnici Grosuplje je za izvajanje javne službe v vseh treh občinah (območje 40.000 prebivalcev) zaposlenih 18 delavcev. Od tega 15 knjižničarjev in bibliotekarjev, ena manipulantka, poslovna sekretarka in direktorica. Kamnik: V zavodu je bilo v letu 2015 zaposlenih 16, od tega 2 za polovični delovni čas. Število zaposlenih strokovnih delavcev je bilo 13. Storitvene dejavnosti, ki so nujne za celovito izvedbo vseh poslovnih procesov, se izvajajo preko zunanjih sodelavcev. Litija: V knjižnici je redno zaposlenih 12,1 javnih uslužbencev; 8 strokovnega kadra in 4 tehničnega kadra. Logatec: V Knjižnici Logatec je zaposlenih šest knjižničark in en knjižničar, od teh sta dve knjižničarki zaposleni za polovični delovni čas (invalidsko upokojeni). Vsi izvajajo in opravljajo knjižnične dejavnosti tudi v vseh treh krajevnih knjižnicah. Ob tem je potrebno opozoriti, da razvejana mreža krajevnih knjižnic v občini zagotavlja zelo dobro dostopnost gradiva za uporabnike, a hkrati to predstavlja za knjižnico kot izvajalca in organizatorja knjižničnih dejavnosti izredno velik kadrovski

23 24 25

Predvidevamo, da ima vsaka izmed knjižnic vsaj 5.000 enot prirasta domoznanske zbirke. Pravilnost predvidevanj bo pokazal pregled stanja domoznanstva v slovenskih splošnih knjižnicah, ki bo opravljen v letu 2017. Prištet je še voznik bibliobusa. Prištet je še voznik bibliobusa. Prištet je še voznik bibliobusa.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 127

problem, saj odprtost krajevnih knjižnic v popoldanskem času istočasno sovpada z odprtostjo Knjižnice Logatec. To povzroča kontinuirano pomanjkanje enega strokovnega delavca v logaški knjižnici. Vrhnika: Od 14.1.2015 je bilo v Cankarjevi knjižnici Vrhnika 14 zaposlenih delavcev, direktorica, računovodja (60 % delovnega časa opravlja dela za Zavod Ivana Cankarja - ZIC), 9,5 strokovnih delavcev na Vrhniki in 1,5 v Borovnici. 13 delavcev je bilo zaposlenih za poln delovni čas, za nedoločen čas. 1 delavka je bila zaposlena za določen čas, za 4 ure do vrnitve delavke, ki dela polovični delovni čas iz naslova starševstva. Največjo težavo pa predstavlja delovno mesto računovodje, ki so jo zaposlili sredi leta 2009. V skladu s sporazumom med javnima zavodoma opravlja 40 % dela za Cankarjevo knjižnico Vrhnika in 60 % za Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Delavka ima sklenjeno pogodbo s Cankarjevo knjižnico Vrhnika, delo pa opravlja na sedežu ZIC-a. Pokazalo se je, da je obseg dela absolutno prevelik in da je delavka maksimalno obremenjena, zato mora opravljati nadure. Standard: 1 delavec za računovodska in administrativna dela do 10.000 prebivalcev in 1 dodatni na vsakih nadaljnjih 25.000 prebivalcev, kar pomeni 1,6 računovodje. Stanje: zaposleno imamo 0,4 računovodje. Zato bi bilo smiselno, da se v prihodnosti zagotovi 100 % zaposlitev. Preglednica 76: Izobraževanje zaposlenih v knjižnicah (2015)

Cerknica Domžale Grosuplje Kamnik Litija Logatec Medvode Vrhnika Ljubljana SKUPAJ

izobraževanje zaposlenih - ure

število ur izobraževanja na delavca

350 1.459 407 999 296 388 187 384 6.117 10.587

26,92 40,53 16,96 43,43 11,84 25,87 17,00 25,6 24,37 25,63

sredstva, porabljena za izobraževanje delavcev EUR 1.470,00 7.030,00 2.120,20 10.045,57 2.548,32 1.872,00 982 2.967,32 45.485,00 74.520,41

sredstva porabljena za izobraževanje na delavca 113,08 195,28 88,34 436,76 101,93 124,80 89,27 197,82 181,22 180,44

Glede na kazalce izobraževanja zaposlenih v knjižnicah so največ ur izobraževanj deležni zaposleni v Kamniku (43,43 ure) in Domžalah (40,53), najmanj pa so izobraževanj deležni v Litiji (11,84), Grosuplju (16,96) in v Medvodah (17). Podobno je tudi pri podatkih o sredstvih, namenjenih za izobraževanje zaposlenih v knjižnicah, daleč največ sredstev na delavca namenijo v Kamniku (436,76 EUR), sledijo mu Vrhnika (z več kot pol manj sredstvi na delavca - 197,82 EUR), Domžale (195,28 EUR) in pa Ljubljana (181,22 EUR). Najmanj sredstev za izobraževanja zaposlenih porabijo v Grosupljem (88,34 EUR) in Medvodah (89,27 EUR).

7.6 PROSTOR IN OPREMA V skladu s Pravilnikom o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (15. člen) ima knjižnica ustrezne prostore, če razpolaga s prostorom v obsegu najmanj 300 m2 na 10.000 prebivalcev v celotni mreži. Za uporabo gradiva v knjižnici ima splošna knjižnica najmanj 2 čitalniška sedeža na 1.000 prebivalcev in 0,25 računalniškega delovnega mesta za uporabnike na 1.000 prebivalcev. V skladu z Uredbo o osnovnih storitvah knjižnice (13. člen) je obratovalni čas knjižnice za posamezno vrsto knjižnice najmanj: • osrednja in osrednja območna: 8 ur dnevno, 5 dni v tednu, ob sobotah 5 ur, • krajevna knjižnica: 4 ure tedensko (do 2000 prebivalcev), 15 ur tedensko (do 6000 prebivalcev), 4 ure dnevno, 5 dni v tednu (nad 6000 prebivalcev), • bibliobus: 1 obisk strnjenih naselij dvakrat mesečno.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 128

Vse knjižnice območja imajo glede na Pravilnik zagotovljeno dovolj površin, izračunano na 10.000 potencialnih uporabnikov, se pa razlikujejo glede števila potencialnih uporabnikov na krajevno knjižnico. Tako imajo največ potencialnih uporabnikov na posamezno enoto v Knjižnici Medvode (16.032 uporabnikov), ki nima krajevnih knjižnic, v mreži Mestne knjižnice Grosuplje (13.379,67), ki deluje na območju, kjer se število prebivalcev hitro povečuje, in Cankarjeva knjižnica Vrhnika (12.364,50 uporabnikov), ki ima le še eno enot, v mreži pa je celo občina brez kakršnekoli organizirane knjižnične dejavnosti kot javne službe. Najmanj potencialnih uporabnikov na krajevno knjižnico je v Logatcu (3.438), ki s svojo knjižnično dejavnostjo že sedaj pokriva večino krajev, ki sodijo v njihovo mrežo, Cerknici (4.199,25), ki ravno tako s svojo knjižnično mrežo pokriva dobršen del vseh treh občin, v katerih deluje in Kamnik (8.849,75 uporabnikov), za katero velja enako kot za oba prejšnja. Preglednica 77: Knjižnični prostori in potencialni uporabniki (2015) Cerknica Domžale Grosuplje Kamnik Litija Logatec Medvode Vrhnika Ljubljana SKUPAJ

število izposojevališč

površina knjižnice – m2

4 5 3 4 2 4 1 2 34 59

1.600,00 2.750,00 2.531,00 1.685,00 700 742 650 1.947,77 18.036,10 30.641,87

površina knjižnice na 10.000 število potencialnih uporabnikov na pot. uporabnikov - m2 krajevno knjižnico 952,15 4.199,25 475,15 11.575,40 631,09 13.379,67 476,49 8.840,75 339,99 10.307,00 539,56 3.438,00 406,78 16.032,00 787,65 12.364,50 524,89 10.106,35 538,70 9.642,69

Grosuplje tudi navaja, da se je delež aktivnih članov povečal v Dobrepolju in v Grosupljem, v Ivančni Gorici se je zmanjšal za 33 članov, kar pripisujejo nezadovoljstvu obiskovalcev zaradi utesnjenosti knjižnice in zmanjšani dostopnosti npr. mamicam z vozički in gibalno oviranim osebam. Najpogostejša pritožba obiskovalcev, ki so jo knjižničarji deležni vsakodnevno, je namenjena prostorski utesnjenosti knjižnice. V Ivančni Gorici knjižnična dejavnost dosega le 62 % minimalnih prostorskih pogojev, ki znašajo 300 m² na 10.000 prebivalcev. Tudi tu se nad prostorsko utesnjenostjo vsakodnevno pritožujejo uporabniki in obiskovalci knjižnice. Preglednica 78: Odprtost knjižnic v skladi z zakonskimi določbami (2015)

Cerknica Domžale Grosuplje Kamnik Litija Logatec Medvode Vrhnika Ljubljana SKUPAJ

delež odprtosti organizacijskih enot v skladu z določbami Uredbe (brez OK) 100 100 100 100 117 100 / 100 91,18 101,02

delež organizacijskih enot z dostopom do vzajemnega kataloga (brez OK)

tedenska odprtost knjižnice - ure

letna odprtost knjižnice - ure

letna odprtost knjižnice na pot. uporabnika

100 100 100 100 85 100 / 100 86 96,38

50 60 55 55 53 49 50 55 65 492

3.653,00 7.398,00 6.977,00 6.004,00 5.165,00 3.376,00 2.495,00 3.784,50 60.832,50 99.685,00

217,48 127,82 173,82 169,78 250,56 245,49 155,63 153,04 177,04 175,22

Vse knjižnice območja omogočajo tedensko odprtost v skladu z zakonskimi določbami, deloma je razlika le pri Ljubljani, kjer je v preteklem obdobju zaradi profesionalizacije nekaterih izposojevališč (Rakitna, Rob, Šentjošt) bila njihova odprtost manjša kot je predvidena po Uredbi o osnovnih storitvah knjižnic. Podobno je tudi pri dostopu do vzajemnega kataloga, ki je bil v že omenjenih bivših izposojevališčih krajši, situacija pa je enaka na lokacijah kolekcijske potujoče knjižnice Knjižnice Litija.

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 129

Kazalnik letne odprtosti knjižnice na potencialnega uporabnika kaže, da so glede na število prebivalcev največ odprte enote Knjižnice Litija (250,56 ur), Knjižnice Logatec (245,49 ur) in Knjižnice Jožeta Udoviča Cerknica (217.48 ur), najmanj pa enote Knjižnice Domžale (127,82 ur). Posamezne knjižnice so odprtost knjižnic tudi podrobneje obrazložile: Litija: Osrednja knjižnica v Litiji s svojo odprtostjo 53 ur na teden (5,5 ob sobotah) ter krajevna knjižnica s 34 ur odprtosti na teden in 10 kolekcijskih zbirk (odprte bodo 109 ur na teden). Če iskanega gradiva ni v enoti oz. izposojevališču, ga knjižnica z medoddelčno izposojo zagotovi iz osrednje knjižnice. Vsi uporabniki v obeh občinah imajo enake možnosti za izposojo gradiva - ne glede na postavitev izvoda. Logatec: V vseh štirih enotah omogočajo odprtost knjižnic v skladu z določbami Uredbe, kar pomeni, da je delež odprtosti 100 %. Skupno število ur odprtosti knjižnice za uporabnike je v letu 2016 znašalo 69,5 ur/teden (Logatec 49 ur/teden, Rovte 10,5 ur/teden, Hotedršica 6 ur/teden, Vrh Sv. Treh Kraljev 4 ure/teden), kar je v skladu z določbami Uredbe. Na Vrhu Sv. Treh Kraljev občasno prilagajajo urnik delovanja krajevne knjižnice življenju v kraju ter odprtosti - urniku delovanja podružnične osnovne šole. Njihova knjižnična enota namreč nadomešča manko šolske knjižnice v kraju. Vrhnika: Tedensko število ur odprtosti osrednje knjižnice je 55 ur, na Borovnici 25 ur (pri njej je bolj problematično da ni omogočenega dostopa z dvigalom). Brez lokalnega dostopa do knjižničnih storitev so samo v občini Log – Dragomer. Z ureditvijo prostora za izvajanje knjižnične dejavnosti bo omogočen tudi lokalni dostop do knjižničnih storitev v omenjeni občini. Načrtovani delež odprtosti organizacijskih enot v skladu z določbami Uredbe je 100 %, prav tako načrtovani delež organizacijskih enot z dostopom do vzajemnega kataloga. Vse splošne knjižnice Osrednjeslovenskega območja so aktivno vključene v nacionalni vzajemni bibliografski sistem. Vse splošne knjižnica Osrednjeslovenskega območja imajo računalniški katalog za vse svoje gradivo vsaj v osrednji knjižnici. Tudi krajevne knjižnice v svoji mreži vključujejo v vzajemni bibliografski sistem. Preglednica 79: Knjižnična oprema (2015) čitalniški sedeži Cerknica Domžale Grosuplje Kamnik Litija Logatec Medvode Vrhnika Ljubljana SKUPAJ

70 190 182 122 57 76 36 115 839 1.687

čitalniški sedeži na pot. uporabnika 4,17 3,28 4,53 3,45 2,77 5,53 2,25 4,65 2,44 2,97

osebni računalniki za uporabnike 16 46 24 22 16 13 18 22 260 437

osebni računalniki za uporabnike na pot. uporabnika 0,95 0,79 0,6 0,62 0,78 0,95 1,12 0,89 0,76 0,77

Kazalec knjižnične opreme – čitalniški sedeži na potencialnega uporabnika kažejo, da jih je največ zagotovljenih v Logatcu (5.53), od odprtja nove knjižnice tudi na Vrhniki (4,65), v Grosuplju (4,53) in Cerknici (4,17). Najmanj čitalniških sedežev glede na potencialne uporabnike je v Medvodah (2,25), Ljubljani (2,44) in Litiji (2,77). Največ osebnih računalnikov so za potencialne uporabnike imajo v Medvodah (1,12), ter Cerknici in Logatcu (0,95), najmanj jih je na voljo v Grosupljem (0,6) in Kamniku (0,62). Res pa je, da se uporabniki v knjižnici v vedno večji meri poslužujejo storitev brezžičnega dostopa do spleta in v vedno manjši meri uporabljajo knjižnično IKT opremo (več o tem v poglavju 5).

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 130

7.7 ČLANI, IZPOSOJA Standardi za splošne knjižnice za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015 predvidevajo, da knjižnica na območju svojega delovanja vključuje med svoje članstvo vsaj 40% vseh prebivalcev in vsaj 60% mladine do 15. leta. Odstotek včlanjenih v slovenske splošne knjižnice je 23,37, kar je nižje od povprečja včlanjenosti prebivalcev v splošne knjižnice Osrednjeslovenskega območja – 24,78. Nobena izmed knjižnic ne dosega normativa standarda, se mu pa še najbolj približajo v Knjižnici Domžale s 34,15 % in je tako na nacionalnem nivoju na drugem mestu (za Knjižnico Šmarje pri Jelšah). Večina preostalih knjižnic ravno tako presega nacionalno povprečje, najmanjšo vključenost pa beležijo v Cerknici (20,2 %). Preglednica 80: Potencialni uporabniki in člani v knjižnicah območja (2015) Cerknica Domžale Grosuplje Kamnik Litija Logatec Medvode Vrhnika Ljubljana SKUPAJ

število prebivalcev

člani

odstotek včlanjenih prebivalcev

16.804 57.877 40.105 35.363 20.589 13.752 15.979 24.729 343.616 568.814

3.393 19.764 10.252 8.371 5.015 3.175 4.651 5.823 80.506 140.950

20,2 34,15 25,54 23,67 24,33 23,43 23,09 29,01 23,55 24,78

Posamezne knjižnice so vprašanje včlanjenosti v knjižnice tudi podrobneje obrazložile: Cerknica: Načrtujejo, da se bo število včlanjenih prebivalcev v letu 2017 povzpelo na 22 %; menijo, da bo za dosego večjega članstva potrebno spremeniti način razmišljanja in delovanja, se prilagoditi spreminjajočim se potrebam uporabnikov in okolja. Domžale: Razlogov nižanja članstva je več. Knjižnica mora zaradi zakonskih določil vsako leto brisati neaktivne člane. To so člani, ki v zadnjem letu (12 mesecev) niso opravili izposoje knjižničnega gradiva na dom in v sistemu nimajo zabeleženih terjatev. V letu 2015 je bilo izbrisanih članov 2.673. Drugi razlog nižanja članstva je posledica uvedbe članarin. Uporabniki knjižnice po njihovih ocenah koristijo knjižnične usluge z manj članskimi izkaznicami (pogosto si izkaznice v družinah delijo). Posebej je to značilno za enoti v Domžalah in Mengšu, ki sta tudi največji in je zato odstopanje večje. Porast članstva se še vedno beleži v Moravčah in sicer za 4 %. Odstotek včlanjenih prebivalcev je v občinah Lukovica in Moravče nižji kot v ostalih treh občinah, kar je posledica specifičnih značilnosti okolja. Člani s stalnim bivališčem izven območja delovanja knjižnice v manjši meri podaljšujejo članstvo v Knjižnici Domžale. V letu 2017 načrtujejo, da bo v knjižnico včlanjenih 34% vseh prebivalcev njihovega območja. Litija: Povečevati želijo članstvo in uporabo knjižnice. Knjižnica bo nadaljevala s promocijo članstva z različnimi akcijami. Načrtujejo 5.300 aktivnih članov v letu 2017, kar pomeni 25,7 % včlanjenih prebivalcev. Ljubljana: Skupno število članov upada že nekaj časa za okvirno odstotek in pol letno, število novo vpisanih članov je prav tako manjše, poveča se takrat, ko v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov izvedejo večje brisanje neaktivnih članov, ki se potem ponovno vpisujejo. Stabilen delež včlanjenega prebivalstva in povečan obisk kažeta na pravilno usmeritev knjižnice, da zagotavlja storitve, ki so relevantne za vse prebivalce Ljubljane in okolice. Manjše število novo vpisanih članov je

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 131

na eni strani posledica demografskih razmer, na drugi strani pa tudi knjižnica počasi dosega zgornjo mejo včlanjenih prebivalcev Ljubljane in okolice. Logatec: V letu 2017 načrtujejo, da se bo v Knjižnico Logatec in njene enote včlanilo do 24 % prebivalcev Občine Logatec. Člane in uporabnike nameravajo pridobivati s pomočjo predstavitve njihovih knjižničnih storitev in izobraževalnih dejavnosti ter organizacijo najrazličnejših kulturnih prireditev. To bodo izvajali preko lokalnih in občinskih medijev ter knjižničnega internetnega portala, prav tako pa tudi preko že utečenega sodelovanja s šolami, vrtci, JSKD in UTŽO Logatec ter vzpodbujanja občanov h kvalitetnemu preživljanju prostega časa in vseživljenjskemu učenju. Tudi v letu 2017 načrtujejo sodelovanje z Azilnim domom Logatec in na tak način prispevati k boljši integraciji prosilcev za azil v njihovo socialno skupnost. Preglednica 81: Obisk v knjižnicah območja (2015) Cerknica Domžale Grosuplje Kamnik Litija Logatec Medvode Vrhnika Ljubljana SKUPAJ

obisk knjižnice celoten 94.780 482.705 275.422 211.635 96.861 66.029 232.714 213.478 2.445.785 4.119.409

obisk knjižnice fizični 94.780 427.244 245.139 174.134 76.497 66.029 182.876 173.936 2.239.499 3.680.134

obisk knjižnice na pot. uporabnika 5,64 7,38 6,11 4,92 3,71 4,8 11,41 7,03 6,52 6,47

obisk (celotni) knjižnice na potencialnega uporabnika 5,64 8,34 6,86 5,98 4,7 4,8 14,52 8,63 7,12 7,24

obisk na letno odprtost 25,95 57,75 35,14 29 14,81 19,56 73,3 45,96 36,81 36,92

Najvišji obisk na potencialnega uporabnika beležijo v Knjižnici Medvode (11,41 obiskov), najnižji je v Litiji (3,7), Logatcu (4,8) in Kamniku (4.92). V kolikor to preračunamo na celotni obisk (skupaj s prireditvenimi in drugimi dejavnostmi) ravno tako najvišji obisk beležijo v Medvodah (14,52), najnižji pa v Litiji (4,7) in Logatcu (4,8). Uporabniki glede na letno odprtost najpogosteje obiskujejo Knjižnico Medvode (73,3), Domžale (57,75) in Vrhniko (45,96). Manj pogost je obisk v Litiji (14,81), Logatcu (19,56) in pa Cerknici (25,95 obiskov). Posamezne knjižnice so obisk v knjižnicah tudi podrobneje obrazložile: Litija: Najnatančnejši kazalec je obisk zaradi izposoje gradiva: zabeležili so 62.420 obiskov zaradi izposoje; to je 5 % manj kot v letu pred tem; že 2014 pa se je številka zmanjšala za 4 % glede na leto 2013. Obisk knjižnice se zmanjšuje tudi zaradi uporabe računalnikov (26 % manj – to je za 970 obiskovalcev manj), pri obisku prireditev pa se je za 8 % povečal. Ocenjujejo, da gre za splet večih dejavnikov: vse več ljudi ima informacijsko tehnologijo za dostop do interneta doma; vse več uporabnikov s svojimi napravami knjižnico uporablja za svoje okno v svet – uporaba WiFi omrežja in dostop na daljavo. Pojasnilo za zmanjšanje obiska zaradi izposoje iščejo tudi v neaktualni ponudbi novosti (uporabniki gradivo poiščejo v drugih knjižnicah), predvsem ker so imeli nekaj časa tudi težave z nezmožnostjo nakupa gradiva zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Fizični obisk knjižnice uporabniki zmanjšujejo s telefonskim urejanjem: podaljševanje, rezervacije, druge informacije o gradivu in iz gradiva (ocenjujejo, da dnevno opravimo najmanj 20-50 takšnih storitev). Ljubljana: V primerjalnih letih, kljub nekoliko zmanjšanemu vpisu novih članov, beležijo povečan obisk knjižnic in povečano izposojo na dom na člana. Med aktivnimi člani so kategorije, ki predstavljajo večje deleže, ostale v podobnih okvirih kot leta 2014. Omeniti velja nekoliko večje število aktivnih članov med nezaposlenimi in upokojenci ter manjše število študentov, ki sicer predstavljajo 14,2 % delež med aktivnimi člani. Vzrok za to iščejo tudi v manjšem številu študentov Univerze v Ljubljani v študijskem letu 2014/2015. Glede na vse potencialne člane (prebivalci občin,

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 132

kjer deluje MKL), je aktivnih članov 24 % oz. 240 aktivnih članov na 1.000 prebivalcev, če upoštevamo podatke o prebivalstvu na dan 01.01.2015; delež se v letu 2015 ni bistveno spremenil. Podatki kažejo, da že vpisani člani dobro sprejemajo mrežo knjižnic MKL, vsak aktivni član je v letu 2015 obiskal več kot le eno knjižnico MKL. Sledilci na družbenih omrežjih naraščajo premo sorazmerno s številom objav in popularnostjo družbenih omrežij, prav tako je zaznati občutno povečanje števila obiskovalcev prireditev in izobraževanj za vse ciljne skupine. Razlog je v večjem številu dogodkov, zanimivih za širšo javnost. Kot zelo dober rezultat pa lahko za leto 2015 predstavijo tudi izposojo gradiva na dom, ki se je povečala za 3,7 %. Izposoja knjig je bila višja za 3,2 %, neknjižnega gradiva za 6,9 %, izposoja serijskih publikacij na dom se je povečala za 5,1 %. Trend upadanja izposoje neknjižnega gradiva, ki se je kazal zadnjih nekaj let, se je v letu 2015 ustavil, saj je bila izposoja neknjižnega gradiva za 7 % višja kot leta 2014, kar so po njihovih predvidevanjih dosegli z dobrim izborom gradiva in učinkovitim označevanjem novosti. Uspešni so bili tudi pri medknjižnični izposoji, ki je narasla za skoraj 19%. Povečanje izposoje se kaže tudi kot dodatna obremenitev zaposlenih, saj so transakcije v sistemu COBISS narasle za 3,6%. Vrhnika: V letu 2015 beležijo manj aktivnih uporabnikov kot predhodno leto. Razlog je v dejstvu, da so ob selitvi v nove prostore prešli iz treh oddelkov na enega, v praksi to pomeni, da so bili prej nekateri uporabniki vpisani na oddelek za mladino in na oddelek za odrasle, statistično gledano pa sta bila to dva različna uporabnika. Na letni ravni so izposodili 65.014 enot gradiva več kot predhodno leto, kar pomeni povečanje izposoje gradiva za skoraj 20 %. Preglednica 82: Obisk prireditev in usposabljanj v knjižnicah območja (2015) Cerknica Domžale Grosuplje Kamnik Litija Logatec Medvode Vrhnika Ljubljana SKUPAJ

št. obiskovalcev prireditev 28.890 26.327 12.730 27.853 11.320 4.574 5.108 12.640 78.203 207.645

obisk prireditev na pot. uporabnika 1,72 0,45 0,32 0,79 0,55 0,33 0,32 0,51 0,23 0,36

št. udeležencev usposabljanj 108 2.022 1.880 475 218 ni podatkov 5.192 ni podatkov 21.551 31.446

udeleženci usposabljanja na pot. uporabnika 0,01 0,03 0,05 0,01 0,01 ni podatkov 0,32 ni podatkov 0,06 0,06

Obisk zaradi prireditev in usposabljanj iz leta v leto v slovenskih splošnih knjižnicah narašča, kar je razvidno tudi iz statističnih podatkov. Tako kazalec obisk prireditev na potencialnega uporabnika kaže da se uporabniki pogosto udeležujejo prireditev, ki so organizirane v knjižnicah. Najboljše rezultate po tem kazalcu dosegajo v Cerknici, najnižja vrednost pa je zabeležena v Ljubljani, kar pa je tudi razumljivo, saj se v okoljih, kjer je knjižnica ena izmed glavnih, če ne celo edina generatorka kulturnih in drugih prireditev v okolju toliko večje priznanje daje okolje njeni prireditveni dejavnosti, v večjih urbanih okoljih pa imajo knjižnice večjo konkurenco s strani drugih, tudi sorodnih inštitucij. Kazalec udeleženci usposabljanja na potencialnega uporabnika pa deloma kažejo zanimanje uporabnikov za izobraževalne dejavnosti knjižnice, vendar je tovrstne podatke težje interpretirati enoznačno, saj za razliko od prireditvenih dejavnosti, kjer navadno ni večjih omejitev glede udeležbe, izobraževanja navadno potekajo za zaključene in manjše skupine udeležencev, hkrati pa ne moremo dobiti primerljivih podatkov med knjižnicami, saj nimajo vse enakih prostorskih, kadrovskih, finančnih in drugih pogojev za izvedbo vseh tipov izobraževalnih dejavnosti in usposabljanj. Posamezne knjižnice so obisk prireditev in usposabljanj v knjižnicah tudi podrobneje obrazložile: Knjižnica Domžale izvaja usposabljanje uporabnikov za uporabo knjižnice, v to kategorijo se poleg posebnih izobraževanj štejejo tudi organizirani obiski šol in ostalih skupin, ki jim zaposleni pokažejo,

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 133

kako uporabljati elektronsko knjižnico (spletna stran, COBISS, uporaba Moje knjižnice ipd.). V takih usposabljanjih je knjižnica izobrazila 69 skupin otrok in odraslih s skupaj 1.678 udeleženci. Litija: Čeprav promovirajo knjižnično dejavnost, jih zaradi krčenja sredstev izredno racionalno pripravljajo. Ne izplačujejo avtorskih honorarjev za goste, omejevali so se predvsem pri odraslih bralcih, pripravljali so prireditve, ki niso pogojevale vložka večjih finančnih sredstev. Ljubljana: Zaradi širjenja projektov, ki so namenjeni bralni kulturi in različnim družbenim temam, so povečali število literarnih dogodkov, strokovnih predavanj in filmskih projekcij (brezplačni dogodki). Zaradi tovrstnega sodelovanja in lastnega angažiranja so povečali tudi število ustvarjalnih delavnic. V duhu varčevanja so nekoliko zmanjšali število glasbenih dogodkov, potopisnih predavanj in razstav. Na področju informacijskih in kulturnih storitev in projektov je MKL tudi v letu 2015 dosegla odlične rezultate. Za odrasle so izvedli 1.365 prireditev, od tega 420 strokovnih in poljudnih predavanj, 340 literarnih dogodkov, 221 razstav, 116 ustvarjalnih delavnic itd., ki jih je obiskalo 31.085 udeležencev. Za otroke so leta 2015 povečali število prireditev za slabo desetino (9,7 %), prireditve pa je obiskalo za več kot dvanajst odstotkov (12,7 %) udeležencev več, in sicer 26.273. Vidneje so povečali število literarnih dogodkov in ugank ter kvizov, za dobro desetino pa ure pravljic in bralne ure 904, ter ustvarjalne delavnice (132). Porast ugank in kvizov gre predvsem na račun nove enotne ponudbe risanih in pisanih ugank za otroke od drugega do šestega leta starosti na knjižnični spletni strani. Logatec: Število prireditev se je rahlo povečalo glede na preteklo leto. A v odnosu na to, da knjižnica nima niti svojih prireditvenih niti razstavnih prostorov ter je v celoti vezana na najem prostorov Narodnega doma, je to vzpodbudna informacija. Ob tem je potrebno posebej poudariti, da so žal prostori Narodnega doma zaradi svoje dotrajanosti ter starosti nefunkcionalni in tudi neprivlačni. Vrhnika: Skupno število kulturnih prireditev, sprostitvenih in izobraževalnih dejavnosti je bilo 589. Izjemno se je povečal obisk prireditev, saj v letu 2015 beležijo 4.573 obiskovalcev več kot jih je bilo v letu 2014. S selitvijo knjižnice na Vrhniki v nove, trikrat večje prostore imajo namreč sedaj možnost organizirati veliko večje število prireditev, delavnic in tečajev. V obdobju do 2020 bi zato želeli zaposliti vsaj enega manipulativnega delavca, ki bi prevzel določene naloge in s tem razbremenil del strokovnega kadra. Enega strokovnega delavca bi v celoti potrebovali na področju organizacije dejavnosti, prireditev in sodelovanja z okoljem, da bodo prostori nove knjižnice res maksimalno uporabljeni in s tem v največji meri na voljo lokalnemu prebivalstva. V novi knjižnici imajo tudi sodobno opremljeno računalniško učilnico, zato bi bilo smiselno zagotoviti tudi 0,5 računalniškega delavca.

7.8 FINANCE Preglednica 83: Finančni kazalci delovanja knjižnic (2015) Cerknica Domžale Grosuplje Kamnik Litija Logatec Medvode Vrhnika Ljubljana SKUPAJ

sredstva, porabljena za knjižnico - EUR 493.901,00 1.065.134,00 679.634,71 597.396,83 399.110,67 273.906,00 326.995,35 560.641,49 8.064.493,00 12.461.213,05

stroški knjižnice na potencialnega uporabnika - EUR 29,40 18,40 16,93 16,89 19,36 19,92 20,40 22,67 23,47 21,90

strošek izposojene enote knjižničnega gradiva - EUR 2,99 1,28 1,07 1,31 1,76 1,22 1,00 1,44 1,66 1,54

strošek obiska - EUR 5,21 2,49 2,77 3,43 5,22 4,15 1,79 3,22 3,60 3,39

Finančni kazalci delovanja knjižnic se interpretirajo glede na kontekst njenega delovanja. Pri ugotavljanju stroškov knjižnice na potencialnega uporabnika nam visoka vrednost pove, da knjižnica

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 134

in njeni financerji razumejo pomen in vrednost knjižnice v okolju in posledično njeni dejavnosti namenjajo tudi dovolj sredstev. Tako največ sredstev na potencialnega uporabnika za delovanje knjižnice namenjajo v Cerknici (29,40 EUR), Ljubljani (23,47 EUR) in na Vrhniki (22,67 EUR), najmanj pa v Kamniku (16,89 EUR), Grosuplju (16.93 EUR) in Domžalah (18,40 EUR). Presojanje kazalca strošek izposojene enote knjižničnega gradiva, ter strošek obiska pa je odvisen od večih dejavnikov. Lahko predstavlja vlaganja v zahtevnejše, kvalitetnejše in posledično dražje knjižnično gradivo, a v povezavi s slabšo izposojo in obratom gradiva lahko predstavlja tudi slabšo izkoriščenost sredstev, ki jih je knjižnica namenila za nakup, a nato gradivo ni izkoristilo vseh svojih potencialov. Podobno je tudi pri strošku obiska, kjer so najvišja finančna postavka stroški dela in tekoči obratovalni stroški, ki ne upravičijo vedno vseh vloženih sredstev ob slabši včlanjenosti ali obisku, ter uporabi knjižničnih storitev. Za ustrezne interpretacije je potrebno torej upoštevati več dejavnikov. Omeniti je potrebno tudi, da vedno več knjižnic se odloča za izterjavo zamudnin in članarin z zunanjim pogodbenim partnerjem za potrebe povečanja sredstev iz naslova nejavnih prihodkov (Ljubljana, Litija), ta sredstva pa namenjajo za zagotavljanje redne dejavnosti, obratovalne stroške, razvijanje bralne kulture, za nakup gradiva ipd. Preglednica 84: Finančni kazalci delovanja knjižnic, povezani s knjižničnim gradivom (2015)

Cerknica Domžale Grosuplje Kamnik Litija Logatec Medvode Vrhnika Ljubljana SKUPAJ

sredstva, porabljena za nakup knjižničnega gradiva - EUR 95.437,00 159.857,00 150.211,63 125.346,39 53.969,00 57.108,00 64.670,82 101.808,97 1.201.471,00 2.009.879,81

sredstva, porabljena za nakup knjižničnega gradiva na pot. uporabnika - EUR 5,68 2,76 3,74 3,54 2,62 4,15 4,03 4,12 3,5 3,53

sredstva, porabljena za nakup elektronskih virov EUR 2.700,00 9.493,00 6.095,09 4.232,93 0 2.099,00 4.709,03 2.050,00 23.424,00 54.803,05

delež sredstev, porabljenih za nakup elektronskih virov – v% 2,83 5,94 4,06 3,38 0 3,68 7,28 2,01 1,95 2,73

Finančni kazalci delovanja knjižnic, povezami s knjižničnim gradivom, predvsem za nakup knjižničnega gradiva na potencialnega uporabnika v povezavi z ugotavljanju stroškov knjižnice na potencialnega uporabnika kažejo, da med knjižnicami Osrednjeslovenskega območja največ sredstev za gradivo namenjajo za svoje uporabnike v Cerknici (5,69 EUR), sledijo mu Logatec (4,15 EUR), Vrhnika (4,12) in Medvode (4,03 EUR). Najmanj sredstev za nakup novega gradiva so deležni uporabniki v Litiji (2,62 EUR) in Domžalah (2,76 EUR). Ponudba elektronskih virov (mednje se štejejo tudi e-knjige) je vedno bolj prisotna v splošnih knjižnicah, četudi ni dovolj dobre izbire za potrebe slovenskega okolja. Kljub temu knjižnice namenjajo vedno več sredstev za zakup dostopa do tovrstnih virov. Tako največji delež od sredstev, ki ga knjižnicam imajo na razpolago za nakup knjižničnega gradiv, za nakup e-virov namenijo v Medvodah (7,28 %), Domžalah (5,94 %) in Grosuplju (4,06 %), predvidoma vse predvsem na račun nakupa licenc za e-knjige. Najmanj, oz. nič sredstev za tovrstno gradivo v letu 2015 ni namenila Knjižnica Litija, manjše deleže pa sta za nakup e-gradiv zagotovili tudi Ljubljana (1,95 %) in Vrhnika (2,01 %). Posamezne knjižnice so finančne kazalce delovanja knjižnic tudi podrobneje obrazložile: Kamnik: Glede na slovensko povprečje imajo večji delež lastnih prihodkov od skupnih prihodkov in sredstev za nabavo gradiva in manj vseh sredstev na prebivalca občin. Zmanjšujejo se sredstva za nabavo knjižničnega gradiva na prebivalca, tudi zaradi zmanjševanja višine sofinanciranje države za ta namen. Kljub nekaterim trendom zmanjševanja so glede na celotno državno situacijo lahko zadovoljni s finančnimi kazalniki, ki kažejo stabilnost. V KFBK so pripravili tudi izračunano dodano

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 135

vrednost knjižnice z metodo povrnitve vlaganja (ROI – return of investment) in ugotovili, da knjižnica vsak vložen evro s svojimi storitvami (izposoja, dogodki, bibliopedagoške dejavnosti) 5-kratno povrne. Litija: Glede na letno pogodbo o financiranju ga občini ustanoviteljici zagotavljata glede na svoj ustanoviteljski delež v svojih proračunih. Občina Litija za leto 2015 ni uspela izpolniti določenih pogodbenih obveznosti; po zagotovilih naj bi v letu 2016 poravnala obveznosti za preteklo leto. Posledično se je zaustavil tudi nakup gradiva za tri mesece, kar je bila nujna a neljuba poteza v odnosu do uporabnikov knjižnice. Ocenjujejo, da znižan in delno zaustavljen nakup gradiva vpliva tudi na kazalce poslovanja (zmanjšana izposoja, znižanje članstva in obiska zaradi izposoje) knjižnice. Zmanjševanje namenskih sredstev za gradivo je razvidno tudi iz realizacije sredstev Ministrstva za kulturo, predvsem pa neredno in zmanjšano financiranje s strani litijske občine, ki je večinska ustanoviteljica, je otežilo nakup gradiva. Prejeta sredstva v letu 2015 so bila že v izhodišču nižja na račun dveh obrokov (za leto 2014). Z dodajanjem lastnih sredstev pa so bili omejeni zaradi pokrivanja stroškov poslovanja. Vrhnika: V letu 2015 je knjižnica gospodarno delovala. Odhodki so bili za 4 % višji kot predhodno leto, prihodki višji za 3 %. Lastnih sredstev so ustvarili za 52.445 €. Prihodki od članarin, zamudnin in najemnin predstavljajo 8 % vseh prihodkov s presežkom prihodkov nad odhodki.

8 DEFINICIJE Definicije, vezane na knjižničarsko stroko in za potrebe statistike ter meritev, so dostopne na spletni strani Cezar - posodobljene v letu 2015 (http://bibsist.nuk.uni-lj.si/definicije/index.php?c=15), v Standardih za splošne knjižnice, 2005 (http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/ Ministrstvo/Drugo/hitri_dostop/standardi_spl_k_sprejeti.pdf) ter na spletni strani SURS (http://www.stat.si/).

9 VIRI 1. 2. 3. 4.

7. 8. 9. 10.

Ajpes. (2014). Ljubljana: Ajpes. Pridobljeno 24. 4. 2014 s spletne strani http://www.ajpes.si/ BibSiSt Online. (2016). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 30. 8. 2016 s spletne strani http://bibsist.nuk.uni-lj.si Bon, M. (2011). Splošne knjižnice po knjižničnih območjih v letu 2009. Knjižnica, 55 (2-3). Str. 203-222. Dostopno na spletnem naslovu: http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si Bon, M. Splošne knjižnice po knjižničnih območjih v letu 2010. (2011). Knjižnica : odprt prostor za dialog in znanje : zbornik referatov. Strokovno posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Maribor, 20. - 22. oktober. Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Str. 171196. Bon, M., M. Gujtman in I. Oder. (2012). Svetovalno delo območnih knjižnic: strokovna izhodišča za usmerjanje svetovalnega dela svetovalnih služb v območnih knjižnicah. Dostopno na spletnem naslovu: http://cezar.nuk.uni-lj.si/index.php/index.php Bon, M., Karun, B. in Vodeb, G. (2010). Izvajanje dejavnosti posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic - poročilo za obdobje 2007 – 2009. Ljubljana: NUK. Dostopno na spletnem naslovu: http://cezar.nuk.uni-lj.si/ook/ Delovni in finančni načrt Knjižnice Medvode za leto 2014. (2015). Medvode: Knjižnica Medvode. IFLA/UNESCO Manifest o splošnih knjižnicah. (2002). V Splošne knjižnice: IFLA/UNESCO standardi za splošne knjižnice. Ljubljana: NUK. Str. 69–71. IFLA/UNESCO standardi za splošne knjižnice. 2002. Ljubljana: NUK. Informacijsko-komunikacijska tehnologija v splošnih knjižnicah: priročnik. (2010). Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica. Dostopno na spletnem naslovu: http://cezar.nuk.unilj.si/ook/pages/page.php?id=46&psid=23

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 136

11. Furlan, Alenka. (2002). Knjižnica kot rastoči organizem : razvoj Knjižnice Logatec ob uporabi

teorije življenjskega cikla: diplomsko delo. Lokavec, samozaložba. Str. 63-72. 12. Grover, R. J., Greer R. C. in Agada, J. (2010). Assessing information needs: managing

transformative library services. Santa Barbara: Libraries Unlimited. 13. Izgradnja Narodnega doma in Knjižnice Logatec. Predinvesticijska zasnova. (2016). Logatec:

14.

15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24.

25.

26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35.

Občina Logatec. Dostopno na spletnem naslovu: http://d2rpbd10jy944s.cloudfront.net/IZBOR/ OBCINSKE%20SEJE%202014-2018/11.%20seja/09.pdf Karun, B. in Kodrič-Dačić, E. (2007). Izvajanje koordinacije in posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic v obdobju 2003-2006. Ljubljana: NUK. Pridobljeno 20. 8. 2011 s spletne strani: http://cezar.nuk.uni-lj.si/ook/ Letni načrt nakupa knjižničnega gradiva v letu 2017. (2016). Litija: Knjižnica Litija. Dostopno na spletnem naslovu http://www.knjiznica-litija.si. Letni načrt nakupa knjižničnega gradiva v letu 2017. (2016). Vrhnika: Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Dostopno na spletnem naslovu http://www.ckv.si. Letni načrt nakupa knjižničnega gradiva za leto 2017. (2016). Kamnik: Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik. Dostopno na spletnem naslovu http://www.kam.sik.si. Letni načrt nakupa knjižničnega gradiva za leto 2017. (2016). Medvode: Knjižnica Medvode. Dostopno na spletnem naslovu http://www.knjiznica-medvode.si. Letno poročilo javnega zavoda Cankarjeva knjižnica Vrhnika za leto 2015. (2016). Vrhnika: Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Letno poročilo javnega zavoda Knjižnica Domžale za poslovno leto 2015. (2016). Domžale: Knjižnica Domžale. Letno poročilo Mestne knjižnice Grosuplje 2015. (2016). Grosuplje: Mestna knjižnica Grosuplje. Letno poročilo MKL 2015. (2016). Ljubljana: Mestna knjižnica Ljubljana. Letno poročilo o delu Knjižnice Litije – 2015. (2016). Litija: Knjižnica Litija. Lokalni program kulture; Strategija razvoja kulture Občine Logatec 2016 - 2019. (2015). Logatec: Občina Logatec. Dostopno na spletnem naslovu: http://d2rpbd10jy944s.cloudfront.net/IZBOR/ RAZNO/STRATEGIJA.pdf Malec, L. (2012). Dostopnost knjižničnih storitev na Obalno-kraškem območju. Knjižnica, 564. Str. 109-128. Dostopno na spletnem naslovu: http://knjiznica.zbdszveza.si/index.php/knjiznica/article/view/162 Načrt nakupa knjižničnega gradiva v Knjižnici Logatec za leto 2017. (2016). Logatec: Knjižnica Logatec. Dostopno na spletnem naslovu http://www.log.sik.si. Načrt nakupa knjižničnega gradiva v letu 2017. (2016). Cerknica: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica. Dostopno na spletnem naslovu http://www.kjuc.si. Načrt nakupa knjižničnega gradiva za leto 2017. (2016). Domžale: Knjižnica Domžale. Dostopno na spletnem naslovu http://www.knjiznica-domzale.si. Načrt nakupa knjižničnega gradiva za leto 2017 v Mestni knjižnici Grosuplje. (2016). Grosuplje: Mestna knjižnica Grosuplje. Dostopno na spletnem naslovu http://www.gro.sik.si. Načrt nakupa knjižničnega gradiva za leto 2017 v Mestni knjižnici Ljubljana. (2016). Ljubljana: Mestna knjižnica Ljubljana. Dostopno na spletnem naslovu http://www.mklj.si. Novljan, S. (2013). Apologija za krajevno knjižnico. Knjižnica, 57 (2-3). Str. 15-47. Dostopno na spletnem naslovu: http://knjiznica.zbds-zveza.si/index.php/knjiznica/article/view/210 Novljan, S., Robert Potokar, Rajko Slokar. (2001). Načrtovanje gradnje in opreme knjižnic. Lj, NUK. Str. 55 – 70 (predvsem, drugače pa publikacija v celoti). Občine. (2016). Ljubljana: Skupnost občin Slovenije. Dostopno na spletnem naslovu: https://skupnostobcin.si/obcine/ Občine članice. (2016). Ljubljana: Združenje občin Slovenije. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.zdruzenjeobcin.si/o-zos/obcine-clanice/ Poslanstvo in vizija območne knjižnice. (2008). Dostopno na spletnem naslovu: http://cezar.nuk.uni-lj.si/območne knjižnice/pages/page.php?id=7&psid=9

Pregled stanja Osrednjeslovenskega območja 2016 137

36. Poslovno poročilo za leto 2015. (2016). Kamnik: Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik. 37. Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah. (2003). Uradni list RS, št. 88/2003. Dostopno na 38.

39.

40.

41.

42.

43. 44.

45. 46. 47.

48.

49. 50.

51.

52.

53.

spletnem naslovu: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200388&stevilka=4079. Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. (2003). Uradni list RS, št. 73/2003. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.uradnilist.si/1/objava.jsp?urlid=200373&stevilka=3540 Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. (2008). Uradni list RS, št. 70/2008. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.uradni-list.si/1/content?id=87600 Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. (2012). Uradni list RS, št. 80/2012. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.uradni-list.si/1/content?id=110221#!/Pravilnik-o-spremembah-in-dopolnitvahPravilnika-o-pogojih-za-izvajanje-knjiznicne-dejavnosti-kot-javne-sluzbe Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije 2014-2020. (2015). Ljubljana: Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.rralur.si/sl/regija/regionalni-razvojni-dokumenti Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2014-2017. (2013). Uradni list RS, št. 99/13. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.uradnilist.si/1/objava.jsp?urlid=201399&stevilka=3551 Slovenske statistične regije in občine v številkah. (2016). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.stat.si/obcine/ Standardi za splošne knjižnice (za obdobje od 1. maja 2005 do 30. aprila 2015). (2005). Ljubljana: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost RS. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Drugo/hitri_dostop/standa rdi_spl_k_sprejeti.pdf Statistični urad Republike Slovenije. (2013). Dostopno na spletnem naslovu: http://www.stat.si/ Strategija območne knjižnice 2008-2011. (2008). Ljubljana: NUK. Dostopno na spletnem naslovu: http://cezar.nuk.uni-lj.si/območne knjižnice/pages/files/Cilji%2008-11%20SMART%20VSI.doc Strateški načrt Cankarjeve knjižnice Vrhnika za obdobje 2015 - 2020. (2014). Vrhnika: Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.ckv.si/files_vsebine/2008 0825145948231/files/STRATE%C5%A0KI%20NA%C4%8CRT%20CKV%202015%20do%202020.pdf Strateški načrt javnega zavoda Knjižnica Domžale za obdobje 2014 - 2019. (2014). Domžale: Knjižnica Domžale. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.moravce.si/DOC523/strategijaKD _2014-19.pdf?LV=1 Strateški načrt Knjižnice Logatec 2015 – 2020. (2014). Logatec: Knjižnica Logatec. Dostopno na spletnem naslovu: http://d2rpbd10jy944s.cloudfront.net/IZBOR/RAZNO/STRATEGIJA.pdf Strateški načrt Matične knjižnice Kamnik 2014 - 2019. (2014). Kamnik: Matična knjižnica Kamnik. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.kam.sik.si/Portals/KnjiznicaKamnik/Strateski_nacrt _Maticne_knjiznice_Kamnik_2014_do_2019_in_Pozitivno_mnenje_k_strateskemu_nacrtu.pdf Strateški načrt Mestne knjižnice Ljubljana za obdobje 2017 - 2021. (2016). Ljubljana: Mestna knjižnica Ljubljana. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.ljubljana.si/file/1865377/9.-toka--predlog-sklepa-o-pozitivnem-mnenju-k-stratekem-nartu-mkl.pdf Strateški načrt razvoja Knjižnice Litija 2014 - 2019. (2014). Litija: Knjižnica Litija. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.knjiznica-litija.si/Portals/KnjiznicaLitija/Dokumenti/Strate%C5% A1ki%20na%C4%8Drt%20Knji%C5%BEnice%20Litija%202014-2019.pdf Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1). (2001). Uradni list RS, št. 87/2001 in št. 96/2002. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200187&stevilka=4446