Issuu

Polletno poroÄ?ilo 2011

Ljubljana, julij 2011

za obdobje januar - junij 2011

Polletno poročilo 2011 KAZALO VSEBINSKO POROČILO O IZVAJANJU DEJAVNOSTI MKL OD 1.1.2011 DO 30.6.2011 UVOD 1 1.1 1.2 2 2.1 2.2 2.2.1 2.2.2 2.2.3 2.2.4 3 3.1 3.2 4 5

USPEŠNI TUDI V KRIZI ......................................................................................... 5 KNJIŽNIČNA MREŽA IN PROSTOR ...................................................................... 7 Knjižnična mreža ..................................................................................................... 7 Knjižnični prostor..................................................................................................... 8 DEJAVNOSTI KNJIŽNICE ...................................................................................... 9 Pridobivanje gradiva................................................................................................ 9 Delo z uporabniki in dostopnost knjižničnih storitev ................................................10 Članstvo .................................................................................................................10 Obisk .....................................................................................................................10 Izposoja gradiva .....................................................................................................12 Prireditve................................................................................................................12 IZOBRAŽEVANJE .................................................................................................13 Izobraževanje uporabnikov: ...................................................................................13 Izobraževanje zaposlenih .......................................................................................13 DOMOZNANSKA DEJAVNOST .............................................................................13 PROJEKTI .............................................................................................................15

FINANČNO POROČILO ZA OBDOBJE 1.1.2011 DO 30.6.2011 POJASNILA K OBRAZCEM 6 Bilanca stanja na dan 30.6.2011 7 Izkaz prihodkov in odhodkov – določenih uporabnikov od 1. januarja do 30. junija 2011 8 Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka od 1. januarja do 30. junija 2011 9 Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti od 1. januarja do 30. junija 2011

UVOD

USPEŠNI TUDI V KRIZI

Dobri rezultati strokovnega dela in poslovanja v letu 2010 so bili podlaga za načrtovanje dela Mestne knjižnice Ljubljana v letu 2011. Tudi letošnji programski dokument obljublja poenoteno in koordinirano dejavnost ter kljub nekaterim lanskim nižjim številkam tudi rast rezultatov na temeljnih področjih dela knjižnice – bogatenju knjižničnih zbirk in njihovi uporabi ter spodbujanju bralne kulture in neformalnega izobraževanja. Ugotavljam, da lahko v času gospodarske krize, ko ne moremo računati na povečana sredstva financerjev, program dela najuspešneje izpolnjujemo na tistih področjih, ki ne zahtevajo veliko finančnih vložkov, torej pri dejavnostih, ki temeljijo na znanju, inovativnosti in delovnih naporih naših zaposlenih. Zato sem prepričana, da kljub nekaterim nekoliko premalo optimističnim polletnim rezultatom na koncu leta lahko pričakujemo izpolnitev pretežnega dela programa. V načrtih MKL ima strateško zelo pomembno vlogo razvijanje mreže naših knjižnic. Letos smo že realizirali novo malo krajevno enoto v Zadvoru, kjer smo obnovili prostore, kupili novo opremo in oblikovali temeljno zbirko gradiva ter pridobili tudi uporabno dovoljenje. Nova knjižnica, ki deluje od 11. maja 2011, je še zadnji projekt MKL v okviru Ljubljane kot svetovne prestolnice knjige, na kar spominja tudi napis ob vhodu v knjižnico. Število postajališč potujoče knjižnice smo povečali za dve, in sicer na lokacijah domov za starejše v Trnovem in v Medvodah. Pripravili smo idejna izhodišča za novi knjižnici v Polju ter v prostorih bivše tovarne Rog. Postopoma obnavljamo prostore in opremo naših enot, v prvem polletju smo dokončali projekt obnove garaže bibliobusa, skoraj pri koncu pa je izdelava povezovalnega mostovža med stavbo KOŽ in prostori skupnih služb. Obnovili in na novo postavili smo večje število klimatskih naprav v posameznih enotah, kar je bilo nujno za zagotavljanje ustreznih pogojev dela uporabnikom in zaposlenim. Pripravljena je dokumentacija za izvedbo nove kotlovnice v Knjižnici Prežihov Voranc. Do konca leta bomo preselili vse računalniško poslovanje knjižnice na organizacijsko enoten informacijski sistem MKL s posodobljenimi verzijami vseh bistvenih programov, s čimer bomo poenotili poslovanje v največji možni meri. Opremo za ta projekt smo kupili v preteklih dveh letih s sredstvi Ministrstva za kulturo, MOL in lastnimi prihranki. Kazalniki uspešnosti, ki merijo našo osnovno dejavnost, tudi letos izražajo nekatere zanimive rezultate. Pri tem nam še vedno dela težave merjenje določenih podatkov v sistemu COBISS, saj ta sistem ni prilagojen na organizacijo knjižnice, kakršna je naša. MKL ima namreč tristopenjsko organiziranost, poleg skupnih služb (osrednje knjižnice) in krajevnih knjižnic imamo tudi t.i. območne enote, katerih nima nobena druga knjižnica. Statistike v sistemu Cobiss, ki merijo rezultate delovanja vseh knjižnic v Sloveniji, niso programirane na našo organiziranost in zato večkrat dajejo nepravilne podatke. Tako je pri številu članov pojasnjeno, zakaj so nastale razlike v primerjavi s preteklim letom in zakaj so bile lani številke višje. Domnevamo, da so sedanji rezultati iz Cobissa pravilni in jih v prihodnje ne bo treba ponovno popravljati. Doseženo število članov v prvem polletju pa kaže na primerljiv rezultat tudi ob koncu leta. Podatki o obisku prikazujejo minimalno rast v prvem polletju.

Celotno število transakcij v sistemu Cobiss je na lanski ravni, prav tako izposoja na dom, ki kaže rast okrog enega odstotka. Obisk domače spletne strani raste, a se je v primerjavi s prejšnjim letom umiril, ponovno povečanje pričakujemo zgodaj jeseni. Obseg povečanja zbirke oziroma dotok gradiva ni povsem na lanskem nivoju, ob polletju zaostaja za 7%. Kljub temu smo zadovoljni, da je nakup novih naslovov številčno večji od lanskega, čeprav smo letos prejeli nekoliko manj sredstev za nakup gradiva od Ministrstva za kulturo. Slednje pa se seveda odraža v količini kupljenih izvodov, ki zaostaja za lansko za okrog 3.000 izvodov. Zmanjšanje sredstev se torej najbolj zrcali v povprečnem številu izvodov na novi naslov. Za zdaj v primerjavi z lanskim letom zaostaja tudi dotok obveznih izvodov, pri katerem pa smo odvisni od NUK. Gospodarska kriza, v kateri se nahaja Slovenija, se tako v MKL kaže zlasti na področju investicij, saj imamo za ta namen zelo omejena sredstva. Tako bomo investicije, investicijsko vzdrževanje in nakup opreme večinoma izvajali z lastnimi sredstvi, ki smo jih v obliki presežka prihodkov nad odhodki prihranili prejšnje leto, nekatere večje, kot je nujna obnova Knjižnice Jožeta Mazovca, pa bomo morali prestaviti v drugo ali še kakšno naslednje leto. Ocenjujemo, da bo zaradi finančnih omejitev, ki izvirajo iz gospodarske situacije, program investicij težko izpeljati. Po drugi strani pa smo uspeli z občinami izven Ljubljane, s katerimi imamo posebne pogodbe o financiranju knjižnične dejavnosti, vsaj deloma vpeljati nov način financiranja, ki temelji na plačevanju lokalnih in skupnih stroškov za delovanje knjižnic v teh občinah, pa tudi na posebnih storitvah, kot sta npr. potujoča knjižnica ali nabava in obdelava gradiva po naročilu. Lastni prihodki so na nivoju lanskih. Prizadevamo si razvijati nove inovativne storitve, ki bi jih lahko finančno ovrednotili in jih namenjali tudi širši strokovni javnosti. V tem smislu razvijamo različne projekte, od že znanega Priročnika za branje kvalitetnih mladinskih knjig in iz njega izpeljane prve blagovne znamke MKL »Zlata hruška«, videofilma za otroke Ozvezdje Knjiga, do različnih računalniških aplikacij, ki lahko zaradi svoje uporabnosti pri strokovnem delu posežejo na slovenski »knjižnični trg«. Ena takih je program za izterjavo nevrnjenih knjig, razvijamo pa tudi program za beleženje posredovanja informacij uporabnikom in še kaj. Veliko knjižničnega in drugega znanja naših zaposlenih je garancija za našo uspešnost tudi v času krize, ko razvoja ni več mogoče zagotoviti le s finančnimi sredstvi, ampak v veliki meri le z inovativnostjo in predanostjo skupnim razvojnim ciljem.

Mag. Jelka Gazvoda direktorica

Kazalniki uspešnosti

Kazalniki uspešnosti Število članov1 Število novo vpisanih članov Število obiskov2 Virtualni obiski knjižnice – domača stran Izposoja na dom Medknjižnična izposoja Transakcije Prireditve in izobraževanja Prirast izvodov gradiva

KNJIŽNIČNA MREŽA IN PROSTOR

1.1

Knjižnična mreža

1. polletje 2010

1. polletje 2011

69.899 5.341

70.815 5.159

814.877

827.877

326.600 2.316.152 971 3.843.480 1.776 45.500

337.482 2.342.025 896 3.851.104 1.935 42.148

% 1,31% -3,41% 1,60% 3,33% 1,12% -7,72% 0,20% 8,95% -7,37%

Knjižnica Jožeta Mazovca Zaključek leta, ko je bila Ljubljana svetovna prestolnica knjige, smo 21. aprila obeležili z odprtjem nove krajevne Knjižnice Zadvor. Nova mala knjižnica je nadomestila prej dobro obiskano postajališče Potujoče knjižnice pred Zadružnim domom Zadvor, kjer ima svoje prostore (120m2). Knjižnica ima sodobno in funkcionalno opremo, je tehnološko dobro opremljena, zanjo pa smo večinoma iz gradiva ostalih enot in deloma z nakupom novih del oblikovali temeljno zbirko gradiva, ki je štela ob otvoritvi knjižnice okrog 6.000 enot. Knjižnica je začela s poslovanjem 11. maja in je za uporabnike odprta 3x tedensko. Knjižnica Otona Župančiča Narejeni so bili prvi koraki za morebitno pridobitev novih prostorov za knjižnično dejavnost na lokaciji ''tovarne Rog''. Mesto Ljubljana namreč z evropskim projektom preureja lokacijo stare tovarne in jo spreminja v umetniško središče. MKL bo idejni projekt predložila v presojo ustanovitelju, z morebitnim soglasjem mestne občine pa bi z odprtjem nove knjižnice na tej lokaciji lahko zaprli dve manjši in manj obiskani enoti v istem delu mesta.

Število članov Število aktivnih članov, ki smo ga objavili v polletnem poročilu 2010, je bilo 96.166, vendar je bil ta podatek na ravni celotne MKL napačen zaradi nepravilnega seštevanja aktivnih članov v ozadju izdelave statističnih podatkov v sistemu COBISS. Sistemska napaka ob polletju 2010 je nastala ob izdelavi statistike po območnih enotah MKL, saj je sistem v ozadju seštel aktivne člane posameznih krajevnih knjižnic, tudi če so bili podvojeni. Statistike aktivnih članov so namreč relevantne na ravni krajevnih knjižnic ter na skupni ravni MKL. Težavo smo nato predstavili IZUMu, vendar njihovi strokovnjaki niso našli ustrezne rešitve. V letnem poročilu 2010 smo zato opustili zbiranje podatkov na vmesni ravni območnih enot, kjer se pojavlja napaka, in med kazalnike uvrstili ustrezen podatek za celotno MKL brez napačnih seštevanj; v Prilogi 10 (Članstvo po krajevnih knjižnicah) pa so v letnem poročilu 2010 objavljeni podatki za vsako knjižnico posebej. Polletno poročilo 2011 je izdelano po enakem postopku kot letno poročilo 2010, za ustrezno primerljivost podatkov pa smo na enak način pridobili še število aktivnih članov ob polletju 2010. Oba podatka (69,899 aktivnih članov ob polletju 2010 in 70.815 aktivnih članov ob polletju 2011) sta torej primerljiva in se ujemata po postopku in metodologiji zbiranja podatkov. 2 Število obiskov Podatek izraža število vseh obiskov, ki jih dobimo z izdelavo statistike obiska za tipični delovni teden, kakor to omogoča COBISS.

1.2

Knjižnični prostor

Knjižnica Jožeta Mazovca V območni enoti v Mostah smo konec junija začeli z vgradnjo prezračevalnega sistema, kar neposredno izvaja MOL. Knjižnica Polje se po izselitvi šole srečuje s še večjimi težavami zaradi propadanja stavbe; v marcu smo zaradi okvare cisterne za olje prostor ogrevali s prenosnimi pečmi. Knjižnico je treba vzpostaviti na drugi lokaciji; prizadevanja v tej smeri potekajo s strani MOL in delovne skupine MKL. Ta je v juniju izdelala dokument »Krepimo telo in duha«, ki predstavlja idejni načrt za vzpostavitev Knjižnice Polje na novi lokaciji. Lani pridobljeni prostor v Knjižnici Fužine smo prebelili, ga opremili s podarjenim pohištvom iz OŠ Polje ter IKT opremo. 13. aprila smo v njem odprli info točko Borze dela, ki posluje 1x tedensko, v preostalem času je prostor namenjen izvedbi tečajev, delavnicam in študiju.

Knjižnica Otona Župančiča V centralni enoti Knjižnice Otona Župančiča smo na začetku leta dokončno preuredili postavitev tujega leposlovja, tako da tvorijo leposlovne publikacije v posameznem tujem jeziku vsaka svoj ''otok''. Posamezne sklope smo opremili s fotelji in mizicami in s tem omogočili dodaten, nekoliko ločen prostor za brskanje po gradivu. Nove preureditve in postavitve strokovnega gradiva potekajo v KOŽ v prvem nadstropju zaradi vzpostavitve novega dostopa/vhoda v prostore knjižnice na Slovenski cesti. Zaradi zamakanja dotrajane strehe v garaži je bila opravljena celotna prenova strehe in pleskanje garaže bibliobusa. Knjižnico Kolodvor spreminjamo iz info centra v knjižnično enoto, zato smo jo opremili s knjižnimi policami in leposlovnimi knjigami, ki so namenjene izposoji. Knjižnica Prežihov Voranc Od januarja do junija 2011 znotraj Knjižnice Prežihov Voranc ni bilo prostorskih sprememb v smislu krčenja ali povečanja prostorov, namenjenih izvajanju knjižnične dejavnosti. V tem obdobju smo v posameznih knjižnicah opravili nekaj večjih prostorskih preureditev in sprememb v postavitvi gradiva, predvsem zaradi novega, enotnega šifranta MKL. Pripravljena pa je bila vsa dokumentacija in izvedeno javno naročilo za prenovo toplotne postaje Knjižnice Vič. Slovanska knjižnica V SLK smo pridobili 6 vitrin za zbirko miniaturnih knjig iz Mestnega muzeja Ljubljana, investirali smo v njihovo obnovo, barvanje, osvetlitev in zamenjavo pleksi stekel. Vitrine so umeščene v prostor kletne etaže, ki je bil do sedaj slabše izkoriščen in bo postal stalno mesto razstavljanja zbirke miniaturnih knjig.

DEJAVNOSTI KNJIŽNICE

2.1

Pridobivanje gradiva

Prirast naslovov knjižničnega gradiva januar – junij 2011 s primerjavo 2010 2010

KNJIGE

2011

Nakup Obv. iz. Darovi Skupaj Nakup Obv. iz. Darovi Skupaj 727 2.164 4.867 2.206 365 2.066 4.637 ODRASLI 2.299 660 48 256 928 857 26 386 1.269 MLADINA 2.959 775 2.420 5.795 3.063 391 2.452 5.906 Skupaj

ODRASLI MLADINA NEKNJIŽNO Skupaj

1.040 203 1.243

101 0 101

462 63 525

1.557 266 1.823

868 464 1.332

18 6 24

193 61 254

1.079 531 1.610

SERIJE

ODRASLI MLADINA Skupaj

407 22 429

365 7 372

118 2 120

807 27 834

315 10 325

320 3 323

107 1 108

742 14 756

SKUPAJ

ODRASLI MLADINA Skupaj

3.746 885 4.631

1.193 55 1.248

2.744 321 3.065

7.231 1.221 8.452

3.389 1.331 4.720

703 35 738

2.366 448 2.814

6.458 1.814 8.272

Prirast izvodov knjižničnega gradiva januar – junij 2011 s primerjavo 2010

KNJIGE

2010 Nakup Obv. iz. Darovi Skupaj 727 3.008 23.765 ODRASLI 20.030 48 358 12.432 MLADINA 12.026 32.056 775 3.366 36.197 Skupaj

2011 Nakup Obv. iz. Darovi Skupaj 19.094 665 2.583 22.342 10.205 42 501 10.748 29.299 707 3.084 33.090

ODRASLI MLADINA NEKNJIŽNO Skupaj

4.125 1.422 5.547

101 0 101

703 92 795

4.828 1.514 6.342

3.840 2.089 5.929

61 11 72

342 115 457

4.243 2.215 6.458

SERIJE

ODRASLI MLADINA Skupaj

1.929 80 2.009

365 7 372

573 7 580

2.867 94 2.961

1.608 48 1.656

416 11 427

514 3 517

2.538 62 2.600

SKUPAJ

ODRASLI 26.084 MLADINA 13.528 39.612 Skupaj

1.193 55 1.248

4.284 457 4.741

31.460 24.542 14.040 12.342 45.500 36.884

1.142 64 1.206

3.439 619 4.058

29.123 13.025 42.148

2.2

Delo z uporabniki in dostopnost knjižničnih storitev

2.2.1

Članstvo

aktivni novo vpisani

Članstvo 2011 mladina odrasli 16.219 54.596 1.260 3.899

2010 mladina odrasli 15.959 53.940 1.198 4.143

SKUPAJ 2010 2011 69.899 70.815 5.341 5.159

Aktivni in novo vpisani člani - primerjava polletje

80.000 60.000 40.000 20.000 0 aktivni 2010

novo vpisani 2011

Novo vpisani člani - polletje 2011

Aktivni člani - polletje 2011

23%

24% mladina

mladina

77%

2.2.2

76%

odrasli

Obisk Obisk izposoja na dom

izposoja v knjižnici

obisk prireditev

drugo SKUPAJ3 internet

servisi

2010

2011

2010

2011

2010

2011

2010

2011

2010

2011

mladina 139.588 588.513 odrasli SKUPAJ 728.101

134.195

20.079

23.474

28.407

28.385

2010 2011 0

188.145

186.117

594.070

3.593

3.044

50.742

15.018

56.814

57.769

4.575

4.886

704.237

674.787

728.265

3.664

3.107

70.821

38.492

85.221

86.154

4.575

4.886

892.382

860.9044

Relativno velika razlika, ki se kaže med letoma 2010 in 2011, je nastala zaradi spremenjene metodologije štetja obiskovalcev razstav v knjižnici (glej tudi opombo 2).

Obisk - polletje 2011

4,5%

Obisk - polletje 2011

izposoja na dom 10,0%

0,6%

0,4%

84,6%

izposoja v knjižnici obisk prireditev

22%

mladin a odrasli

78%

obisk interneta servisi

Obisk spletnega mesta knjižnice 1. polletje 2010 Število obiskov 326.600 - od tega izven prostorov knjižnice 163.699 Število ogledov strani 802.493 Število unikatnih obiskovalcev 153.877 Povprečen čas obiska strani 0:02:06

1. polletje 2011 337.482 193.973 837.111 185.144 0:02:06

Obisk spletnega mesta knjižnice 1.000.000 800.000 600.000 400.000 200.000 0 Število obiskov- od tega izven Število Število prostorov ogledov strani unikatnih knjižnice obiskovalcev 1. polletje 2010

1. polletje 2011

Obisk angleškega spletnega mesta knjižnice 1. polletje 2011 Število obiskov 1.202 - od tega izven prostorov knjižnice 953 Število ogledov strani 3.380 Število unikatnih obiskovalcev 822 Povprečen čas obiska strani 00:02:10 Spletno mesto knjižnice v angleškem jeziku je začelo delovati v drugi polovici 2010, zato v tabeli ni ustrezne primerjave z letom 2010.

2.2.3

Izposoja gradiva

knjige 2010 2011 mladina odrasli SKUPAJ

616.989 637.936 1.241.078 1.267.575 1.858.067 1.905.511

Izposoja gradiva na dom serijske p. neknjižno g. 2010 2011 2010 2011 1.433 35.837 37.270

Izposoja gradiva na dom polletje 2011

2.000 36.730 38.730

144.040 276.775 420.815

SKUPAJ 2010 2011

147.105 762.462 787.041 250.679 1.553.690 1.554.984 397.784 2.316.152 2.342.025

Izposoja gradiva na dom polletje 2011

knjige

17%

34% 81%

serijske p.

66%

mladin a odrasli

V prvem polletju letošnjega leta smo našim članom in partnerjem v medknjižnični izposoji dobavili 896 enot gradiva (monografij, fotokopij in elektronskih datotek). V primerjavi z lanskim polletjem se kaže trend upada fotokopiranja in povečana izmenjava elektronskih datotek. Obseg skeniranih strani je podoben kot je bilo lani število fotokopij, končni rezultat statistike pa nižji zaradi standardov seštevanja. Število izposojenih monografij je naraslo za 30%. 2.2.4

Prireditve

Prireditve za odrasle

SKUPAJ

Število prireditev 2010 2011 482 622

Število obiskovalcev 2010 2011 46.408 12.7135

Število prireditev 2010 2011 686 646

Število obiskovalcev 2010 2011 14.533 13.549

Prireditve za otroke:

SKUPAJ

5 V skupnem podatku za polletje 2011 so šteti le obiskovalci otvoritev razstav, medtem ko podatek za polletje 2010 vključuje ocenjeno število vseh obiskovalcev razstav.

IZOBRAŽEVANJE

3.1

Izobraževanje uporabnikov:

Za odrasle: Število izobraževanj 2010 2011 280 200

SKUPAJ

Samostojno učenje Število obiskov SSU Število povezav med člani BZ Število ur mentorstva v TVŽU

Število obiskovalcev 2010 2011 1.908 2.305

2.730 (poletje 2010: 2.426) 398 v 54 obiskih smo opravili 330 ur

Tabela Samostojno učenje kaže podatke, ki jih zaradi vsebinske različnosti ne moremo seštevati z ostalimi izobraževanji za odrasle.

Za otroke: Število izobraževanj 2010 2011 328 467

SKUPAJ 3.2

Izobraževanje zaposlenih

knjižničarji št. ur št. udel. MKL

Število obiskovalcev 2010 2011 5.546 9.925

2010 2011 2010 2.028 3.075 150

2011 300

Izobraževanja prostovoljci št. ur št. udel.

SKUPAJ št. ur št. udel.

2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 20 55 16 20 2.048 3.130 166 320

DOMOZNANSKA DEJAVNOST

Projekti v Centru za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke: -

Za donirano zbirko miniaturnih knjig dr. Martina Žnideršiča smo pripravili krajši elaborat postavitve, obdelave in promocije, s katerim se je donator strinjal ter določili naloge stalnega kuratorja zbirke Pabla Fajdige. Pridobili smo primerne osvetljene vitrine za stalno zbirko ter izvedli dve razstavi, raziskali smo najbolj optimalen način obdelave tovrstnega gradiva in pridobili program Galis - od predstavitve programa s strani Semantika d.o.o. do podpisa pogodbe in koncem junija začetka testne uporabe programa. Po planu smo izvedli popis arhivskega depoja za domoznansko gradivo v okviru letnega projekta sekcije za domoznanstvo in kulturno dediščino pri ZBDS. S popisom je nastal poglobljen in obsežen elaborat, ki ga je pripravila Kristina Košič Humar in ga na povabilo tudi predstavila na strokovnem srečanju DBL z naslovom »Gradnja in oprema knjižničnih prostorov« v aprilu. Ugotovitve v elaboratu predstavljajo osnovo za reševanje problema plesni v skladiščnem prostoru.

Za prostore za hranjenje knjig v kletni etaži in v drugem nadstropju smo pridobili ponudbe in nakupili merilce vlage in temperature. Na podlagi spremljanja vrednosti in nihanj se sedaj lahko izvaja saniranje obstoječih klimatov v kletnem prostoru in vzpostavitev ustrezne infrastrukture v prostoru za dragoceno gradivo, ki poteka in bo predvidoma končano v drugi polovici leta. Trenutno je prostor za dragoceno gradivo preizkusno opremljen z začasnim razvlaževalcem zraka. Poteka katalogizacija domoznanskih člankov in vezava serijskih publikacij. Bazo serijskih domoznanskih publikacij smo osvežili in nekatere tudi odjavili. Izgrajujemo bazo šolskih raziskovalnih nalog z našega območja. Repozitorij deluje v skladu s planom in pravilnikom. Skrbnica repozitorija mesečno pripravlja sezname in koordinira delo delovne skupine za repozitorij ter obdeluje prispelo gradivo. Dodeljevanje ukrepov za pregledane izvode knjig je postalo bolj kompleksno, povečalo se je število mesečno pregledanih izvodov (iz 200 na 600), uvedena je bila tudi možnost interne revizije gradiva za posamezne knjižnice, ki to želijo. V prvem polletju 2011 je bilo pregledanih 3000 naslovov, od tega odpisanih 497 in v repozitorij uvrščenih 252 izvodov. Prvič je bil v SLK izveden inventurni popis knjižničnega gradiva, ki je trajal od 11. do 14. aprila.

Prireditve v Centru za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke: V prvem polletju 2011 smo začeli s planiranim domoznanskim ciklom razstav »Ljubljančani Ljubljani«, ki se posveča zanimivim kulturnim ustvarjalcem mesta ter ustvarjalnosti, posvečeni mestu Ljubljani. V tem okviru smo z Mestnim muzejem pripravili razstavo o prevajalcu, knjižničarju in oporečniku Cirilu Štuklju. Predstavili smo sosesko Fondovi bloki v sodelovanju z društvom stanovalcev, ki so se na razstavo toplo in množično odzvali. Otvoritev je spremljalo zanimivo etnološko predavanje Nataše Kokošinek. V drugem nadstropju smo pripravili razstavo, posvečeno obletnici ustanovitve Mestne knjižnice, predhodnice Slovanske knjižnice z deli, ki jih hranimo v SLK in nosijo letnico izida 1901. V juniju smo obeležili še eno obletnico, z dvema ruskima društvoma smo pripravili razstavo o Juriju Gagarinu, ki jo je spremljalo predvajanje ruskega dokumentarnega filma v dvorani ob otvoritvi. Ob Tednu MKL smo sodelovali z razstavo miniaturk v Knjižnici Litija in pripravili razstavo dragocenih in domoznanskih knjig s spremljajočo predstavitvijo Centra. V dvorani KOŽ smo pripravili projekcijo dveh filmov iz lanskega ruskega cikla, Kuka in Sirota Kazanska, vendar je bil obisk žal zelo slab. Pripravili smo promocijo miniaturnih knjig, ki jih je Ljubljani in Mestni knjižnici doniral dr. Martin Žnideršič, z razstavo Mala knjiga – velik dragulj. Ob tej priložnosti smo pripravili promocijsko zgibanko, ki so jo prejele vse knjižnice v mreži MKL – tako smo obeležili kulturni dan 8. februar, ki ga je MKL tokrat praznovala v Slovanski in Bežigrajski knjižnici z dnevom praznično odprtih vrat od 10. do 17. ure. Gostili in predstavili smo Jožeta Snoja (januarja) in Andreja Capudra (aprila). V sodelovanju z društvom Ex libris smo pripravili strokovna predavanja, Slovanski večer lektoratov slovanskih jezikov na FF, na katerem se predstavljajo študenti in njihovi profesorji s kratkimi skeči, prispevki in tudi pravimi gledališkimi odlomki, pa postaja tradicionalen. Kakor lani tudi letos uporabnikom ponujamo cikel ruskih filmov v sodelovanju z društvom Ruslo, v okviru katerega smo predvajali biografski film Anna Pavlova (marec) in v Cannesu nagrajeni Letijo žerjavi (maj). Filmske projekcije so že drugo leto dobro obiskane in toplo sprejete. Promocijske plakate za filmski cikel so prejele vse OE. Sodelovanje s Službo za razvoj in območnost: -

Digitalizacija gradiv za d.Lib: iz zaloge Slovanske knjižnice smo pripravili korpus 19 humorističnih in satiričnih listov in časnikov, ki so izhajali v Ljubljani v obdobju od 1890 do 1940

Projekt osrednjeslovenske regije »Moja ulica«: povezovanje s stanovalci Fondovih blokov, njihovo vsakoletno srečanje na Koroški ulici bo predstavljeno kot ena od vsebin na regijskem portalu Kamra.

PROJEKTI

Ljubljana - Svetovna prestolnica knjige V letu 2010 se je Mestna knjižnica Ljubljana s svojimi projekti pridružila dejavnostim ter organizaciji projektov in dogodkov v okviru projekta Ljubljana – Svetovna prestolnica knjige (april 2010 – april 2011), katerega osnovni namen je bil poudarjanje kulture branja in vseživljenjskega izobraževanja. Projekti, s katerimi je sodelovala MKL, so se raztezali v širokem spektru kulturnih vsebin od razstav, natečajev, literarnih dogodkov, posvetovanja, delavnic, okroglih miz ter so se izvajali v celotni mreži Mestne knjižnice Ljubljana. Projekti SPK v organizaciji MKL, ki so se nadaljevali v obdobju januar-april 2011: Knjige za vsakogar Eden izmed pomembnejših projektov, ki so potekali znotraj programa Ljubljane svetovna prestolnica knjige, je bil projekt Knjige za vsakogar. V okviru tega obsežnega projekta pod okriljem MOL je MKL prevzela tudi koordinacijo med slovenskimi splošnimi knjižnicami. Namen te obsežne akcije oziroma promocije prodaje knjig po ugodnih cenah v knjižnicah je bil spodbujanje branja in tudi kupovanja kakovostne literature po sprejemljivih cenah, hkrati pa je ta projekt knjižnice bogatil z novimi vsebinami in pritegnil nove bralce. V letu 2011 so bila na voljo številna kvalitetna dela uglednih avtorjev kot so Evalda Flisarja(Čarovnikov vajenec), Andreja Rozmana Roze (Passion de Pressheren), Karla Marca Gaussa (Jedci psov iz Svinije) in številna druga. Knjige so bile na voljo po simbolični ceni 3€ in prodaja je bila res visoka. Pri projektu smo sodelovali s sedmimi založbami. Projektu se je je pridružilo 34 splošnih knjižnic z enotami, kar je pomenilo 108 prodajnih enot, od tega, kar 30 v mreži Mestne knjižnice Ljubljana. Prvotno načrtovan enoletni projekt se z aprilom 2011 ni zaključil, saj so se na oddelku za kulturo v MOL odločili, da se projekt nadaljuje in tako je že v začetku aprila izšlo pet novih naslovov Študentske založbe. MKL je bila povabljena k nadaljnji koordinaciji prodaje knjig (po ceni 5€) v slovenskih knjižnicah. Strip ob bok knjižnim klasikom V sklopu prireditev SPK v organizaciji Mestne knjižnice Ljubljana je bil tudi zelo odmeven projekt Strip ob bok knjižnim klasikom in predstavitev treh mednarodno uveljavljenih avtorjev stripa in karikature. Strip kot deveta umetnost je med ljubitelji risbe in tovrstne literature že dolgo več kot lahkotno branje, saj vse več uporabnikov oziroma bralcev enači dober strip z izjemno zgodbo in tudi risbo, ki ima visoko likovno vrednost. Z delavnicami, razstavami, okroglimi mizami in promocijo uglednih ustvarjalcev s področja stripa smo našim uporabnikom ponudili aktivno preživljanje prostega časa in medsebojno druženje ter promovirali svojo bogato Stripoteko v Knjižnici Otona Župančiča. Ob zaključku Svetovne prestolnice knjige je bil v mesecu aprilu 2011 tudi zaključni dogodek projekta Strip ob bok knjižnim klasikom, kjer smo predstavili delo legendarnega hrvaškega avtorja stripa, ilustratorja in karikaturista Ota Reisingerja. Organizirali smo razstavo in pogovorni večer z hrvaškim avtorjem svetovnega slovesa, ki ustvarja že od petdesetih let prejšnjega stoletja. Predstavitev uglednega avtorja in njegovega dela je bila organizirana v sodelovanju z Aleksandrom Buchom (Stripartnica Buch). Razstava karikatur Ota Reisingerja je bila v mesecu aprilu in maju na ogled v Knjižnici Otona Župančiča in Knjižnici Prežihov Voranc.

Knjižnica moj azil V sodelovanju z Azilnim domom je v obdobju SPK potekal projekt MKL z naslovom Knjižnica moj azil. Namen projekta je bil vključevanje azilantov kot socialno ranljive skupine, ki jim knjižnica s prireditvami, aktivnostmi in knjižnim gradivom lahko pomaga pri vključevanju v lokalno okolje. Dolgoročno je bil zagotovljen tudi fond knjig za to ranljivo skupino prebivalstva. Prosilci za azil se seznanjajo s slovensko kulturo, z različnimi informacijami javnega značaja s področja bivanja v Sloveniji, možnostmi zaposlovanja, zdravstvenega varstva, izobraževanja itd. Vključene so bile tudi druge institucije in ustanove kar olajšuje kulturni dialog. Projekt Knjižnica moj–azil se je v prvi polovici leta 2011 nadaljeval z literarnimi dogodki, imenovanimi Očarljivo skupinsko branje oziroma bralnimi srečanji, ki spodbujajo stik s slovensko besedo in kulturo in omogočajo njihovo hitrejšo integracijo v lokalno okolje. Na literarnem srečanju Pesemtry (mednarodni večer branja poezije) smo 21. marca, ob svetovnem dnevu poezije v interpretaciji različnih izvajalcev prebirali poezijo v slovenskem jeziku in jezikih drugih narodov. Nadaljevali smo tudi z ustvarjalnimi delavnicami, jezikovnimi tečaji in izpolnili še en začrtan cilj projekta, saj je v Azilnem domu na Viču na voljo izposoja knjig iz premične zbirke KPV. Plešem s knjigo Mestna knjižnica Ljubljana in Plesna šola Kazina sta s projektom Plešem s knjigo združili moči in izkušnje na področju pisane besede in giba in organizirali glasbeno plesne delavnice, namenjene najmlajšim (od 3. do 7. leta starosti). S projektom smo našim uporabnikom oziroma udeležencem glasbeno plesnih delavnic s plesom približali vsebino knjige in z vsebino knjige približali ples. Izkazalo se je, da je združevanje besede, giba in glasbe zelo učinkovit pristop za približevanje te starostne skupine otrok svetu bralne kulture in s tem celovitemu razvoju mladostnika. Glasbeno plesne delavnice so bile izvedene v vseh naših večjih enotah in za promocijo dogodkov tega projekta so bili izdelani zloženke, plakati itd. Glasbeno plesne delavnice smo organizirali v sodelovanju z VVZ in OŠ. V obdobju med januarjem in aprilom 2011 je bilo izvedenih 8 glasbeno plesnih delavnic. Doseženi skupni cilji projektov v sklopu SPK: - Popularizacija bralne kulture in promocija kakovostne literature ter poudarjanje pomembnosti knjige v življenju vsakega posameznika in celotne družbe. - Opozoriti širšo javnost na pomen kulturne in izobraževalne vloge knjižnic v mestu in družbi nasploh ter predstaviti knjižnice kot enega pomembnih akterjev družbenih in miselnih tokov v mestu. - Poudariti pomembnost umeščenosti knjig med ljudmi in pokazati njihovo vzajemno prepletenost in soodvisnost. - Promocija branja in knjige ter skrb za razvoj posameznika skozi alternativne pristope in dogodke, ki niso neposredno povezani s knjigo (razstave, delavnice, ples, itd.).

Drugi projekti Teden MKL Knjižnica Otona Župančiča, 23. – 27. 5. 2011 Mestna knjižnica Ljubljana se je v Knjižnici Otona Župančiča v tednu MKL od ponedeljka 23. do petka 27. maja 2011 predstavila s širokim spektrom dejavnosti in dogodkov, s katerimi je uporabnikom približala svoje osnovno poslanstvo in kulturno ponudbo ter vpetost v življenja občanov Ljubljane in njene okolice. Cilj tedna MKL je vsakoletna predstavitev dejavnosti in ponudbe Mestne knjižnice Ljubljana v smislu promocije branja in ostalih kulturnih vsebin, ki jih ponuja knjižnica. V tedenskem programu so bile predstavljene raznovrstne prireditve kot so literarni dogodki, koncerti, izobraževanja, razstave, srečanja z avtorji, ter tudi predstavitve delovanja naših enot in zbirk.

Osrednji dogodek tedna MKL v letu 2011 je bil praznovanje stoletnice Knjižnice Otona Župančiča v pasaži Evropa (v četrtek 26. maja od 12.00–19.00), katere namen je bila predstavitev kontinuitete in tradicije knjižničarstva v Ljubljani oziroma Knjižnice Otona Župančiča, ki se je kot dedič prve ljudske knjižnice - Šentjakobske knjižnice, združila v danes enotno Mestno knjižnico Ljubljana. MKL se je tokrat kot osrednja območna knjižnica za osrednjeslovensko regijo predstavila v Knjižnici Litija z naslednjim programom: ustvarjalna delavnica za otroke »Ustvari si miniaturno knjigo«; predstavitev e-bralnikov in e-knjig; predstavitev lokalnega časopisa »Glasilo občanov«; predstavitev zbirke »Valvasorjev trg v Litiji« na portalu Kamra; razstava miniaturnih knjig, ki jih hrani Slovanska knjižnica; stojnica MKL (Borza znanja, Borza dela, Središče za samostojno učenje, Točke VŽU). Cilji tedna Mestne knjižnice Ljubljana je bil: - Poudarjanje povezanost MKL z uporabniki ter urbanim in kulturnim prostorom mesta Ljubljane in širše regije. - Poudarjanje tradicije povezanosti in zgodovine knjižnic (Šentjakobska knjižnica) ter promocija delovanja združene MKL. - Prikaz vsebin, ki jih ponujajo naše območne enote in promocija zbirk. - Medijska promocija MKL. - Krepitev prepoznavnosti in povezanosti enot in služb Mestne knjižnice Ljubljana. 100-letnica splošne knjižnične dejavnosti v Ljubljani in 30-letnica združitve v Knjižnico Otona Župančiča Trajanje projekta: maj 11 – november 11. Pri projektu sodeluje 14 avtorjev, pripravljeni so prispevki za zbornik. V juniju smo izbrali oblikovalko publikacije, ki bo zbornik oblikovala po lektoriranju. Dogovorjen je prevod povzetkov v angleški jezik. Izgradnja Informacijskega sistema Mestne knjižnice Ljubljana V letu 2010 je MKL prijavila projekt na razpis Ministrstva za kulturo JPR-KOP-2010 za sofinanciranje nakupa IKT opreme za izgradnjo Informacijskega sistema Mestne knjižnice Ljubljana (v nadaljevanju: IS MKL). Na razpisu smo se prijavili za sofinanciranje : - nakupa Sistema za varnostno kopiranje in arhiviranje, - dodatnega sistema za neprekinjeno napajanje IS, - mrežne opreme za vzpostavitev enotnega omrežja IS MKL, - licenčne opreme za vzpostavitev poštnega strežnika in požarnega zidu, - licenc za nadzor nad uporabniškimi računalniki. V prvi polovici leta so stekle aktivnosti za postopno implementacijo IS MKL. Do konca junija so bili na nov sistem prestavljeni Uprava, Služba za pravne, kadrovske in splošne zadeve, Služba za finance in računovodstvo, Služba za razvoj in območnost ter Služba za delo z uporabniki in posebne zbirke. Implementacija IS in prehod na novo programsko opremo sta podprta s ciklom izobraževanja zaposlenih. Vzpostavitev Centra za vseživljenjsko učenje MKL Oblikovali smo koncept izobraževanja uporabnikov z naslovom »Ustvarjajmo znanje«, ki je temeljni dokument za vzpostavitev in razvoj dela Centra za vseživljenjsko učenje v MKL, za področje izobraževanja uporabnikov (z informacijskimi servisi: Borza dela, Borza znanja, Središče za samostojno učenje in Točke vseživljenjskega učenja ter za programe izobraževanja uporabnikov v enotah MKL). Zaposleni v servisih so se usposobili za medsebojno nadomeščanje, ki ga v praksi tudi izvajajo. Posamezne aktivnosti servisov širimo po enotah. Pripravljena je anketa za ugotavljanje želja uporabnikov za izobraževanje.

Za področje izobraževanja knjižničarjev v okviru t. i. Učnega centra je pripravljena časovnica z delovnimi nalogami do konca leta. Model beleženja posredovanih informacij V knjižnici smo navajeni, da beležimo članstvo, obisk, prirast, zalogo in odpis gradiva, izposojo gradiva, število prireditev in izobraževanj, uporabo PC, ne beležimo pa najbolj pomembnega strokovnega dela vsakega bibliotekarja informatorja – to je posredovanja informacij iz gradiva in o gradivu. Dokument »Model beleženja posredovanih informacij« je podlaga za razvoj originalne računalniške aplikacije MKL za spremljanje dela informatorjev. Aplikacija za beleženje posredovanih informacij v MKL v prvi vrsti beleži: - način posredovanja informacij (osebno, po telefonu, prek e-pošte), - čas, ki je potreben za posredovanje informacije (prijava začetka referenčnega procesa in odjava ob njegovem zaključku), - ciljne skupine, ki so jim posredovane informacije (Cobiss kategorije članov), - delitev informacij po vsebini (UDK skupine), - realizirane (iz lastnega gradiva, iz drugih virov) / nerealizirane informacije, Kljub očitni vrednosti splošnih knjižnic kot javne dobrine je sedanja kriza nenaklonjena knjižnicam. Poleg tradicionalnega merjenja članstva, obiska in izposoje fizično in on line, je potrebno meriti tudi število posredovanih informacij. Beleženje posredovanja informacij (referenčne storitve) ima za posledico: - Analiziranje referenčnih vprašanj in potreb uporabnikov kot pomoč za razvoj zbirke. - Merjenje zadovoljstva uporabnikov z referenčno dejavnostjo. - Izboljšanje stalnega strokovnega izpopolnjevanja za zaposlene, predvsem na področju informacijske pismenosti. Koncept prenove spletne strani MKL Za prenovo spletne strani je bil sprejet sklep o ustanovitvi delovne skupine, ki je pripravila: koncept, kazala, sheme spletne strani ter načrt za izvedbo. Skupina je pripravila tudi osnutek prenove angleške spletne strani MKL. Koncept slovenske spletne strani dodaja veliko novosti na spletni strani, med drugim interaktivno in personalizirano predstavljeno gradivo (potrebno sodelovanje z Izumom in zunanjim izvajalcem), spletno knjižnico ter spletne podstrani za starostne skupine: otroci, mladi, odrasli, starejši ter za skupine uporabnikov s posebnimi potrebami. Istočasno potekajo tudi dogovori z zunanjim izvajalcem za vzpostavitev sistema za izgradnjo priporočilnega seznama gradiva na osnovi umetne inteligence. 12. maja je bil koncept prenove spletne strani MKL sprejet na kolegiju: Doseženi cilji: - Pripravljen in potrjen je bil koncept prenove slovenske in angleške spletne strani. - Organizirano je bilo izobraževanje za vnašalce vsebin na spletno stran, - Pripravljeni so dokumenti za pripravo in vnašanje vsebin: Navodila za spletne vsebinske urednike, Smernice za pripravo vsebin. - Pripravljeni so prvi osnutki oblikovanja spletne strani. - Začetki dogovarjanja za sodelovanje z zunanjimi izvajalci. Prenovljen Facebook profil MKL in Twitter profil MKL Profil na spletnem socialnem omrežju Facebook je Mestna knjižnica Ljubljana vzpostavila januarja 2009 z namenom povezovanja, promoviranja, komuniciranja in druženja na spletu. Skrb za profil je prevzela urednica spletnih strani, ki skrbi za ažurne in zanimive objave ter odgovarja na vprašanja in komentarje. Zaradi predpisov Facebooka ter zaradi spoštovanja zasebnosti obiskovalcev se je Facebook profil spremenil v Facebook stran, ki je namenjena podjetjem in javnim ustanovam kot je knjižnica. Na Facebook stran smo vključili tudi dve drugi socialni omrežji MKL na Twitterju in na YouTubu.

MKL Facebook profil ima trenutno 2.293 »oboževalcev«. Doseženi cilji: - Vzpostavljen profil je primeren za organizacijo, ki spoštuje zasebnost uporabnikov. - Povečanje števila oboževalcev profila, ki še raste. - Dodan gumb na spletni strani za neposredno izbiro »Všeč mi je« omogoča vključevanje novih oboževalcev neposredno s spletne strani MKL. - Obogaten profil z integriranim Twitter in YouTube profilom MKL omogoča sledenje vsem trem socialnim omrežjem neposredno s Facebook profila. - Vzpostavitev neposrednega Facebook naslova: www.facebook.com/mestna.ljubljana. Profil na spletnem socialnem omrežju Twitter je Mestna knjižnica Ljubljana vzpostavila marca 2011 z namenom povezovanja, informiranja, ozaveščanja ter komuniciranja na spletu. Za profil skrbi spletna urednica, ki dnevno objavlja zanimive povezave, članke, vabila na dogodke in ostalo relevantno vsebino. Od svoje ustanovitve do danes smo na Twitter profilu MKL pridobili 43 »sledilcev« objav. Twitter profil je integriran tudi na stran Facebooka, tako da je dostopen tudi tistim, ki Twitterja ne spremljajo neposredno. Doseženi cilji: - Vzpostavitev novega socialnega omrežja in navezovanje stikov. - Pridobivanje novih sledilcev in informiranje nove skupine uporabnikov in interesentov. Krepimo telo in duha: idejni načrt za vzpostavitev Knjižnice Polje na novi lokaciji Knjižnica Polje je druga največja knjižnica v mreži OE Knjižnice Jožeta Mazovca in ima na vzhodnem delu Ljubljane najdaljšo tradicijo. V obstoječem prostoru v kleti nekdanje osnovne šole je zaradi propadanja stavbe in zastarele opreme nemogoče zagotavljati uporabnikom in knjižničnim delavcem sodobno, dostopno in vsem skupinam uporabnikov prijazno knjižnico. Zato smo pomembnost njene selitve in prenove izpostavili že v Strateškem načrtu MKL 2010‐2012. Spomladi 2011 smo skupaj z ustanoviteljem začeli iskati nov prostor za knjižnico. Delovna skupina je v dokumentu »Krepimo telo in duha« začrtala koncept za vzpostavitev Knjižnice Polje na novi lokaciji. Opredelili smo se za oblikovanje takšnega prostora knjižnice ter izvajanje dejavnosti in storitev, ki zadovoljujejo vsakdanje potrebe prebivalcev lokalne skupnosti. Ker predstavljajo največji delež aktivnih članov odrasli zaposleni, bomo pri oblikovanju zbirke in storitev posebno pozornost namenili predstavitvi umetnosti v najširšem pomenu in aktivnega preživljanju prostega časa. Dokument vsebuje analizo zunanjega okolja in segmentiranje sedanjih uporabnikov knjižnice; zajema tudi ustanove in društva v ČS Polje ter predvidene posege v prostor v prihodnjem obdobju. Opisana je zgodovina knjižnične dejavnosti na tem območju; podkrepljena je s podatki iz preteklosti ter podatki o obisku, izposoji in članih v zadnjih petih letih. Sledi opis načrtovanih dejavnosti in novosti, ki jih želimo vpeljati: novo postavitev gradiva za otroke, kotiček za starše, oddelek za mladostnike, RFID, delni prosti pristop do skladišča. Temu sledi opis knjižničnih prostorov z novo, večjo kvadraturo, in delitvijo na javni in interni del ter popis potrebne IKT opreme. Izdelani dokument torej pomeni temeljni pripomoček za vse nadaljnje aktivnosti v zvezi z vzpostavitvijo Knjižnice Polje na novi lokaciji, saj jasno predstavi potrebo po tem ter vsebuje poglavitne informacije tako za ustanovitelja kot za izvajalce in širšo javnost. Kristina Brenkova v Mestni knjižnici Ljubljana Kristina Brenkova v Knjižnici Bežigrad V knjižnici od oktobra 2010 teče celoletni projekt Kristina Brenkova v Knjižnici Bežigrad. Kristina Brenkova, pisateljica, urednica in prevajalka, je živela za Bežigradom ter bila članica knjižnice do konca življenja. S knjižnico je tudi sodelovala. V pričakovanju njene stote obletnice rojstva, smo celo leto pred tem posvetili njenemu življenju in delu, ter doprinosu k kvalitetni mladinski literaturi in ilustraciji.

Leto smo začeli z prireditvijo posvečeno Kristini Brenkovi in obogateno z biografsko razstavo in razstavo ekslibrisov. Pripravili smo njeno biografijo, zbrali bibliografijo njenih del (oboje je izšlo v zborniku posvetovanja, ki sta ga pripravili Pionirska in Knjižnica Bežigrad). Razstave v okviru projekta so bile posvečene ilustratorjem njenih del: Ančki Gošnik Godec, Poloni Lovšin in Jelki Reichman. Nagrada za Izvirno slovensko slikanico je od letos posvečena prav Kristini Brenkovi. Zelo uspešen je bil natečaj za najlepši ekslibris, namenjen starejšim osnovnošolcem. Skupaj smo pripravili tudi vsebino sklopa v Megakvizu. Vse dejavnosti sproti objavljamo na podstrani MKL. Priprave na jesen: priprava posebne zbirke obogatene tudi z darovi iz zapuščine Kristine Brenkove; zbiranje in priprava vsebin za objavo na portalu Kamra; priprave na zaključno prireditev, ki bo leto zaokrožila. Obdarovanja, simpozij o ustvarjalnosti in življenju Kristine Brenkove Simpozij, s katerim po tradiciji vsako leto počastimo praznik knjig za otroke, 2. april, smo izvedli 13. aprila 2011. Organizirala ga je MKL, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo v sodelovanju s Knjižnico Bežigrad, Društvom Bralna značka pri ZPMS, Narodno in univerzitetno knjižnico, Sekcijo za mladinsko književnost pri Društvu slovenskih pisateljev, revijo Otrok in knjiga, Založbo Mladinska knjiga in s Slovensko sekcijo IBBY. Udeležilo se ga je 85 udeležencev iz 36 različnih organizacij. S tem smo zaokrožili leto, v katerem je bila slovenska prestolnica tudi svetovna prestolnica knjige. Na simpoziju so s svojimi prispevki, ki bodo v celoti objavljeni v reviji Otrok in knjiga, sodelovali predavatelji: - akademik Niko Grafenauer: Esej o Kristini Brenkovi - mag. Darja Lavrenčič Vrabec: O letu Kristine Brenkove na Slovenskem - dr. Marjana Kobe: Uredniško delo dr. Kristine Brenkove kot odraz njenih pogledov na mladinsko književnost in otroškega sprejemnika - dr. Milena Mileva Blažić: Intertekstualnost v mladinskih besedilih Kristine Brenkove - Živa Rogelj: Zgodbe Kristine Brenkove - dokumentarni film - dr. Vladimira Velički: Prevodi sodobne slovenske književnosti in književnosti za mladino v hrvaški jezik - Jože Zupan: Mozaik spominjanja - Jana Kolarič: Gledališke uprizoritve otroških igric Kristine Brenkove - Maša Kodrič in Manca Ratkovič: Vloga Kristine Brenkove pri uveljavljanju slovenske mladinske književnosti v svetu – raziskava na podlagi virov iz zapuščine Kristine Brenkove Izdali smo simpozijsko publikacijo z naslovom Obdarovanja, simpozij o ustvarjalnosti in življenju Kristine Brenkove, ki je izšla v nakladi 300 izvodov. Ilustracijo na naslovnici in celotno oblikovanje publikacije je izdelala ilustratorka Polona Lovšin. Pripravila je tudi predlogo spominske znamke ob 100-letnici rojstva Kristine Brenkove, ki jo je v 1.020 izvodih natisnila Pošta Slovenije d.o.o. Publikacijo in spominsko znamko so prejeli vsi udeleženci simpozija. V publikaciji so objavljeni avtobiografija Kristine Brenkove, avtorice Katje Jevc, povzetki referatov sodelujočih predavateljev, bibliografija Kristine Brenkove s stvarnim kazalom, avtoric Janje Jazbec in Katje Jevc, Knjiga se spominja: poslanica 2. aprila 2011, avtorice Aino Pervik ter poročilo o Moji najljubši knjigi 2011, avtorice mag. Tilke Jamnik. Publikacija je bogato opremljena z ilustracijami ilustratorke Polone Lovšin, na hrbtišču pa najdemo plakat ob Mednarodnem dnevu knjig za otroke 2011, ilustratorja Jürija Mildeberga. V času simpozija je bila na ogled potujoča razstava z naslovom Kamenčki v mozaiku življenja Kristine Brenk, ki jo je pripravila Knjižnica Bežigrad, Založba Mladinska knjiga pa bo jeseni ob Kristininem rojstnem dnevu v sodelovanju z MKL, Pionirsko – centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo izdala reprezentančen spominski album.

Moja ulica (regionalni projekt) Projekt Moja ulica je začel teči leta 2010 v okviru izvajanja posebnih nalog osrednje območne knjižnice. Cilj projekta je del uličnega dogajanja in življenja zajeti v zgodbo, ki bo ostala kot trajen zapis in delček mozaika v domoznanskem bogastvu na regijskem portalu KAMRA. V letu 2011 smo se odločili projekt nadgraditi z raziskovanjem ljudi z ulic, tako posameznikov kot organiziranih skupin, ki jih povezuje skupni cilj (društva, šport, domača obrt itd.). V prvi polovici leta 2011 sta digitalne zbirke iz projekta Moja ulica 2010 objavili Knjižnica Logatec (Logatec nekoč in danes, Zbirka starih razglednic Knjižnice Logatec) in Knjižnica Litija (Valvazorjev trg v Litiji). Do konca marca so nam knjižnice regije posredovale vsebinske načrte in finančne konstrukcije za svoje digitalne zbirke v sklopu Moje ulice 2011, prve pa so že pričele z delom na njih. Knjižnica Vrhnika tako že vnaša zbirko Vrhnika in Borovnica z okolico na razglednicah, Knjižnica Litija nadgrajuje že obstoječo digitalno zbirko z raziskovanjem različnih društev in njihovega delovanja, Mestna knjižnica Grosuplje pa nadgrajuje (sicer še neobjavljeno) zbirko o Adamičevi cesti z raziskovanjem obrti, ki so delovale na njej. MKL je v prvi polovici leta delala na dveh digitalnih zbirkah: Tavčarjeva ulica v Ljubljani v sklopu projekta Moja ulica 2010 in Fondovi bloki v Ljubljani v sklopu letošnje Moje ulice. 1. aprila 2011 smo izvedli delavnico za otroke z naslovom Tavčarjeva ulica in jo natančno dokumentirali za objavo v sklopu digitalne zbirke Tavčarjeva ulica v Ljubljani. Prav tako smo dokumentirali razstavo »Fondove hiše« v Slovanski knjižnici in piknik Fondovcev ob Evropskem dnevu sosedov. V tem času je potekalo tudi zbiranje različnega gradiva za obe digitalni zbirki.

Projekti za otroke: Poletavci – poletni bralci Poletavci – poletni bralci je projekt za spodbujanje branja med otroki, pri katerem otroci pol ure na dan, trideset dni med poletnimi počitnicami berejo in tako postanejo Poletavci – poletni bralci. Projekt je stekel 13. junija 2011 s premišljeno oblikovanim promocijskim materialom: z zgibankami, plakati in priponkami, ki v vsaki izmed naših knjižnic nagovarja otroke, da se priključijo. Pridobili smo tudi sponzorje za tisk tiskovin in za glavno nagrado kolo. Poskrbeli smo za ustrezno promocijo na spletu, Twitterju, Facebooku in v medijih. Bralne sezname zbiramo v vseh naših knjižnicah, v posebej za to pripravljenih škatlah. Vse sodelujoče otroke bomo povabili na prireditev, kjer bodo prejeli majico in se uvrstili v žrebanje za 20 nahrbtnikov ter glavno nagrado kolo. Zaključna prireditev bo konec septembra.

Festival Bobri Festivalu Bobri smo se v letu Ljubljane – svetovne prestolnice knjige pridružili prvič na povabilo organizatorjev in Mestne občine Ljubljana. V dveh tednih trajanja festivala so se v naših knjižnicah zvrstile prireditve, namenjene otrokom iz VVZ in prve ter druge triade OŠ. Pripravili smo delavnico risanja Stripov z akademskim slikarjem na temo Nikca, dve plesni delavnici Plešem s knjigo v sodelovanju s Plesno šolo Kazina, ogled animiranega filma: Knjiga te čaka, poišči jo! in ogled mladinskega oddelka ter pripravili predstavitev Igroteke z vodenim igranjem. Bibliobus je v tem času obiskal otroke v dveh izbranih vrtcih. Mestna knjižnica Ljubljana se je dobro in smiselno umestila v Festival Bobri, z dobrim obiskom prireditev in večjim zanimanjem javnosti.

Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz, šol. leto 2010/2011 (nacionalni projekt) Potekal je peti cikel MEGA kviza; kot vsa leta doslej ga je organizacijsko in strokovno vodila MKL, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo v sodelovanju s Skupnostjo muzejev Slovenije, učence – predvsem tretjega triletja OŠ – pa so k reševanju spodbujale splošne in šolske knjižnice po Sloveniji. Kviz je sledil svojim osrednjim ciljem: spoznavanju kulturne dediščine, spodbujanju bralne pismenosti in obiskov knjižnic, muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov. V petem ciklu so bili znameniti Slovenci – v obdobju, ko je bila Ljubljana 2010 svetovna prestolnica knjige – izbrani bolj v »ljubljanskem krogu«: Žiga Zois, baron Edelsteinski (1747, Trst – 1819, Ljubljana), podjetnik, preroditelj, mecen in mineralog; Kristina Brenk (1911, Horjul – 2009, Ljubljana), pisateljica, dramatičarka in prevajalka, dolgoletna urednica mladinske književnosti; Ivana Kobilca (1861, Ljubljana – 1926), najpomembnejša slovenska slikarka; Friderik Pregl (1869 Ljubljana – 1930 Gradec), slovensko-avstrijski zdravnik in kemik, ki je leta 1923 dobil Nobelovo nagrado za kemijo; Ivan Hribar (1851, Trzin – 1941, Ljubljana), bančnik, politik, diplomat in publicist, ljubljanski župan med leti 1896 in 1910. Peti cikel je bilo mogoče reševati od sredine oktobra 2010 do konca aprila 2011 na domači strani http://www.koz.si/megakviz. Pri vsakem sklopu je objavljen vprašalnik tudi v pdf obliki, ki ga reševalci lahko natisnejo. Poleg vprašanj so pri vsakem sklopu »Vse o ...« dodani še gradivo o predstavljenem Slovencu oz. Slovenki, in vrsta spodbud za nadaljnje raziskovanje (Radovednež) in potepanje (Potepuh). Vsak sklop je opremljen s slikovnim in video gradivom ter vrsto e-povezav. Peti cikel MEGA kviza je reševalo 8.414 reševalcev, od tega 5.122 prek spleta in 3.292 na vprašalnikih, ki so jih natisnili z domače strani kviza. Končno žrebanje smo izvedli v TV oddaji Enajsta šola-oddaja za radovedneže, ki je bila prvič na Prvem programu TV Slovenija 19. maja 2011. Moja naj knjiga (nacionalni projekt) V šolskem letu 2010/2011 je že štirinajstič potekalo glasovanje za Mojo najljubšo knjigo po izboru mladih bralcev, in sicer petič prek spleta: www.naj-knjiga.si. Akcijo strokovno vodi Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo s pomočjo odbora, ki ga sestavljajo predstavniki iz splošnih in šolskih knjižnic, častni člani pa so predsednik Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, predsednik Slovenske sekcije IBBY in predstavnik mladih bralcev. Cilj projekta je spodbujanje branja (kakovostnih) mladinskih knjig. Glasujejo lahko vsi otroci, ki knjigo sami preberejo, pri čemer smejo glasovati za katero koli delo, ne glede na letnico njegove izdaje, glavna pozornost pa vendarle velja leposlovni knjigi. Sodelovalo je 90 mentorjev, ki so spodbujali mlade k branju in sporočali njihove glasove. Glasovanje je potekalo v 49 splošnih knjižnicah in v šolskih knjižnicah na njihovem področju; sodelovali pa so tudi slovenski otroci izven Slovenije. Glasovalo je 24.592 mladih bralcev, od tega 524 mladih bralcev izven Slovenije. Moja najljubša slovenska knjiga po izboru mladih bralcev za leto 2011 je zbirka POZOR, PRAVLJICE! Primoža Suhodolčana z ilustracijami Uroša Hrovata. Izhaja pri založbi Karantanija. Moja najljubša knjiga po izboru mladih bralcev za leto 2011 pa je zbirka LOV NA POŠASTI Adama Blada z ilustracijami Stevena Simsa. Zbirka, ki jo prevaja Ljubica Karim Rodošek, izhaja pri založbi Alica. Priznanja ustvarjalcem prvonagrajenih knjig smo podelili na svečanosti ob 2. aprilu – mednarodnem dnevu knjig za otroke, ki je bila letos 4. aprila 2011.

Rastem s knjigo, za 7. razred OŠ in 1. letnik SŠ (nosilec nacionalnega projekta je JAK) V šolskem letu 2010/2011 je potekal projekt Rastem s knjigo za osnovno šolo že petič, za srednjo šolo pa prvič. Projekt pripravlja Javna agencija za knjigo RS v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za šolstvo in šport ter Združenjem splošnih knjižnic. V vseh enotah MKL smo sprejeli na voden obisk 124 skupin oz. 2.704 učencev 7. razredov; praviloma je obisk trajal 1-2 šolski uri; program je bil sestavljen iz predstavitve knjižnice in KIZ, delno pa iz spodbud za branje; vsak učenec 7. razreda je dobil v dar pesniško zbirko Toneta Pavčka Majnice – fulaste pesmi. Projekt smo v MKL izvedli 100 %. V vseh enotah MKL smo sprejeli na voden obisk 105 skupin oz. 2.889 dijakov 1. letnikov srednjih šol. Praviloma je obisk trajal 1-2 šolski uri; program je bil sestavljen iz predstavitve knjižnice in KIZ, delno pa iz spodbud za branje; vsak dijak 1. letnika je dobil v dar mladinski roman Slavka Pregla Geniji brez hlač. V projektu se je odzvalo 2/3 dijakov srednjih šol na območju MKL.

Projekti za odrasle: Mestna Bralna značka Mestna knjižnica Ljubljana uvaja Bralno značko za odrasle bralce (starejše od 16 let). Z bralno značko želimo idejo zelo uspešne bralne značke za otroke prenesti tudi na odrasle, promovirati branje kvalitetne literature med odraslimi, aktivirati gradivo knjižnic, omogočiti izmenjavo mnenj in druženje članom MKL, povabiti k branju potencialne člane MKL, ter z vsem naštetim skrbeti za razvoj bralne kulture na območju delovanja MKL. Projekt vodi Knjižnica Bežigrad. Konec maja je delovna skupina, sestavljena iz informatork območnih enot in predstavnic SDU, začela s pripravami na projekt. V pripravi je: koncept projekta, določitev imena bralne značke, določitev pogojev sodelovanja, vsebina zloženk in promocijskih materialov, seznami del. V konceptu bodo obravnavani umestitev bralne značke na spletno stran, promocija in iskanje sponzorjev, spremljevalne prireditve in uvedba projekta v knjižnice MKL. Splošne knjižnice za zdravje občanov - zdravstveni kotiček Predvidevamo, da bo najprej v Knjižnici Otona Župančiča v oktobru zaživela posebna storitev za uporabnike - zdravstveni kotiček. To so različne zdravstvene informacije, predavanja in svetovanja za uporabo elektronskih medicinskih virov. V juniju je potekalo izobraževanje informatorjev, ki se bodo specializirali za tovrstne informacije. Projekt, v katerem sodelujeta še dve splošni knjižnici v Sloveniji, sicer utira pot zdravstvenim informacijam v slovenskih splošnih knjižnicah. Bralni krog V šolskem letu 2010/2011 je potekal Bralni krog že drugo sezono (nasledil je knjižne čajanke - skupni projekt knjigarn Mladinske knjige in splošnih knjižnic, ki je osem let potekal v trinajstih slovenskih krajih). Izvajalec projekta je Pionirska - center za mladinsko književnost in knjižničarstvo; poteka od oktobra do maja, enkrat na mesec. Ciljna skupina so predvsem starejši (ljudje v tretjem življenjskem obdobju); cilji pa so: spodbujanje branja med starejšimi, jih pritegniti v knjižnico in k branju otrokom. Udeleženci dobijo zaokroženo strokovno informacijo o knjigah, uživajo v literaturi in prijetnem druženju. V šolskem letu 2010/2011 je bilo osem prireditev, udeležilo se jih je 141 obiskovalcev. Na vsaki prireditvi Bralni krog smo predstavili povprečno po tri otroške, tri mladinske in tri knjige za odrasle, torej okrog 80 naslovov. Podrobnejša poročila o posameznih prireditvah: http://www.mklj.si/index.php/projekti/lokalni-projekti/bralni-krog

Slovenska reportažna fotografija Projekt slovenska reportažna fotografija izvaja Oddelek za prireditve MKL in se je začel v aprilu 2011 s predstavitvijo in razstavo vodilnega slovenskega reportažnega fotografa Arneja Hodaliča. Celoten projekt je posvečen sodobni slovenski reportažni fotografiji, ki jo bomo predstavili s ciklusom fotografskih razstav, pogovornih srečanj in predstavitvijo vodilnih slovenskih reportažnih fotografov. Namen ciklusa predstavitvenih večerov, razstav in predavanj je opozoriti na pomen reportažne fotografije v kontekstu medijskega sporočanja in pomenu njene družbene angažiranosti in sporočilnosti v sodobni družbi. Med reportažnimi fotografi bomo v nadaljevanju gostili vodilne slovenske reportažne fotografe kot so Jure Eržen, Meta Krese, Matjaž Krivic, Manca Juvan itd, ki krojijo smernice te zvrsti fotografije pri nas. Izdelana bo tudi predstavitvena zloženka ciklusa Slovenske reportažne fotografije. Na srečanjih z avtorji bomo spregovorili o svetovnih trendih tovrstne fotografije in problematiki, s katero se soočajo reportažni fotografi pri svojem delu. Na pogovornih večerih z avtorji bomo spoznali način dela v zahodnih demokracijah, v avtoritarnih sistemih, v deželah tretjega sveta ter spregovorili o težavah, s katerimi se soočajo reportažni fotografi na vojnih in konfliktnih območjih. Spoznali bomo tudi pomen in družbeno vlogo angažirane reportažne fotografije v sodobnem svetu. Center vseživljenjskega učenja Ljubljanske urbane regije/ CVŽU LUR (regionalni projekt) MKL je konzorcijski partner v projektu CVŽU, ki ga je razpisalo MŠŠ v okviru Evropskih socialnih skladov za obdobje 2008-2013. Prijavitelj in nosilec projekta v LUR je CDI Univerzum. V obdobju od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2011 smo na vseh točkah vseživljenjskega učenja v mreži izvajali svetovalno in izobraževalno dejavnost. Za udeležence smo organizirali računalniške in jezikovne tečaje, ustvarjalne delavnice, potopisna predavanja, predavanja in delavnice za izboljšanje kakovosti življenja. 1. 4. 2011 smo za polovični delovni čas zaposlili še enega mentorja na točkah, tako smo omogočili prisotnost mentorja na najbolj obiskanih točkah vsak teden. Na točkah MKL Knjižnica Jožeta Mazovca, MKL Knjižnica Bežigrad, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Knjižnica Litija poteka mentorstvo za udeležence vsak teden. Na točkah MKL Knjižnica Rudnik, MKL Knjižnica Šiška, Matična knjižnica Kamnik in Knjižnica Domžale poteka mentorstvo vsakih 14 dni. Projekt bo trajal pet let. V procese vseživljenjskega učenja želimo vključevati predvsem ranljive ciljne skupine odraslih, ki si sami zaradi različnih razlogov ne morejo plačati izobraževanja, zato zanje pripravljamo posebne vsebine. Za brezposelne in starejše izvajamo začetne in nadaljevalne jezikovne tečaje (angleški, nemški, italijanski, španski in francoski jezik), tečaje in mentorstvo pri računalniškem opismenjevanju (urejanje dokumentov, pisanje besedil, brskanje po internetu, elektronska pošta in digitalna fotografija), predavanja in delavnice za izboljšanje kvalitete življenja. Letos je potekal Teden MKL v razširjenem terminu Tedna vseživljenjskega učenja 2011, zato smo posebno pozornost pri aktivnostih za udeležence namenili promociji učenja, usmerili pa smo se na področje tujih jezikov. V Knjižnici Litija smo sodelovali pri skupni predstavitvi servisov MKL (TVŽU, SSU, BZ, BD) na stojnici, v KOŽ pa smo izvedli delavnico osnov nemškega jezika v okviru jezikovnega maratona. Sodelovali smo pri zbiranju podatkov o prireditvah v MKL v Tednu vseživljenjskega učenja, vnašali podatke v spletni koledar ACS in pripravili poročilo. Na portalu www.cvzu-lur.si smo vnašali aktualne vsebine in promovirali Mestno knjižnico Ljubljana, s prispevki o izobraževanjih na točkah smo sodelovali pri pripravi elektronskih novičk. Točka vseživljenjskega učenja

MKL Knjižnica Jožeta Mazovca*

1. 1. do 30. 6. 2011 število udeležencev število ur doseženo načrtovano doseženo načrtovano 632 120 203 144

MKL Knjižnica Bežigrad* MKL KPV Knjižnica Rudnik MKL Knjižnica Šiška Cankarjeva knjižnica Vrhnika* Matična knjižnica Kamnik Knjižnica Domžale Knjižnica Litija*

619 422 244 406 800 358 477

120 120 120 120 120 120 120

144 122 124 154 358 134 193

144 144 144 144 144 144 144

* V knjižnicah, označenih z zvezdico, je v maju in juniju potekalo mentorstvo vsak teden, v ostalih pa le vsakih 14 dni.

Mag. Jelka Gazvoda Direktorica