0
Dokumeent je nastal vv okviru projjektne skupinne »Študij up porabniške izzkušnje v knjjižnici«. Priprava analize: docc. dr. Tanja M Merčun Karižž (FF UL, Odd delek za bibliotekarstvo, iinformacijsko znanost in knjigarstvvo) v sodelovvanju s člani pprojektne skkupine: mag. Aleeš Klemen, M Mestna knjižn nica Ljubljanaa Barbara Marinčič, Mestna knjižnica Ljubljanaa Andreja Rupnik Miškko, Mestna knjižnica Ljubbljana, doc. dr. JJan Pisanski,, FF UL, Odde elek za bibliootekarstvo, in nformacijsko o znanost in kknjigarstvo, Tatjana P Pristolič, Meestna knjižnicca Ljubljana Simona R Resman, Meestna knjižnicca Ljubljana Veronikaa Rijavec Pob bežin, Mestn na knjižnica LLjubljana mag. Maarijan Špoljarr, Mestna knjižnica Ljubljjana asist. dr.. Katarina Švab, FF UL, Od ddelek za bibbliotekarstvo o, informacijsko znanost in knjigarstvvo, red. proff. dr. Maja Žu umer, FF UL,, Oddelek za bibliotekarsstvo, informa acijsko znanoost in knjigarrstvo 1
UVOD Prireditve in raznovrstni dogodki postajajo del redne ponudbe splošnih knjižnic in jim nudijo nove poti za širjenje kulture in znanja, spodbujanje vseživljenjskega učenja, za promocijo zbirk in knjižnice, kot tudi dodatne možnosti povezovanja z uporabniki in z lokalno skupnostjo. Podatki Centra za razvoj knjižnic kažejo, da so leta 2016 splošne knjižnice organizirale kar 24.684 prireditev, ki se jih je udeležilo skoraj 900.000 obiskovalcev. Kljub velikemu številu prireditev pa še nimamo smernic, ki bi knjižnicam pomagale pri načrtovanju ‐ izbira vrst, tematik in pogostosti prireditev je tako prepuščena posameznim knjižnicam, ki morajo same oblikovati strategijo in nabor prireditev za različne skupine uporabnikov. Mestna knjižnica Ljubljana (MKL) v svoji široki mreži letno pripravlja preko 2700 prireditev, pri tem pa poseben izziv predstavljajo prireditve za odrasle, ki služijo zelo heterogeni skupini. Da bi v prihodnje knjižnica lahko izboljšala svojo ponudbo prireditev ter hkrati optimizirala pripravo tako z organizacijskega kot tudi s finančnega vidika, potrebuje smernice, ki bodo pomagale prireditvenikom pri njihovem delu. Poleg refleksije poslanstva knjižnice skozi prireditveno dejavnost, pregleda obstoječe ponudbe prireditev in analize okolja, v katerem knjižnice delujejo, je pomemben korak pri načrtovanju tudi poznavanje obiskovalcev prireditev ter razumevanje njihove izkušnje na prireditvah. Prav ta dva aspekta sta predstavljala osrednjo točko ankete (anketni vprašalnik v prilogi), katere rezultati so prikazani v tem poročilu. Anketni vprašalnik je služil tudi za testiranje nabora vprašanj za prihodnje raziskave prireditvenih dejavnosti, rezultati pa kot osnova za oblikovanje smernic. Raziskovalna vprašanja Anketa je bila oblikovana okoli dveh osrednjih vprašanj: ‐ ‐
Kakšna je celostna izkušnja obiskovalcev na prireditvah? Kdo so obiskovalci prireditev za odrasle v MKL?
Celostna izkušnja se oblikuje na podlagi vrste dejavnikov kot so zaznana kvaliteta prireditve, uporabnost vsebin, voditelj, okolje, v katerem prireditev poteka, pa tudi občutja, ki obiskovalca navdajajo ob in po prireditvi. Ali je seštevek dejavnikov pozitiven ali negativen je pomembno, saj pozitivna izkušnja povečuje ugled knjižnice, prinaša pa tudi lojalnost udeležencev in večjo možnost ponovnega obiska tako prireditev kot knjižnice same. V knjižnico lahko privabi tudi obiskovalce, ki morda (še) niso uporabniki knjižnice ter jim na ta način predstavi svojo dejavnost in jih povabi k ponovnem obisku. Podrobnejše poznavanje obiskovalcev prireditev pomaga pri ovrednotenju obstoječe ponudbe kot tudi pri načrtovanju aktivnosti v prihodnosti. Razkrije, koga privablja trenutni program prireditev (in koga ne), kakšni so motivi za udeležbo, kaj jim je na prireditvah pomembno, kakšne so potrebe z vidika vsebin in vrste prireditev, kot tudi kakšne navade imajo pri obiskovanju prireditev. Želje obiskovalcev seveda niso edine, ki naj vodijo izbor prireditev v knjižnicah, vendar pa je poznavanje tipičnih skupin udeležencev (in tudi neudeležencev) ter njihovih značilnosti ključno za oblikovanje uravnoteženega programa. Takšen program bo lahko bolj ciljno usmerjen in bo lažje ponujal prave vsebine na pravih lokacijah in ob pravih urah, hkrati pa bo omogočal bolj usmerjeno promocijo prireditev. Rezultati ankete bodo tako v prihodnosti služili tudi pri oblikovanju profilov tipičnih
1
udeležen ncev (t.i. perrson), upamo o tudi, da boomo lahko ocenili zastop panost posam meznih profilov glede na vrsto prireditve in n lokacijo oziiroma enoto MKL. Pripravaa ankete Anketa je bila oblikkovana kot del aktivnoosti v projekktni skupini »Študij upoorabniške izzkušnje v knjižnici« «, ki je bila im menovana ja anuarja 20166 za obdobje e dveh let v sestavu članoov MKL (Alešš Klemen, Barbara Marinčič, Andreja A Mišško, Tatjanaa Pristolič, Simona S Resm man, Veron ika Rijavec Pobežin, Marijan Špoljar) in članov Odde elka za bibliiotekarstvo, informacijskko znanost in knjigarstvvo (Tanja Merčun Kariž, Jan Pisanski, P Kattarina Švab, Maja Žume er). Delovna a skupina see je pri svojjem delu osredoto očila na prirreditve za odrasle, o v okkviru rednih sestankov pa je v poggovoru in s pomočjo manjših raziskav anaalizirala prob blematiko prrireditev za odrasle v MKL. Anketa jje nastala na a podlagi teh sesttankov in 18 8 intervjujevv, ki so bili v mesecu marcu m in ap prilu 2016 izzvedeni z ob biskovalci prirediteev. Osnutek ankete je pripravila p dr.. Tanja Merčun Kariž, končna k različčica pa je na astala na podlagi p pregleda s sttrani vseh čla anov delovnee skupine ter dveh pilotn nih testiranj vv mesecu okktobru. Glavni izzziv pri priprravi ankete je bilo oblikoovanje čim krajšega k vpra ašalnika, ki ppa bi uspel zajeti z vse bistvenee aspekte taako glede prrireditev kott obiskovalccev. Končni anketni vprrašalnik je obsegal o 6 demograafskih in 12 vsebinskih vprašanj, v ki sso pokrivala tri sklope: izkušnjo i s koonkretno priireditvijo, zahteve glede ponud dbe priredite ev ter navadee pri obiskovvanju prireditev v knjižniici. Večina vp prašanj je bila zaprrtega tipa, kii je hitrejši za izpolnjeva nje in omogoča lažjo obdelavo ter sttatistično an nalizo. Da bi se izo ognili vplivu vvrstnega red da pri naved bi odgovoro ov, so bile prripravljene trri verzije vprrašalnika, pri vsaki verziji je bil b vrstni red d vsebinskihh odgovorovv drugačen, vse tri razli čice pa so bile nato naključno razdeljenee na prireditvvah. Potek zb biranja in obdelave poda atkov Izvedba raziskave jee potekla po p enakem protokolu na n vseh prirreditvah, z anketiranjem m so bili predhod dno seznanjeeni tudi pred davatelji. Uddeležence so o na stolih že e ob prihoduu pričakala p pisala ter anketni lističi z nagovvorom:
V času p pilotnega testiranja so bili preizkušenni tudi drugi načini distribucije ankett, vendar se je takšen način izkazal za najjmanj motečega in tuddi najbolj prrimernega, saj s določen del obiskovvalcev na prirediteev prihaja z zzamudo ali odide še predd koncem. Ud deleženci, ki so ankete iz polnili, so le te pustili na stolih h ali pa so jih h ob koncu p prireditve odddali prisotnim m anketarjem. Anketarjii so zbrali vse e ankete, jih označčili z identifikkacijsko števvilko priredittve in identiffikacijsko šte evilko anketee ter podatke e vnesli v spletno anketo, ki je bila pripravljena na platformi 1KA. 1 Vnosi anket v diggitalno oblikko so bili 2
preverjeni na manjšem vzorcu, podatki pa so bili izvoženi v program SPSS, ki je bil uporabljen za podrobnejše analize. Pomanjkljivosti ankete Anketni vprašalnik je bil natisnjen obojestransko na tršem listu formata A5, zraven je bil pripet tudi nagovor. Čeprav je obojestranski tisk omogočil boljši format za izpolnjevanje brez trdne podlage in je obiskovalcem dajal vedeti, da gre za krajšo anketo, pa je določen del anketirancev izpolnil le eno stran vprašalnika. V kolikšnem deležu je bilo to namerno (torej niso želeli nadaljevati z izpolnjevanjem) ali nenamerno (niso opazili puščice, ki je vodila na drugo stran) ne moremo vedeti. Dodatna slabost papirnate oblike ankete so tudi pomanjkljivo rešene ankete, saj pri nekaterih vprašanjih niso bila upoštevana navodila (npr. 3 najpomembnejše lastnosti), prav tako pa anketiranci niso podali odgovorov na vsa vprašanja (še posebno se je pokazala nepripravljenost za podajanje osebnih informacij kot so članstvo v MKL, spol… in težava starejših pri podajanju ocene zadovoljstva z emotikoni). Zato je v poročilu ob vsakem grafu ali tabeli prikazano število odgovorov (N), ki so bili na voljo za analizo. Pri pripravi ankete tudi nismo računali na tako veliko število pogostih oziroma rednih obiskovalcev prireditev. Na prireditvah so anketarji izvedeli, da je bilo kar nekaj takšnih udeležencev, ki so že rešili vprašalnik na kateri od preteklih prireditev. Nekateri so ga tako izpolnili večkrat, drugi pa le prvič in ga ob naslednjih obiskih niso želeli ponovno reševati. Za razumevanje izkušnje na prireditvi je v pomoč vsak odziv, saj je odvisen od konkretne prireditve, bi pa veljalo v prihodnje za podobno anketo dodati vprašanje, če je obiskovalec anketo že kdaj reševal, saj bi v takšnem primeru lahko dobili bolj pravilno sliko strukture obiskovalcev. Pri končni analizi podatkov smo za bolj celostno razumevanje obiskovalcev pogrešali tudi vprašanje o motivaciji za obisk prireditve, ki bi ga bilo v prihodnosti potrebno dodati v vprašalnik.
Vzorec Izmed 78 prireditev za odrasle, ki so v novembru potekale v MKL (izključene so bile bralne skupine, tečaji in razstave), jih je bilo za anketiranje priložnostno izbranih 54 (seznam v prilogah): ‐ ‐ ‐ ‐ ‐ ‐
25 strokovnih predavanj, 11 literarnih prireditev, 10 potopisov, 4 ustvarjalne delavnice, 3 izobraževanja in 1 prireditev s področja glasbe, filma ali gledališča.
Prireditveniki MKL so anketiranje izvedli na 22 prireditvah, študenti 1. letnika Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na 19 prireditvah, člani delovne skupine pa na 13 prireditvah. Skupno je bilo veljavno izpolnjenih 790 anket, kar predstavlja približno 55 % obiskovalcev izbranega vzorca prireditev oziroma 20,5 % vseh obiskovalcev prireditev v mesecu novembru. Skoraj dve tretjini (450 ali 57 %) anket so izpolnili obiskovalci strokovnih predavanj, petino anket (160 ali 20 %) obiskovalci potopisnih predavanj, dobro desetino udeleženci literarnih prireditev (101 ali 13 %), medtem ko so odgovori, pridobljeni na ostalih vrstah prireditev predstavljali le 10% vseh zbranih anket (Slika 1). 3
strokovno predavanje
450
potopis
160
literarna prireditev
101
ustvarjalna delavnica
32
izobraževalna delavnica
31
glasba, film, gledališče
16 0
200
400
600
800
Slika 1. Število izpolnjenih anket glede na vrsto prireditve (N=790)
Polovico anket (Tabela 1) so izpolnili obiskovalci v Knjižnici Otona Župančiča, ki ima tradicionalno med vsemi enotami največje število obiskovalcev in prireditev, z izjemo literarnih prireditev, filmskih ter gledaliških predstav, ki jih je največ gostila Trubarjeva hiša literature. Knjižnica Otona Župančiča je tako leta 2016 imela 300 (20,6 %) prireditev za odrasle v MKL, ki jih je obiskalo 9.132 udeležencev (27,6 % vseh obiskovalcev prireditev za odrasle v letu 2016). Kljub priložnostnemu vzorčenju so deleži pridobljenih anket sorazmerni s številom obiskovalcev v posameznih enotah, ter pokrivajo večji del mreže MKL in ustrezajo okvirnemu razmerju obiskovalcev območnih enot in krajevnih knjižnic. Leta 2016 je od skupnih 33.072 obiskovalcev vseh prireditev za odrasle, prireditve v območnih enotah (skupaj s Trubarjevo hišo literature) obiskalo 24.315 udeležencev, kar predstavlja 73,52 % vseh obiskovalcev. V raziskavo je bil namreč zajetih 74 % obiskovalcev območnih enot (skupaj s Trubarjevo hišo literature ‐ THL) ter 26 % udeležencev prireditev v krajevnih knjižnicah. Tabela 1. Število izpolnjenih anket v posameznih enotah knjižnice
KOŽ Knjižnica Fužine Trubarjeva hiša literature (THL) Knjižnica Prežihov Voranc Knjižnica Jožeta Mazovca Knjižnica Bežigrad Knjižnica Rudnik Knjižnica Šiška
402 51 50 46 31 31 25 25
Knjižnica Škofljica Knjižnica Glinškova Ploščad Knjižnica Jarše Knjižnica Zalog Knjižnica Šentvid Knjižnica Grba Knjižnica dr. France Škerl Knjižnica Gameljne
Opomba. Odebeljene so območne enote ter Trubarjeva hiša literature.
4
22 22 20 19 15 12 11 8
DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ANKETIRANCEV Vprašanja o demografskih značilnostih so bila postavljena na koncu ankete, nanje pa je v povprečju odgovorilo med 80 % in 90 % anketirancev, le rubrika o kraju bivanja je bila izpolnjena pri veliki večini anket (95 %). Čeprav je bilo nekaj vprašalnikov, kjer udeleženci niso izpolnili celotne druge strani in s tem nobenega demografskega vprašanja, pa je bilo veliko tudi takšnih, kjer so anketiranci izpustili le eno ali dve vprašanji (npr. spol, status), iz česar lahko sklepamo, da odgovorov iz različnih razlogov niso želeli podati.
Spol in starost Od skupno 790 anketiranih obiskovalcev jih na vprašanje o spolu ni odgovorilo kar 16 %. Med preostalimi 663 anketiranimi so prevladovale ženske, medtem ko je bilo moških manj kot tretjino (Slika 2). Podobno razmerje moških in žensk se je pojavljalo v vseh starostnih skupinah, pri čemer je opaziti še nekoliko višji delež žensk znotraj starostnih skupin 61+ ter 25‐35, najvišji odstotek moških pa zasledimo znotraj skupine 36‐45 (Slika 3). 72% 0%
20%
40%
60%
ženske
28% 80%
100%
moški
Slika 2. Delež moških in žensk med anketiranimi obiskovalci (N = 663)
61+
77%
46‐60
69%
36‐45
62%
23% 31% 38%
25‐35
74%
< 25
68% 0%
20%
40%
60%
ženske
26% 32% 80%
moški
100%
Slika 3. Delež moških in žensk znotraj posamezne starostne skupine (N = 648)
Kar dve tretjini anketiranih udeležencev je bilo starih nad 46 let, medtem ko je bilo mlajših od 36 let le slaba četrtina (Slika 4). S 37 % je najštevilčnejše med anketiranci zastopana skupina starejših od 61 let, med katerimi je velika večina upokojencev. Vendar pa se takšna starostna struktura ni pojavljala v vseh enotah. Tabela 2 pokaže, da so v THL prevladovali mlajši od 35 let, v Knjižnici Bežigrad in Knjižnici Jožeta Mazovca pa je bil najvišji delež anketirancev v starostni skupini 46‐60.
5
61+
37%
46‐60
25%
36‐45
15%
25‐35
14%
< 25
9% 0%
20%
40%
60%
80%
100%
Slika 4. Razdelitev anketiranih glede na starostno skupino (N = 738)
Tabela 2. Deleži anketirancev znotraj posamezne starostne skupine v izbranih enotah (prikazani podatki za enote z več kot 20 odgovori) THL N = 48 KOŽ N = 374 Knjižnica Šiška N = 25 Knjižnica Bežigrad N = 26 Knjižnica Prežihov Voranc N = 41 Knjižnica Jožeta Mazovca N = 30 Knjižnica Fužine N = 48 Knjižnica Rudnik N = 23 Opomba. Odebeljeni so izstopajoči podatki.
< 25 38% 9% 0% 0% 0% 7% 13% 9%
25‐35 25% 14% 24% 4% 20% 3% 8% 13%
36‐45 10% 16% 24% 23% 10% 3% 10% 4%
46‐60 15% 22% 20% 42% 22% 47% 33% 4%
61+ 13% 40% 32% 31% 49% 40% 35% 70%
Status in izobrazba Med udeleženci, ki so izpolnili vprašanje o statusu, večino predstavljajo upokojenci in zaposleni (Slika 5), desetina je bila študentov in desetina brezposelnih, medtem ko je bilo dijakov v vzorcu le peščica (6 udeležencev). Anketa je tudi pokazala visoko izobrazbeno strukturo obiskovalcev (Slika 6Slika 6. Delež anketirancev glede na izobrazbo (N = 697), saj sta bili med anketiranci kar dve tretjini takšnih z najmanj višjo izobrazbo, od tega skoraj desetina z magisterijem ali doktoratom. upokojenec
40%
zaposlen
36%
študent
10%
brezposeln
10%
drugo dijak
4% [VREDNOST] 0%
20%
40%
60%
Slika 5. Delež anketirancev glede na status (N = 676)
6
80%
100%
magisterij/doktorat
9%
univerzitetna
31%
visoka/višja strokovna
24%
srednja osnovna in poklicna
32% [VREDNOST] 0%
20%
40%
60%
80%
100%
Slika 6. Delež anketirancev glede na izobrazbo (N = 697)
Kraj bivanja Da bi izvedeli, od kod prihajajo obiskovalci prireditev, je bilo v anketo vključeno tudi vprašanje o kraju bivanja, kjer so udeleženci lahko izbirali eno izmed dveh možnosti: območje Ljubljane ali okolica Ljubljane, pri vsaki so lahko zapisali tudi bolj natančno lokacijo. Pri analizi anket se je izkazalo, da so nekajkrat udeleženci isti kraj bivanja enkrat opredelili kot okolico Ljubljane, drugič pa kot območje Ljubljane (na primer Podutik in Gameljne kot okolico Ljubljane, Brezovico pa kot območje Ljubljane). Pri obdelavi podatkov smo takšne anomalije poskušali odpraviti, vendar je bilo morebitno napako mogoče identificirati le pri vprašalnikih, kjer je udeleženec izpolnil dodatno polje o kraju ali četrtni skupnosti. Ker takšnih primerov ni bilo veliko in je bil vzorec velik, lahko rečemo, da do velikih odstopanj ne bi prišlo niti ob popolnih podatkih. Slika 7 tako pokaže, da je dobrih 80% anketiranih obiskovalcev prebivalcev občine Ljubljana, medtem ko jih slaba petina živi v okolici Ljubljane.
83% 0%
20%
40%
60%
Ljubljana
80%
okolica Ljubljane
17% 100%
Slika 7. Anketirani obiskovalci glede na kraj bivanja (N = 751)
Skoraj 70% vseh, ki so za kraj označili Ljubljano, je pripisalo tudi ožje področje bivanja. Pri analizi smo poskusili podatke čim bolj smiselno združiti glede na sosednje krajevne četrti (Slika 8). Iz podatkov, ki so bili pridobljeni, lahko vidimo, da dve tretjini anketiranih obiskovalcev prihajata iz osrednjih področij Ljubljane (Šiška, Bežigrad, center, Trnovo), medtem ko je predstavnikov z drugih področij Ljubljane manj. Splošni podatki o kraju bivanja sami po sebi niso tako zanimivi, saj so v veliki meri odvisni od izbora knjižnic in prireditev v vzorcu, smo pa v nadaljevanju te podatke uporabili pri analizi mobilnosti obiskovalcev.
7
ŠIŠKA, ŠENTVID, DRAVLJE
26%
BEŽIGRAD
19%
CENTER, TRNOVO
19%
VIČ
12%
MOSTE, POLJE, SOSTRO
12%
JARŠE, FUŽINE
7%
RUDNIK, GOLOVEC
4%
ČRNUČE, POSAVJE, GAMELJNE
[VREDNOST] 0%
20%
40%
60%
80%
100%
Slika 8. Deleži anketirancev iz Ljubljane glede na področje bivanja (N = 550)
Članstvo MKL Na vprašanje o članstvu je odgovorilo 82% anketirancev, od katerih se jih je dobre tri četrtine opredelilo za člane MKL (Slika 9).
76% 0%
20%
40%
60%
člani
24% 80%
nečlani
Slika 9. Delež članov in nečlanov MKL med anketiranimi udeleženci (N = 647)
8
100%
IZKUŠNJA S PRIREDITVIJJO Zadovo oljstvo s prirreditvijo Prvo vprašanje je obiskovalce o spraševalo oo njihovi ce elostni izkušn nji s priredittvijo. Ker sm mo želeli preizkusiti dva različna pristop pa, s katerim ma bi udele eženci ovred dnotili svojoo izkušnjo in i izrazili zadovoljstvo/nezado ovoljstvo, sm mo naključn o razdelili dve d verziji anket. Verziija A je obiskovalce nagovarjjala z vprašaanjem: »Ali imate občuteek, da ste z obiskom dan našnje priredditve dobro izkoristili svoj čas ?« ter jim ponujala možnost m izbirre na številsski lestvici od o 1‐5, kjer je 1 pomen nilo »NE, prirediteev me je razočarala« in 5 »DA, prireeditev je bilaa enkratna«. Verzija B paa je bolj nep posredno spraševaala o zadovo oljstvu s prireditvijo in aanketiranca prosila p za izb biro enega ood petih em motikonov A B (Slika 100). Slika 10. A in B verzijji prvega vprrašanja o celo ostnem zadov voljstvo s priireditvijo
Izkazalo se je, da je b bila uporaba emotikonovv slabše sprejeta, saj je na to vprašannje odgovorilo le 42 % vseh ankketirancev, ki k so prejeli verzijo B, m medtem ko je j bilo pri verziji A vpraašanje izpoln njeno 87‐ odstotno o. Pri podrob bnejših analiizah smo od krili, da je raazumevanje emotikonovv predstavljalo težavo predvsem m starejšim,, saj jih je na a primer v sttarostni skup pini 61+ vpra ašanje z emootikoni preskkočilo kar 71 %, m medtem ko verzija v s šte evilsko lestviico v tej staarostni skupiini ni bila reešena s stra ani 19 %. Statističn no pomembnih razlik me ed rezultati vverzije A in vverzije B ni b bilo (povpreččna ocena je bila 4,56 pri emottikonih in 4,6 65 pri številččni verziji), n ajvečja razlikka se je poka azala pri oceeni 4 ali , kki jo je pri emotikonih izbralo 2 26 % anketira ancev, pri šteevilčni verzijii pa le 15 %. ozitivna, saj je skoraj tri četrtine Ne gledee na verzijo vprašalnika je bila ocenna prireditevv izredno po anketirancev dodelilo najvišjo oceno ozirooma emotiko on, ki je predstavljal naajvečje zado ovoljstvo, m ko je bilo izrazito negativnih ocen m malo (Slika 11 1). medtem 5 ali :D
74% %
4 ali :)
1 18%
3 ali :]
6%
2 ali :|
1%
1 ali :(
[VREDNO OST] 0%
20%
40% %
60%
80%
100 0%
Slika 11 1. Opredelite ev anketiranccev glede zad dovoljstva s p prireditvijo (N N = 521)
Bolj pod drobna analiza pa pokažže, da je venndarle prihajjalo do različne stopnje zadovoljstva znotraj posamezznih skupin o obiskovalcevv. Tako vidim mo (Tabela 3.. Povprečna ocena zadoovoljstva s prrireditvijo pri različčnih starostn nih skupinah (N = 493)Tabbela 3), da so mlajši od 3 35 let slabše ocenili prire editve kot starejši o od 35 let (razzlike med skupinama so statistično p pomembne in jih tako lahhko posplošu ujemo na populaciijo), prav taako so v primerjavi p z rednimi ob biskovalci prireditvam nižje ocene e dodelili 9
udeleženci, ki le redko prihajajo na prireditve v knjižnico ali pa je bil to njihov prvi obisk (Tabela 4; razlike so statistično pomembne). Tabela 3. Povprečna ocena zadovoljstva s prireditvijo pri različnih starostnih skupinah (N = 493) < 25 4,38
povprečna ocena
starostna skupina 36‐45 4,68
25‐35 4,55
46‐60 4,68 4,67
4,49
61+ 4,65
Tabela 4. Povprečna ocena zadovoljstva glede na pogostost obiskovanja prireditev (N = 503) povprečna ocena
prvi obisk 4,43 4,44
pogostost obiskovanja prireditev v knjižnici redko občasno pogosto 4,48 4,65 4,67 4,66
redno 4,66
Na drugi strani pa je anketa pokazala tudi na manjše razlike v oceni izkušnje med različnimi vrstami prireditev (Tabela 5) in različnimi enotami (Tabela 6). Razlike v tem primeru niso statistično pomembne, vendar pa za naš vzorec kažejo na višje zadovoljstvo pri potopisnih predavanjih in izobraževalnih delavnicah. Razpršenost anket na 16 enot pomeni tudi majhen vzorec ocen za večino enot in s tem onemogoča pravo primerjavo med prireditvami v različnih enotah. Le za enoti z največ ocenami lahko napravimo zaključek, in sicer da so v THL prireditve ocenjene z nekoliko nižjimi ocenami kot v osrednji enoti KOŽ. Ker pa so ocene zelo subjektivne je zelo mogoče, da do razlik prihaja tudi zaradi različne strukture obiskovalcev (na primer znatno večji delež mladih v THL) in ne nujno zaradi kvalitete prireditev. Tabela 5. Povprečna ocena zadovoljstva za posamezno vrsto prireditve (N = 521)
povprečna ocena
literarna prireditev 4,60
strokovno predavanje 4,59
vrsta prireditve potopis ustvarjalna delavnica 4,73 5,00
izobraževalna delavnica 4,50
glasba, film… 4,69
Tabela 6. Povprečne ocene zadovoljstva za enote z več kot 20 ocenami
N povprečna ocena
Knjižnica Bežigrad
Knjižnica Jožeta Mazovca
Knjižnica Škofljica
20 4,50
20 4,55
22 4,73
enota Knjižnica Prežihov Voranc 25 4,76
10
Knjižnica Fužine
THL
KOŽ
28 4,71
42 4,40
266 4,65
Vtis o p prireditvi in predavate elju/voditeljju Drugo in n tretje vpraašanje sta udeležence u sspraševala o o njihovih vttisih, in sicerr s pomočjo o tehnike »kartic o odzivov«. To o pomeni, da a so bili na aanketnem lisstiču ponuje eni izbrani prridevniki (po ozitivni in negativn ni), anketiran nci pa so lahko izbrali pooljubno števillo izrazov, s katerimi so poskušali op pisati svoj vtis o prireditvi (Slikaa 12). Na takkšen način sm mo želeli pridobiti boljši vpogled v too, kaj je pripo omoglo k dobri ali slabi izkušnjji.
Slika 12.. Drugo in tre etje anketno vprašanje zaa podajanje vvtisa o prireditvi in vodenjju/podajanju u vsebine
Kartice o odzivov s preevlado pozittivnih oznak (Slika 13) po otrjujejo viso oke ocene zaadovoljstva iz prvega vprašanjja. Skoraj po olovica udele ežencev je oopisala prired ditev s pride evnikom »priijetna«, zelo o pogosto izbrane sso bile tudi o oznake »koristna«, »kva litetna«, »sp podbuja razm mišljanje« te r »informativna«. Za negativn no oznako see je odločila lle peščica uddeležencev (sskupno 42 negativnih oz nak), ki so največkrat izbrali prridevnike »pod pričakova anji«, »zmeddena« in »razzvlečena«. prijettna
47%
koristtna
42%
kvalitettna
40%
spodbuja razmišljanje
39%
informativvna
39%
na nivo oju
30%
navdihujo oča
28%
sproščujo oča
24%
aktualna
23%
izčrp pna
21%
zabavvna izpopolnjujo oča
19% [VREDNOST]
p pod pričakovaanji
2%
zmedeena
2%
razvlečeena
1%
ostali negativni
1%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
delež udeležencev Slika 13. Izb bor pridevnik kov za vprašaanje: Kakšna se vam je zdela prireditevv? (N = 757)
11
Podobno pozitivno so obiskovalci opisali vodenje prireditve in podajanje vsebine (Slika 14). Skoraj polovica udeležencev je opisala predstavitev kot »strokovno«, »jasno« in »slikovito«, medtem ko je nekaj anketirancev videlo vodenje tudi kot »medlo«, »zoprno«, »samohvalno«, »površno«, »neprimerno« ali »prodajalsko«. strokovno jasno slikovito primerno duhovito motivacijsko karizmatično objektivno ostali negativni medlo zoprno
49% 44% 41% 31% 29% 27% [VREDNOST] 16% 2% 1% 1%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
delež udeležencev
Slika 14. Izbor pridevnikov za opis vodenja prireditve in podajanje vsebine (N = 723)
Čeprav je bilo izbranih relativno malo negativnih oznak v primerjavi s pozitivnimi, pa so le te pomembne, saj nam povedo več o tem, kaj je obiskovalce zmotilo. Analiza tudi kaže na jasno korelacijo med izbranimi negativnimi oznakami in slabšo celostno izkušnjo na prireditvi, najbolj je na oceno izkušnje vplivalo, če je bila prireditev »pod pričakovanji«, »zmedena« ali »neinformativna«. Po izkušnjah s tehniko kartic odzivov nam poleg samega vsebinskega izbora pridevnikov o zadovoljstvu obiskovalcev govori tudi število izbranih oznak: bolj pozitivna kot je izkušnja, večje bo število izbranih oznak. Tudi pri tej anketi analiza pokaže signifikantno pozitivno korelacijo med oceno zadovoljstva (1. vprašanje) in številom izbranih oznak (2. in 3. vprašanje) (r = ,277 ). Tako dobimo dodatno dimenzijo za oceno celostne izkušnje, ki nam pove, da so anketiranci v povprečju največ pozitivnih oznak namenili izobraževalnim delavnicam in strokovnim predavanjem, najmanj pa literarnim prireditvam in to tako za vtis o prireditvi kot o vodenju/predavatelju (Slika 15). izobraževalna delavnica
3,9
3,0
strokovno predavanje
[VREDNOST]
2,9
ustvarjalna delavnica
3,7
2,9
potopis
3,6
glasba, film, gledališče
3,9
literarna prireditev
3,1
0
2
2,8
prireditev
2,3
predavatelj
2,3
4
6
8
10
povprečno število pozitivnih oznak Slika 15. Povprečno število izbranih pozitivnih oznak za posamezno vrsto prireditve
12
Kartice o odzivov ponu ujajo tudi možnost analiize rezultato ov z združeva anjem posam meznih oznak v gruče oziroma dimenzije. ŽŽe ob naboru u smo oznakke, ki so bile vključene v anketo, razpporedili v 3 d dimenzije izkušnje (zaradi majh hnega vzorca a negativnih oznak slednjjih nismo upoštevali pri aanalizi): ‐ ‐ ‐
kvaliteta (»n na nivoju«, »kvalitetna«, »izčrpna«) uporabnost (»koristna«, »informativvna«, »aktualne«, »spodb buja razmišljaanje«) in o občutja (»izp popolnjujoča a«, »navdihu joča«, »prije etna«, »sprošščujoča«, »zaabavna«).
Zanimivaa je zastopan nost dimenzij pri različniih vrstah prirreditev, kjer se je, na priimer, pokaza alo, da so udeležen nci literarnih h prireditev izbrali relattivno majhe en delež ozn nak znotraj dimenzij kva aliteta in občutja (Tabela 7). Manjša izbirra oznak v ddimenziji obččutja je bila tudi med uudeleženci sttrokovnih predavanj, kjer pa so s anketiran nci (pričakovvano) izpostaavili aspekt uporabnost i. Med trem mi najbolj obiskanimi vrstami p prireditev se e zdijo potoppisi tisti z najbolj uravno oteženo izbirro oznak zno otraj vseh treh dim menzij. Taabela 7. Deležž izbranih pridevnikov zn otraj vsake d dimenzije za posamezno vvrsto priredittve
strokkovno predavvanje litterarna prired ditev potopis ustva arjalna delavvnica izobražževalna delavvnica glasba a, film, gleda ališče
kvalitteta 33% 24% 30% 19% 27% 20%
uporabnost 41% 30% 25% 29% 38% 32%
obččutja 23% % 25% % 33% % 40% % 33% % 41% %
z oceno celoostne izkušnjje oziroma zadovoljstva z kaže na pomembno Primerjaava vseh treh dimenzij z povezavo med njimi, pri tem pa a sta se zaznnana kvaliteta (r = ,223)) in občutja (r = ,242) izzkazali za močnejšši pri vplivu n na izkušnjo ko ot sama upoorabnost (r = ,131).
Izpostavljene dobre in slabe plati priredditev Karticam m reakcij staa sledili odprti vprašanjii (Slika 16), ki sta udele ežence nagoovarjali k izp postavitvi elementtov prireditvee, ki so jim b bili posebno vvšeč ali takšnih, ki so jih zmotili in bi jih lahko v p prihodnje izboljšalii.
Slik ka 16. Vprašaanji 5 in 6 na anketnem lisstiču
Veliko aanketirancev je vprašanji preskočiloo ali podalo o odgovor kot je »vse ok«, medtem ko so preostali komentarji pokazali na n značilnostti prireditevv, ki prav ta ako igrajo ppomembno vlogo v pri oblikovaanju izkušnje. Za obe vpra ašanji smo p ri analizi odggovore posku usili združiti v smiselne kkategorije in pri teem identificirali 4 osred dnje : predaavatelj, vseb bina, okolje in izvedba. Čeprav so vse štiri dimenzijje prispevale k pozitivnemu ali nnegativnemu u vtisu, so pri pozitivnnih vtisih največkrat izpostavljene lastnossti predavatelja in njegoove kompete ence, medtem ko so bilii pri negativnih vtisih osvetljeni problemi pri izzvedbi in okoolju. večkrat o 13
Kaj je bilo obiskovalcem na prireditvi posebno všeč:
Predavatelj lastnosti: izkušenost, navdušenje, energičnost, skromnost/preprostost, duhovitost, karizma, razgledanost, iskrenost/odkritost, pristnost, odprtost, poznavanje področja, umirjenost nastop: razumljivost, jasnost, govorniške sposobnosti – retorika, tekoč govor, način podajanja vsebin, sproščenost, doživeto pripovedovanje, povezano podajanje, dovolj glasno govorjenje, sistematičnost, zavzetost za stroko
Vsebina praktičnost‐uporabnost, povezava teorije in prakse, nazorni prikaz, primeri iz življenja, novejša dognanja na področju, strokovno podane vsebine, aktualna tema za letni čas, kvaliteta, dobro pripravljeno, zanimivost tematike, kritičnost, kvalitetne fotografije Okolje aktivnost poslušalcev, sproščenost občinstva, zainteresirano poslušanje, ambient, pozitivno prijetno vzdušje, umirjenost, dobra energija Izvedba možnost vprašanj, sodelovanja publike, pogovor po koncu, vodenje pogovora, dodatne vsebine (glasba med ali pred prireditvijo, petje, …)
Kaj je obiskovalce zmotilo, kaj bi izboljšali?
Predavatelj nastop: nerazločno, prehitro govorjenje, preskakovanje – nepovezanost misli, hitenje, površnost, slaba slovenščina, ne razlaga publiki ampak moderatorju, preveč osebno (jaz, moja družina –potopis), določeni pogledi predavatelja Vsebina slaba razlaga in pojasnila teorij, premalo poglobljene vsebine, pristranskost predstavljene vsebine, preveč new age vsebin, premalo strokovnih predavanj, premalo primerov iz prakse Okolje slikanje med predavanji, malo poslušalcev, nezainteresiranost poslušalcev (pre)majhen prostor, neudobni stoli s prenizkimi naslonjali, mraz Izvedba tehnični problemi: svetloba moti projekcijo – slaba vidljivost, brnenje, uporaba mikrofona, film brez podnapisov, slaba tehnična podpora, zvoki iz drugih prostorov, v zadnjih vrstah se prosojnice ne vidijo v celoti, stari diapozitivi moteča vprašanja/provociranje poslušalcev med samim predavanjem, predvideti vprašanja na koncu, premalo časa za splošen pogovor in vprašanja na koncu zamujanje z začetkom, dolžina (največkrat predolgo), razvlečenost
14
ZAHTEVE GLEDE PONUDBE Kje so izvedeli za prireditev Šesto vprašanje na anketnem lističu je obiskovalce spraševalo, kje so izvedeli za prireditev, pri čemer je bilo možno izbrati več ponujenih odgovorov. Največkrat je bila izbrana kategorija »MKL mesečni napovednik, letaki« (Slika 17), kar pove, da so tiskani mediji informiranja o prireditvah še vedno zelo aktualni in pomembni za obveščanje. V tretjini primerov so udeleženci izvedeli za prireditev preko drugih (znancev, prijateljev ali predavatelja), v slabi četrtini pa preko digitalnih medijev (MKL spletna stran ali e‐poštna obvestila). Nekateri anketiranci so navedli tudi druge vire oziroma so v rubriki »drugje« navedli dodatno pojasnilo, najpogosteje, da so obvestilo videli na oglasni deski ali plakatih v knjižnici. Nekaj jih je navedlo, da so izvedeli kar na licu mesta, torej ob obisku knjižnice, kjer je dogodek ravno potekal, preko objave na Facebooku, neposredno preko knjižničarke ali društva/soorganizatorja, le en obiskovalec pa je kot vir navedel zunanje spletno mesto, in sicer dogodki.com. MKL mesečni napovednik, letaki
49%
MKL spletna stran, e‐pošta
23%
preko znanca/prijatelja
20%
preko predavatelja drugje
13% 6% 0%
20%
40%
60%
80%
100%
delež odgovorov Slika 17. Kje so anketiranci izvedeli za prireditev (možna je bila izbira več odgovorov)
Ob primerjavi odgovorov v različnih enotah MKL (Tabela 8) vidimo, da zelo izstopa THL, kjer je preko MKL‐jevih kanalov obveščanja za prireditev izvedela le tretjina anketirancev, medtem ko so ostali dobili informacijo preko znanca/prijatelja, predavatelja samega ali THL‐jeve spletne strani, Facebook‐ a ali vabila. Delež anketirancev, ki so izvedeli za prireditev preko znancev, prijateljev, preko spletne strani predavatelja ali drugje je večji od 50% tudi v Knjižnici Prežihov Voranc, Knjižnici Glinškova Ploščad in Knjižnici Škofljica. Vendar pa predvsem v knjižnicah, kjer se je anketiranje izvajalo le na eni ali dveh prireditvah, podatkov ne moremo posploševati, saj je lahko narava prireditve pomembno vplivala na strukturo obiskovalcev. Tabela 8. Kje so izvedeli za prireditev: primerjave med različnimi enotami THL KOŽ Knjižnica Šiška Knjižnica Bežigrad Knj. Prežihov Voranc Knj. Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Knj. dr. France Škerl
N = 48 N = 388 N = 25 N = 31 N = 46 N = 31 N = 45 N = 11
MKL mesečni MKL spletna preko znanca/ preko drugje napovednik, letaki stran, e‐pošta prijatelja predavatelja 25% 54% 52% 48% 33% 45% 44% 45%
8% 25% 36% 19% 22% 26% 31% 27%
15
29% 19% 12% 26% 28% 13% 13% 18%
31% 11% 8% 6% 17% 13% 9% 9%
17% 4% 8% 3% 11% 10% 2% 0%
Knjižnica Rudnik Knj. Glinškova Knjižnica Jarše Knjižnica Grba Knj. Gameljne Knjižnica Zalog Knjižnica Škofljica
N = 25 N = 22 N = 20 N = 12 N = 8 N = 19 N = 22
56% 32% 50% 50% 86% 39% 41%
16% 9% 25% 8% 0% 33% 9%
32% 32% 10% 17% 14% 17% 32%
8% 23% 10% 17% 0% 17% 23%
8% 14% 15% 8% 14% 11% 0%
Zelo zanimive pa so primerjave virov informiranja med različnimi skupinami obiskovalcev (Tabela 9). Prav znotraj vseh skupin na primer vidimo pomembne razlike (označene z modro barvo pisave) pri kategoriji »MKL mesečni napovednik, letaki«, ki v večji meri predstavlja vir informiranja za člane MKL, ženske, starejše in upokojence, prebivalce Ljubljane ter rednejše obiskovalce prireditev. MKL spletna stran ali e‐poštna obvestila so prav tako bolj pomembna za člane MKL, prebivalce Ljubljane in pogostejše obiskovalce, najbolj izrazito pa za skupino obiskovalcev z najvišjo izobrazbo. Zunanji viri informiranja (znanci, prijatelji, predavatelj) pa so privabili večji delež nečlanov, mlajših obiskovalcev, dijakov in študentov, prebivalcev okolice Ljubljane ter takšnih, ki so prireditev v MKL obiskali prvič ali prireditve obiskujejo redkeje. Tabela 9. Kje so izvedeli za prireditev: primerjave med različnimi skupinami obiskovalcev
MKL mesečni MKL spletna preko znanca/ preko drugje napovednik, letaki stran, e‐pošta prijatelja predavatelja
ne 28% 15% 35% 23% da 54% 25% 16% 9% moški 41% 24% 26% 14% ženski 51% 22% 19% 12% < 25 23% 16% 34% 28% 25‐35 39% 29% 22% 15% starost 36‐45 44% 25% 24% 15% (N = 738) 46‐60 44% 25% 17% 16% 61+ 49% 23% 20% 13% dijak 0% 0% 40% 60% študent 23% 18% 33% 27% brezposeln 41% 28% 22% 16% status (N = 676) zaposlen 45% 24% 21% 10% upokojenec 63% 18% 15% 6% drugo 54% 25% 25% 8% osnovna 0% 11% 56% 33% poklicna 41% 6% 24% 12% srednja 49% 18% 21% 12% izobrazba (N = 678) višja/visoka 58% 19% 15% 15% univerzitetna 48% 26% 21% 11% mag./doktorat 32% 41% 19% 13% Ljubljana 51% 24% 19% 11% kraj (N = 751) okolica 36% 16% 29% 21% prvi obisk 20% 10% 43% 23% redko 23% 16% 44% 23% pogostost obiskov občasno 35% 24% 25% 15% (N = 763) pogosto 61% 25% 10% 9% redno 80% 26% 5% 5% Opomba: modro obarvane številke predstavljajo statistično pomembne razlike znotraj skupine člani MKL (N = 629) spol (N = 663)
16
11% 6% 9% 5% 3% 10% 9% 7% 6% 0% 5% 7% 10% 5% 13% 0% 29% 6% 4% 7% 6% 6% 7% 6% 2% 9% 6% 4%
Lastnossti prirediteev, ki so anketirancem m najbolj po omembne Medtem m ko je bil prrvi sklop vprrašanj nameenjen podajanju vtisov o konkretni pprireditvi, je bil drugi sklop ussmerjen v bo olj splošne želje in potreebe obiskovaalcev glede prireditev. PPrvo vprašan nje v tem sklopu jje udeležence spraševa alo po treh najpomemb bnejših lastnostih prireeditev (Slika 18), pri pregledo ovanju rešen nih anketnih h lističev pa se je kljub navodilu izkkazalo, da jee veliko anke etirancev izbralo vveč kot 3, neekateri pa tu udi manj kot 3 lastnosti. Splošen rezultat je pokaazal, da je za a več kot dve tretjjini anketiran ncev zelo po omembno kvvalitetno pod dajanje vsebin, na druge m mestu se je znašla »tematikka«, na tretjjem pa »upo orabna znannja/veščine« (Slika 19). V V manjši meeri so anketiranci kot najpomeembnejše lastnosti izbrali priiročno lokkacijo, možnost družženja in aktivno sodelovaanje/ustvarjaanje.
Slika 18. Vprašanje o lastnostihh prireditev, ki so udeleže encem pomeembne
kkvalitetno po odane vsebin ne
68%
tematikka
45% 4
uporabna znanja/veščin ne
40% %
priznan voditelj/strokovnja ak
38%
prijetno vzdušjje
36%
brezp plačne vsebin ne
27%
priročna lokacijja
19% %
mo ožnost druženja, pogovorra
13%
aktivno o sodelovanjje/ustvarjanjje
11%
druggo
1% 0%
40%
20%
60% 6
800%
100 0%
delež ud deležencev
Sliika 19. Lastno osti priredite ev, ki so jih uddeleženci uvrrstili med 3 n najbolj pomeembne (N = 74 46)
Tudi tu boljši vpogled v rezulta ate pridobim mo s primerjjavami odgo ovorov različčnih skupin. Tako na primer vvidimo (Tabela 10), da je moškim bolj pomem mben priznanj voditelj/sstrokovnjak, manj pa brezplaččnost vsebin n in priročno ost lokacije, mlajšim ob biskovalcem je bolj pom membna tem matika in brezplaččnost vsebin,, manj pa po oznan vodite lj oziroma sttrokovnjak v primerjavi ss starejšimi o od 35 let. Anketiraanci v katego oriji 61+ oziro oma upokojeenci so v manjšem odstotku za najpoomembnejše lastnosti izbrali up porabnost zn nanj/veščin, tematiko in (zanimivo) ttudi brezplaččnost vsebinn – slednja la astnost je izrazito m manj pomem mbna tudi za a visoko izobbražene. Ankketirancem iiz Ljubljane jje priročnost lokacije bolj pom membna kot tistim iz oko olice Ljubljanne, pogostim m oziroma rednim obiskoovalcem prire editev pa možnostt poslušanjaa priznanega a voditelja ooziroma stro okovnjaka. Ob O pregleduu rezultatov v tabeli opazimo o še več takkšnih razlik, vendar nisso vse statistično pome embne in jiih tako ne moremo posplošeevati na celotno populacijo ampak veeljajo le za taa vzorec prire editev.
17
moški 45% 17% 64% 39% 34% 21% 11% 13% 50% ženski 36% 12% 71% 40% 38% 30% 10% 22% 44% < 25 32% 13% 72% 42% 42% 32% 7% 17% 63% 25‐35 26% 11% 70% 45% 39% 39% 11% 25% 52% starost 36‐45 42% 22% 63% 44% 38% 24% 13% 23% 46% (N = 702) 46‐60 39% 11% 70% 48% 38% 28% 12% 13% 43% 61+ 42% 11% 69% 31% 33% 21% 10% 21% 41% dijak 17% 17% 50% 50% 33% 50% 17% 0% 50% študent 31% 13% 73% 40% 47% 39% 5% 21% 63% brezposeln 27% 12% 62% 45% 32% 37% 12% 22% 48% status (N = 641) zaposlen 42% 13% 69% 39% 26% 33% 12% 20% 44% upokojenec 39% 13% 69% 31% 33% 21% 10% 21% 39% drugo 39% 17% 74% 30% 57% 22% 13% 4% 52% osnovna 27% 36% 45% 36% 36% 36% 18% 0% 36% poklicna 21% 21% 43% 21% 43% 50% 14% 43% 21% srednja 37% 14% 71% 37% 41% 28% 6% 22% 44% izobrazba (N = 664) višja/visoka 42% 13% 69% 39% 26% 33% 12% 20% 44% univerzitetna 40% 13% 74% 44% 37% 23% 11% 18% 48% mag./doktorat 41% 11% 65% 49% 30% 17% 11% 19% 57% okolica 45% 14% 71% 38% 38% 25% 12% 11% 47% kraj (N = 712) Ljubljana 37% 12% 69% 40% 36% 27% 11% 22% 45% prvi obisk 29% 11% 66% 42% 45% 26% 8% 22% 51% redko 34% 13% 55% 36% 45% 20% 5% 21% 55% pogostost obiskov občasno 34% 14% 69% 38% 35% 29% 12% 22% 46% (N = 724) pogosto 41% 11% 70% 43% 30% 28% 11% 18% 41% redno 48% 17% 77% 36% 43% 25% 10% 13% 48% Opomba: modro obarvane številke predstavljajo statistično pomembne razlike znotraj skupine spol (N = 630)
drugo
tematika
priročna lokacija
aktivno sodelovanje/ ustvarjanje
brezplačne vsebine
prijetno vzdušje
uporabna znanja/ veščine
kvalitetno podane vsebine
priznan voditelj/ strokovnjak
možnost druženja, pogovora
Tabela 10. Izbira najbolj pomembnih lastnosti prireditev: primerjave med skupinami obiskovalcev
2% 1% 0% 0% 2% 3% 0% 0% 0% 3% 0% 1% 0% 0% 0% 0% 0% 1% 3% 1% 1% 0% 0% 0% 3% 0%
Razlike med izbiro najpomembnejših lastnosti lahko najdemo tudi pri primerjavi odgovorov udeležencev na različnih vrstah prireditev (Tabela 11). Priznan strokovnjak/voditelj je, na primer, izredno pomemben skoraj polovici udeležencev strokovnih predavanj ter 37 % udeležencem literarnih prireditev, medtem ko je v manjšem deležu pomemben obiskovalcem ostalih vrst prireditev. Možnost pogovora in druženja je bila izrazito bolj pomembna udeležencem glasbenih oziroma filmskih prireditev, uporabne veščine udeležencem strokovnih predavanj in izobraževalnih delavnic, prijetno vzdušje je najmanj odločujoče za udeležence strokovnih predavanj, najbolj pa za obiskovalce ustvarjalnih delavnic in filmsko/glasbenih prireditev, aktivno sodelovanje in ustvarjanje so v največji meri kot pomembni lastnost izbrali udeleženci ustvarjalnih delavnic, tematika pa najmanjšo vlogo igra pri udeležencih literarnih prireditev. Anketirancem vseh vrst prireditev pa je 18
približno enako pomembno, da so vsebine podane kvalitetno, prav tako ni statistično pomembnih razlik pri lastnostih »priročna lokacija« in »brezplačne vsebine«.
strokovno predavanje N = 430 46% 10% 70% 47% 29% 25% 9% 18% literarna prireditev N = 94 37% 17% 65% 29% 47% 28% 11% 26% potopis N = 146 26% 14% 68% 30% 45% 28% 8% 21% ustvarjalne delavnice N = 30 30% 10% 70% 33% 57% 37% 33% 17% izobraževalne delavnice N = 30 18% 11% 61% 45% 39% 20% 16% 20% glasba, film N = 16 19% 38% 63% 19% 56% 44% 13% 13% Opomba: modro obarvane številke predstavljajo statistično pomembne razlike znotraj skupine
48% 37% 47% 53% 52% 63%
drugo
tematika
priročna lokacija
aktivno sodelovanje/ ustvarjanje
brezplačne vsebine
prijetno vzdušje
uporabna znanja/ veščine
kvalitetno podane vsebine
priznan voditelj/ strokovnjak
možnost druženja, pogovora
Tabela 11. Najbolj pomembne lastnosti prireditev: primerjava med udeleženci različnih vrst prireditev
2% 0% 1% 0% 0% 0%
Veliko razlik pri izbiri najbolj pomembnih lastnosti prireditev je moč najti tudi pri primerjavi med odgovori udeležencev v različnih enotah KOŽ (Tabela 12). Ker so za vzorci odgovorov majhni za velik delež enot, so rezultati v tabeli bolj informativne narave in bi veljalo izpostaviti le podatke za knjižnice z večjim številom odgovorov. Zanimivi so tako rezultati v THL, kjer sta udeležencem zelo pomembni lastnosti prijetno vzdušje in brezplačne vsebine, veliko manj pa priznan strokovnjak oziroma voditelj. Ravno obratno je v KOŽ, kjer je obiskovalcem zelo pomemben priznan voditelj, manj pa vzdušje in brezplačnost vsebin.
kvalitetno podane vsebine
uporabna znanja/ veščine
prijetno vzdušje
brezplačne vsebine
aktivno sodelovanje/ ustvarjanje
priročna lokacija
tematika
N = 48 N = 380 N = 25 N = 30 N = 44 N = 28 N = 43 N = 10 N = 25 N = 19 N = 20 N = 12 N = 7 N = 18
možnost druženja, pogovora
THL KOŽ Knjižnica Šiška Knjižnica Bežigrad Knj. Prežihov Voranc Knj. Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Knj. dr. France Škerl Knjižnica Rudnik Knj. Glinškova Knjižnica Jarše Knjižnica Grba Knj. Gameljne Knjižnica Zalog
priznan voditelj/ strokovnjak
29% 48% 40% 43% 18% 18% 26% 30% 36% 21% 0% 33% 14% 22%
17% 11% 16% 13% 11% 29% 14% 0% 12% 21% 25% 17% 0% 22%
67% 75% 48% 67% 61% 54% 56% 70% 68% 53% 35% 83% 86% 67%
23% 43% 40% 53% 45% 36% 40% 70% 28% 21% 40% 50% 0% 39%
50% 31% 28% 40% 39% 57% 47% 30% 60% 47% 40% 25% 29% 11%
40% 24% 8% 13% 20% 21% 47% 40% 32% 47% 20% 42% 43% 56%
10% 7% 8% 10% 16% 4% 9% 20% 32% 16% 40% 33% 0% 33%
29% 17% 16% 17% 20% 7% 33% 20% 16% 32% 20% 25% 29% 28%
48% 47% 44% 50% 52% 57% 49% 70% 52% 32% 25% 8% 43% 39%
19
drugo
Tabela 12. Najbolj pomembne lastnosti prireditev: primerjave med različnimi enotami
0% 1% 0% 0% 0% 4% 0% 0% 0% 0% 5% 0% 0% 0%
Knjižnica ŠŠkofljica N N = 22 59% % 5% 7 3% 36% 32% 18% % 14% 114% 23% Knjižnica ŠŠentvid N N = 15 33% % 13% 7 3% 33% 73% 20% % 13% 00% 27% Opomba:: modro obarvvane številke p predstavljajo sstatistično pomembne razliike znotraj skuupine
5% 0%
Zaznane pomanjkljivosti tren nutne ponuudbe Dve vprašanji v ankketi sta se osredotočali o tudi na mo orebitne pom manjkljivosti v obstoječi ponudbi prirediteev (Slika 20). Rezultati so o pokazali, dda so udeleže enci v največčji meri izraziili željo po vssebinah s področjaa osebne rassti, potopiso ov, družbe inn odnosov te er zdravja, petina p si je zzaželela več poljudne znanostii, desetina pa p tehnike (Slika ( 21). M Med tematikkami, ki bi si s jih želeli v večjem šttevilu, so anketiranci zapisali: filozofija, zgodovina, z aastronomija//vesolje, politika, šport,, družbeno aktualne vsebine, računalništtvo, vzgoja otrok, o naravvoslovje, umetnost, družžboslovje, prravo, gospo odarstvo, družbosllovje, etnolo ogija, pravo, gospodarsttvo, literatura, arheolog gija, ustvarjaalnost, gore, narava, glasba, vrtnarjenje, praktične veščine: v fiziooterapija, du uhovnost, metafizika, m eezoterika, meditacija, joga.
Slika 20. Vprašanji 8 in 9 sta ankettirance sprašševali o željah h glede priredditev MKL
osebno ostna rast potopisi družba in odnosi m med ljudmi zdravje kultura poljudna znanost tehnika drugo
40% 39% 37% 33% 30% 20% 10% 9%
0% %
200%
40%
60% %
80% %
100 0%
delež ud deležencev Slikka 21. Katerih h vsebin si obbiskovalci želiijo v večjem obsegu (N = 7730)
o lahko pogleedamo rezultate skozi prrizmo različn nih skupin ob biskovalcev ((Tabela 13). Moški so Ponovno v večji m meri kot žensske izrazili že eljo po več vvsebinah s področja poljudne znanossti in tehnike e, ženske pa s pod dročja zdravja in osebnostne rasti. M Mlajši od 35 llet, predvsem m študenti, ssi želijo več kulturnih vsebin, medtem ko so starejši od 35, preddvsem upokkojenci, izrazzili večjo že ljo po predavanjih s 20
področja zdravja ter po potopisih. Področje osebnostne rasti ter družbe in odnosov med ljudmi pa nekoliko bolj zanima srednje generacije: starostna skupina 36‐45 je na primer med ponujenimi možnostmi največkrat kot želeno vsebino izbrala družbo in odnose, starostna skupina 46‐60 pa osebnostno rast. Več poljudno znanstvenih vsebin si želijo višje izobraženi, medtem ko tehnika zanima tiste z višjo izobrazbo kot tudi tiste z osnovno in poklicno izobrazbo. Prebivalci Ljubljane so v primerjavi s prebivalci iz okolice izrazili večji interes za vsebine s področja zdravja in potopise, rednejši obiskovalci pa za zdravje, osebnostno rast in družbo oziroma odnose.
moški 27% 21% 26% 24% 37% 27% 35% ženski 31% 36% 17% 5% 40% 45% 37% < 25 47% 15% 18% 15% 31% 26% 37% 25‐35 35% 21% 17% 10% 23% 44% 51% starost 36‐45 27% 39% 29% 9% 35% 42% 43% (N = 701) 46‐60 28% 35% 16% 12% 37% 48% 36% 61+ 28% 39% 21% 8% 50% 38% 33% dijak 0% 20% 0% 60% 20% 20% 0% študent 55% 14% 18% 9% 26% 25% 43% brezposeln 25% 30% 22% 12% 32% 55% 47% status (N = 642) zaposlen 29% 33% 21% 13% 38% 44% 40% upokojenec 26% 39% 21% 7% 51% 37% 31% drugo 33% 29% 25% 25% 13% 29% 50% osnovna 0% 22% 11% 56% 22% 44% 33% poklicna 11% 22% 17% 17% 39% 50% 28% srednja 31% 38% 15% 8% 42% 43% 36% izobrazba (N = 666) višja/visoka 32% 33% 13% 6% 42% 41% 35% univerzitetna 34% 35% 32% 12% 41% 37% 43% mag./doktorat 30% 25% 35% 15% 22% 45% 47% okolica 28% 26% 17% 11% 29% 41% 34% kraj (N = 712) Ljubljana 30% 36% 21% 10% 40% 40% 39% prvi obisk 36% 25% 19% 4% 31% 33% 33% redko 28% 20% 13% 22% 44% 31% 19% pogostost obiskovanja občasno 29% 31% 17% 9% 39% 45% 35% (N = 726) pogosto 28% 35% 24% 10% 37% 36% 41% redno 34% 46% 21% 9% 45% 49% 48% Opomba: modro obarvane številke predstavljajo statistično pomembne razlike znotraj skupine spol (N = 630)
drugo
družba in odnosi med ljudmi
osebnostna rast
potopisi
tehnika
zdravje
kultura
poljudna znanost
Tabela 13. Vsebine, ki si jih obiskovalci želijo v večjem obsegu: primerjava med skupinami obiskovalcev
10% 8% 8% 12% 8% 11% 7% 20% 8% 17% 10% 7% 8% 11% 6% 6% 8% 9% 12% 8% 9% 4% 4% 4% 15% 12%
Tabela 14 pokaže jasno povezavo tudi med vrsto prireditve, ki jo je obiskal anketiranec in želenimi vsebinami. Tako si obiskovalci literarnih prireditev in glasbenih/filmskih prireditev v veliko večji meri želijo več kulturnih vsebin, ki pa niso tako zanimive za obiskovalce potopisov ter ustvarjalnih in izobraževalnih delavnic. Obiskovalci potopisnih predavanj si želijo še več potopisov (kar 80% anketirancev), ne pa toliko prireditev z vsebinami osebnostne rasti in družbe/odnosov. Slednji dve 21
tematiki sta tako bolj zanimivi za obiskovalce strokovnih in literarnih predavanj, osebnostna rast tudi za udeležence izobraževalnih delavnic. Ponovno zaradi manjšega števila anket pridobljenih v posamezni enoti MKL težko posplošujemo rezultate, ki so, kot smo videli, v veliki meri odvisni tudi od vrste prireditve. Primerjava odgovorov med različnimi enotami (Tabela 15) je tako bolj informativne narave, izpostavili bi le jasna zanimanja obiskovalcev THL, ki si želijo predvsem vsebin s področja kulture in družbe/odnosov med ljudmi ter precej uravnotežena zanimanja anketirancev v osrednji enoti KOŽ.
strokovno predavanje N = 417 31% 37% 23% 11% 29% 46% 42% literarna prireditev N = 94 48% 29% 19% 9% 23% 40% 50% potopis N = 149 18% 28% 17% 7% 82% 26% 18% ustvarjalne delavnice N = 28 25% 29% 11% 18% 29% 36% 21% izobraževalne delavnice N = 27 7% 37% 7% 7% 26% 52% 30% glasba, film N = 15 60% 7% 20% 7% 20% 13% 60% Opomba: modro obarvane številke predstavljajo statistično pomembne razlike znotraj skupine
drugo
družba in odnosi med ljudmi
osebnostna rast
potopisi
tehnika
zdravje
kultura
poljudna znanost
Tabela 14. Vsebine, ki si jih obiskovalci želijo v večjem obsegu: primerjava med odgovori udeležencev različnih vrst prireditev
12% 6% 5% 11% 4% 7%
THL N = 48 73% 10% 21% 6% 6% 13% 52% KOŽ N = 368 32% 37% 25% 10% 38% 44% 43% Knjižnica Šiška N = 25 20% 24% 12% 4% 20% 48% 48% Knjižnica Bežigrad N = 30 29% 25% 36% 25% 43% 14% 18% Knj. Prežihov Voranc N = 41 27% 22% 24% 10% 56% 37% 32% Knj. Jožeta Mazovca N = 29 34% 41% 0% 7% 45% 59% 28% Knjižnica Fužine N = 49 16% 43% 12% 14% 47% 29% 24% Knj. dr. France Škerl N = 9 22% 22% 33% 0% 11% 67% 44% Knjižnica Rudnik N = 23 9% 39% 9% 9% 30% 43% 26% Knj. Glinškova N = 22 9% 23% 0% 5% 95% 32% 14% Knjižnica Jarše N = 16 19% 38% 6% 25% 31% 44% 25% Knjižnica Grba N = 12 42% 25% 8% 8% 17% 58% 25% Knj. Gameljne N = 7 13% 25% 0% 0% 88% 25% 0% Knjižnica Zalog N = 17 24% 35% 24% 6% 59% 29% 41% Knjižnica Škofljica N = 21 10% 52% 5% 0% 14% 71% 43% Knjižnica Šentvid N = 14 29% 29% 21% 7% 79% 29% 36% Opomba: modro obarvane številke predstavljajo statistično pomembne razlike znotraj skupine
22
drugo
družba in odnosi med ljudmi
osebnostna rast
potopisi
tehnika
zdravje
kultura
poljudna znanost
Tabela 15. Vsebine, ki si jih obiskovalci želijo v večjem obsegu: primerjave med različnimi enotami
8% 10% 16% 7% 5% 3% 16% 11% 4% 5% 13% 8% 0% 0% 10% 7%
Na vprašanje, kaj morebiti pogrešajo pri ponudbi prireditev, je več kot pol anketirancev, ki so izpolnili vprašanje, odgovorilo, da jim ponudba povsem ustreza (Slika 22). Slaba petina si je zaželela širše ponudbe prireditev v svoji lokalni knjižnici, medtem ko jih je dogodke ob vikendih izpostavilo 15%, bolj kvalitetno ponudbo prireditev pa le petina. Poleg navedenih možnosti so anketiranci izpostavili tudi potrebo po usklajenem urniku predavanj, ustvarjalnih delavnicah v popoldanskih urah, premiku določenih predavanj v KOŽ ali osrednje knjižnice, dogodkih ob vikendih enkrat mesečno in določenih vsebinah (naravoslovje, delavnice z »mehkimi veščinami«, tečaj nemškega jezika). V eni izmed anket je bil podan tudi komentar na mesečni napovednik, in sicer naj bi ob datumih prireditev ponovno zapisali tudi dan dogodka (npr. SRE). nič, ponudba mi povsem ustreza
53%
širšo ponudbo v moji lokalni knjižnici
19%
dogodke ob vikendih
15%
ponudbe ne spremljam
9%
drugo
6%
bolj kvalitetno ponudbo prireditev
5%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
delež odgovorov
Slika 22. Kaj obiskovalci pogrešajo v trenutni ponudbi (možnih je več odgovorov) (N = 667)
V primerjavi z ženskami moškim ponudba nekoliko manj ustreza, tudi manj spremljajo ponujene vsebine in so bolj kritični do kvalitete ponudbe (Tabela 16). Mlajši udeleženci v manjši meri spremljajo ponudbo prireditev, ponudba pa jim tudi ne odgovarja v tolikšni meri kot starejšim. Med upokojenci sta, na primer, s ponudbo zadovoljni kar dve tretjini udeležencev, medtem ko je med študenti zadovoljna le dobra tretjina. Dogodke ob vikendih najbolj pogreša srednja generacija, zaposleni in tisti z višjo izobrazbo, najmanj pa so zanimivi za upokojence oziroma najstarejšo skupino udeležencev. Zanimivo dogodke ob vikendih bolj pogrešajo pogostejši obiskovalci prireditev, ki jim sicer ponudba v večji meri ustreza. Zadnja v vrsti primerjav je narejena na podatkih o mobilnosti obiskovalcev, kjer so večkratni obiskovalci prireditev označili, ali hodijo le v eno enoto ali pa se občasno oziroma redno odpravijo na prireditve tudi v druge enote. Tu vidimo, da so s ponudbo prireditev najbolj zadovoljni obiskovalci, ki hodijo le v eno enoto, predvidevamo lahko, da gre za manj zahtevne obiskovalce, ki so zadovoljni, da jim lokalna knjižnica občasne ponuja tudi prireditve. Bolj kritična je do ponudbe skupina udeležencev, ki sicer največkrat hodi v svojo lokalno enoto, za zanimivo prireditev pa je pripravljena občasno obiskati tudi katero drugo enoto. Verjetno je ravno pomanjkanje zanimivih vsebin v lokalni knjižnici vzrok, da se občasno odpravijo tudi drugam. Skupina anketirancev, ki je pri obiskovanju prireditev najbolj mobilna, pa je tista, ki si najbolj želi še dogodkov ob vikendih. 23
moški 43% 15% 18% 8% 16% ženski 56% 8% 19% 4% 16% < 25 36% 33% 14% 2% 9% 25‐35 41% 16% 26% 7% 17% starost 36‐45 52% 12% 16% 4% 20% (N = 644) 46‐60 50% 4% 16% 4% 23% 61+ 64% 4% 21% 6% 10% dijak 50% 25% 0% 0% 0% študent 35% 34% 18% 2% 11% brezposeln 45% 9% 21% 4% 11% status (N = 786) zaposlen 45% 11% 17% 6% 24% upokojenec 66% 3% 20% 4% 9% drugo 50% 5% 14% 14% 18% osnovna 57% 14% 0% 0% 14% poklicna 57% 7% 29% 7% 7% srednja 61% 11% 15% 3% 9% izobrazba (N = 610) višja/visoka 50% 8% 25% 3% 18% univerzitetna 48% 10% 18% 8% 19% mag./doktorat 47% 9% 16% 7% 24% okolica 52% 10% 17% 6% 18% kraj (N = 654) Ljubljana 53% 9% 20% 5% 15% prvi obisk 36% 39% 13% 4% 4% redko 43% 25% 14% 6% 8% pogostost obiskovanja občasno 58% 9% 20% 6% 13% (N = 664) pogosto 52% 3% 20% 5% 21% redno 59% 0% 22% 5% 18% prireditve obiskujem 66% 7% 15% 2% 10% le tej enoti občasno obiščem prireditve v drugih mobilnost enotah, vendar le, če 47% 8% 25% 7% 19% (N = 560) me prireditev res zanima redno obiskujem prireditve v različnih 54% 2% 21% 6% 22% enotah Opomba: modro obarvane številke predstavljajo statistično pomembne razlike znotraj skupine spol (N = 577)
24
drugo
dogodke ob vikendih
bolj kvalitetno ponudbo prireditev
ponudbe ne spremljam
nič, ponudba mi povsem ustreza
širšo ponudbo v moji lokalni knjižnici
Tabela 16. Kaj obiskovalci pogrešajo v trenutni ponudbi: primerjava med skupinami obiskovalcev
6% 6% 9% 8% 7% 8% 4% 25% 5% 21% 4% 5% 5% 14% 0% 5% 3% 9% 7% 5% 6% 5% 4% 4% 9% 7% 7%
7%
6%
Pri primerjavi odgovorov udeležencev glede na vrsto prireditve, ki so se je udeležili (Tabela 17), in glede na enoto, v kateri so se udeležili prireditve (Tabela 18), statistično ni veliko razlik, tudi zaradi majhnih vzorcev. Kot zanimivo bi lahko ponovno izpostavili THL, kjer je v primerjavi z drugimi enotami manj anketirancev odgovorilo, da jim ponudba povsem ustreza, več pa jih ponudbe niti ne spremlja in si želi tudi bolj kvalitetne ponudbe in dogodkov ob vikendih.
drugo
dogodke ob vikendih
bolj kvalitetno ponudbo prireditev
širšo ponudbo v moji lokalni knjižnici
ponudbe ne spremljam
nič, ponudba mi povsem ustreza
Tabela 17. Kaj obiskovalci pogrešajo v trenutni ponudbi: primerjava med odgovori udeležencev različnih vrst prireditev
strokovno predavanje N = 385 51% 10% 18% 5% 16% literarna prireditev N = 84 50% 6% 29% 8% 24% potopis N = 129 58% 5% 18% 3% 12% ustvarjalne delavnice N = 27 70% 4% 11% 7% 19% izobraževalne delavnice N = 26 65% 8% 19% 4% 8% glasba, film N = 16 44% 38% 19% 6% 6% Opomba: modro obarvane številke predstavljajo statistično pomembne razlike znotraj skupine
8% 1% 7% 0% 4% 0%
THL N = 49 33% 27% 22% 14% 27% KOŽ N = 333 54% 8% 15% 5% 18% Knjižnica Šiška N = 25 28% 8% 44% 4% 8% Knjižnica Bežigrad N = 24 63% 4% 21% 4% 13% Knj. Prežihov Voranc N = 36 50% 8% 22% 3% 11% Knj. Jožeta Mazovca N = 26 54% 12% 23% 8% 4% Knjižnica Fužine N = 45 62% 7% 24% 0% 11% Knj. dr. France Škerl N = 10 60% 20% 20% 0% 10% Knjižnica Rudnik N = 21 62% 10% 19% 5% 5% Knj. Glinškova N = 19 68% 5% 21% 5% 11% Knjižnica Jarše N = 14 50% 7% 14% 14% 21% Knjižnica Grba N = 12 92% 0% 8% 8% 0% Knj. Gameljne N = 6 17% 0% 33% 0% 17% Knjižnica Zalog N = 16 63% 13% 25% 0% 6% Knjižnica Škofljica N = 18 67% 11% 6% 0% 17% Knjižnica Šentvid N = 13 31% 8% 31% 0% 31% Opomba: modro obarvane številke predstavljajo statistično pomembne razlike znotraj skupine
25
drugo
dogodke ob vikendih
bolj kvalitetno ponudbo prireditev
ponudbe ne spremljam
nič, ponudba mi povsem ustreza
širšo ponudbo v moji lokalni knjižnici
Tabela 18. Kaj obiskovalci pogrešajo v trenutni ponudbi: primerjava med različnimi enotami
4% 8% 12% 4% 11% 4% 2% 0% 5% 0% 0% 0% 33% 0% 0% 0%
OBISKKOVANJE PRIREDITTEV V KNJIŽNICI Zadnji vvsebinski sklo op (Slika 23 3) na anketnnem vprašalniku se je dotikal obisskovanja prirreditev v knjižnici,, in sicer naas je pri vsakem posameezniku zanim mala pogostost obiskovaanja priredittev, vrste prirediteev, ki jih obisskuje ter mob bilnost pri obbiskovanju prireditev.
Slika 23. Sk klop vprašanjj o obiskovan nju prireditev v v knjižnici
Pogosto ost obiskovvanja prired ditev v knjižžnici Pri vpraššanju o pogo ostosti obiskkovanja smo udeležencem dali možn nost, da na ppremici sami označijo pogostost obiskovan nja, saj smo želeli omoggočiti izbiro preko klasiččnih petih kaategorij. Kerr pa je le malo an nketirancev uporabilo u možnost m oznaačevanja na celotni premici, so bilii podatki za potrebe analize zzdruženi v petih p glavnih h kategorijahh. Rezultati so pokazali velik delež rednih obisskovalcev (Slika 244), saj kar polovica an nketirancev prireditve obiskuje o vsaj enkrat meesečno, ena a tretjina obiskovaalcev pa nekaajkrat na leto o. Le za deseetino anketirancev je bil tto prvi obisk . 10% 00%
8%
33% 20%
prvi o obisk
35% % 40% %
reddko
15% 60%
občassno
80%
pogo osto
0% 100
rednno
Slika 24. Deležži anketirance ev glede na ppogostost obiskovanja priireditev v knjjižnici (N = 76 63)
Podrobn nejši pregled (Tabela 19)) pogostosti udeleževanjja prireditev v knjižnici ppokaže na sttatistično pomemb bne razlikee med skkupinami oobiskovalcevv, in sicer glede nna članstvo MKL, starost/sstatus/izobraazbo udeleže encev ter kraaj bivanja, ne pa glede n na spol. Medd nečlani MK KL je tako večji delež tistih, ki sso se prirediitve udeležilii prvič ali pa prireditve o obiščejo le reedko, zanimivo pa je, da je tud di med redneejšimi obisko ovalci prirediitev skoraj 30% takšnih, ki niso člani MKL. Med sstarejšimi je le nekkaj odstotko ov novincev, medtem koo jih dve trettjini vsaj enkkrat mesečn o obišče prireditev v knjižnici.. Pričakovan no je situacijja ravno obrratna pri mllajših od 25,, v starostnii skupini 25‐‐45 pa je največ o občasnih obiskovalcev, ki k se udeležijjo prireditevv nekajkrat na n leto. Vsakk teden se prireditev p udeležujje več kot peetina anketirranih upokojjencev, medtem ko je bil pri dijakih in študentih h največji delež takkšnih, ki prireditev obiščejo največ e nkrat na leto o oziroma je bil to njihovv prvi obisk. Zanimivo večina zaposlenih, ki obiskuje prrireditve, to naredi nekaajkrat na leto o ali pogosteeje, kar kaže na zvest krog obiskovalcev tu udi znotraj te e skupine. N ajveč udeležžencev z najvvišjo stopnjoo izobrazbe p prireditve obiskujee občasno, prebivalci p Ljubljane pa so pričakovano rednejšši obiskovalcci kot tisti iz okolice Ljubljanee. 26
Tabela 19. Pogostost obiskovanja prireditev v knjižnici: primerjava med skupinami obiskovalcev
član MKL (N = 639) spol (N = 655) starost (N = 729)
status (N = 666)
izobrazba (N = 689)
kraj (N = 741)
ne da moški ženski < 25 25‐35 36‐45 46‐60 61+ dijak študent brezposeln zaposlen upokojenec drugo osnovna poklicna srednja višja/visoka univerzitetna mag./doktorat okolica Ljubljana
"prvi obisk"
"redko"
"občasno"
"pogosto"
"redno"
25% 6% 9% 14% 40% 13% 10% 3% 6% 67% 33% 9% 8% 6% 0% 27% 6% 14% 6% 10% 10% 14% 9%
16% 5% 7% 10% 20% 13% 5% 7% 4% 17% 17% 10% 5% 3% 16% 45% 17% 7% 7% 7% 8% 12% 7%
31% 33% 36% 28% 25% 35% 42% 37% 27% 0% 32% 42% 29% 27% 20% 9% 22% 34% 29% 34% 43% 45% 30%
21% 40% 31% 35% 15% 28% 32% 38% 42% 17% 17% 30% 51% 42% 36% 9% 33% 31% 41% 37% 33% 24% 37%
7% 16% 16% 13% 0% 12% 12% 15% 21% 0% 2% 10% 8% 22% 28% 9% 22% 14% 17% 12% 6% 6% 17%
Pri primerjavi med različnimi enotami (Tabela 20) bi ponovno izpostavili le THL in KOŽ. Ankete so za KOŽ pokazale kar petino obiskovalcev, ki se prireditev udeležujejo vsak teden, najmanj pa redkih obiskovalcev ter takšnih, za katere je bil to prvi obisk. V THL je največ občasnih obiskovalcev, relativno velik je tudi delež novincev, medtem ko je vsakotedenskih obiskovalcev malo. Tabela 20. Pogostost obiskovanja prireditev v knjižnici: primerjava med različnimi enotami THL KOŽ Knjižnica Šiška Knjižnica Bežigrad Knj. Prežihov Voranc Knj. Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Knj. dr. France Škerl Knjižnica Rudnik Knj. Glinškova Knjižnica Jarše Knjižnica Grba Knj. Gameljne Knjižnica Zalog Knjižnica Škofljica Knjižnica Šentvid
N = 49 N = 389 N = 25 N = 29 N = 40 N = 31 N = 50 N = 11 N = 23 N = 22 N = 19 N = 12 N = 7 N = 19 N = 22 N = 15
"prvi obisk"
"redko"
"občasno"
"pogosto"
"redno"
18% 10% 0% 3% 10% 10% 12% 27% 9% 9% 11% 8% 29% 11% 0% 13%
10% 6% 12% 14% 5% 10% 8% 0% 13% 9% 5% 8% 14% 11% 5% 13%
37% 28% 24% 41% 40% 39% 30% 45% 35% 32% 42% 42% 29% 42% 82% 27%
27% 36% 48% 21% 40% 32% 46% 18% 35% 41% 42% 42% 0% 37% 9% 33%
8% 21% 16% 21% 5% 10% 4% 9% 9% 9% 0% 0% 29% 0% 5% 13%
27
Mobilnost pri obiskovanju prireditev Če pogledamo pogostost obiskovanja prireditev še skozi prizmo mobilnosti udeležencev (Slika 25), vidimo, da so znotraj vsake kategorije obiskovalci, ki prireditve obiskujejo le v eni enoti, obiskovalci, ki občasno, če jih prireditev res zanima, obiščejo tudi druge enote ter takšni, ki redno obiskujejo prireditve v različnih enotah. Med rednimi obiskovalci jih več kot polovica hodi v različne enote, medtem ko je petina tudi takšnih, ki se prireditev udeležujejo le v eni enoti. Med obiskovalci, ki hodijo na prireditve nekajkrat na leto ali redkeje, pa jih več kot polovica odide v različne enote, vendar le, če jih prireditev res zanima. "redno"
26%
"pogosto"
20%
54%
32%
"občasno"
25%
29%
"redko"
26%
0%
20%
43%
50%
21%
55%
18%
40%
60%
80%
100%
delež odgovorov ne, prireditve obiskujem le v tej enoti občasno, vendar le, če me prireditev res zanima da, redno obiskujem prireditve v različnih enotah
Slika 25. Mobilnost obiskovalcev glede na pogostost obiskovanja prireditev (N = 625)
Splošni rezultati sicer pokažejo enakomerno porazdelitev obiskovalcev v tri skupine: slaba tretjina prireditve obiskuje le v eni enoti, dobra tretjina je za zanimivo prireditev pripravljena oditi tudi v drugo enoto, medtem ko dobra tretjina redno obiskuje prireditve v različnih enotah (Slika 26). 29% 0%
35% 20%
35% 40%
60%
80%
100%
ne, prireditve obiskujem le v tej enoti občasno, vendar le, če me prireditev res zanima da, redno obiskujem prireditve v različnih enotah
Slika 26. Če prireditve obiskujejo večkrat, ali hodijo v različne enote MKL? (N = 625)
Primerjava skupin obiskovalcev (Tabela 21) ne pokaže pomembnih razlik pri mobilnosti oziroma obiskovanju različnih enot MKL. Med rezultati še najbolj izstopajo odgovori starostne skupine 36‐45, kjer več kot 40% anketirancev prireditve obiskuje le v eni enoti, kar je precej več kot v drugih starostnih skupinah.
28
Tabela 21. Obiskovanje prireditev v različnih enotah MKL: primerjava skupin obiskovalcev
"ne, prireditve obiskujem le tej enoti"
član MKL (N = 527) spol (N = 542) starost (N = 604)
status (N = 547)
izobrazba (N = 572)
kraj (N = 613)
ne da moški ženski < 25 25‐35 36‐45 46‐60 61+ dijak študent brezposeln zaposlen upokojenec drugo osnovna poklicna srednja višja/visoka univerzitetna mag./doktorat okolica Ljubljana
34% 28% 28% 28% 32% 26% 41% 20% 32% 0% 34% 19% 30% 32% 27% 0% 29% 32% 25% 29% 39% 37% 28%
"občasno, vendar "da, redno obiskujem le, če me prireditev prireditve v različnih res zanima" enotah"
36% 37% 31% 39% 50% 41% 37% 33% 32% 50% 53% 44% 35% 31% 23% 50% 43% 35% 28% 40% 33% 35% 35%
31% 36% 42% 33% 18% 33% 22% 47% 36% 50% 13% 37% 35% 36% 50% 50% 29% 32% 46% 31% 28% 28% 36%
Odgovori obiskovalcev v posameznih enotah (Tabela 22) namigujejo, da se navade obiskovalcev razlikujejo glede na območje, kjer se enota nahaja, vendar bi za bolj jasno sliko potrebovali večji vzorec pri večini enot. Iz podatkov lahko razberemo, da je v nekaterih enotah večji delež obiskovalcev, ki se prireditev udeležujejo le v lokalni enoti (Rudnik, Grba, Zalog), medtem ko so v drugih udeleženci bolj mobilni (Šiška, Fužine, THL), vendar so lahko rezultati povezani tudi z vrsto prireditve, na kateri se je anketiranje izvajalo. Tabela 22. Obiskovanje prireditev v različnih enotah MKL: primerjava med različnimi enotami "ne, prireditve obiskujem le tej enoti"
THL KOŽ Knjižnica Šiška Knjižnica Bežigrad Knj. Prežihov Voranc Knj. Jožeta Mazovca Knjižnica Fužine Knj. dr. France Škerl Knjižnica Rudnik Knj. Glinškova Knjižnica Jarše Knjižnica Grba
N = 49 N = 389 N = 25 N = 29 N = 40 N = 31 N = 50 N = 11 N = 23 N = 22 N = 19 N = 12
24% 32% 19% 32% 31% 18% 26% 13% 50% 11% 13% 55%
42% 36% 29% 24% 34% 39% 37% 25% 30% 33% 40% 27%
29
"občasno, vendar "da, redno obiskujem le, če me prireditev prireditve v različnih res zanima" enotah"
34% 33% 52% 44% 34% 43% 37% 63% 20% 56% 47% 18%
Knj. Gameljne Knjižnica Zalog Knjižnica Škofljica Knjižnica Šentvid
N = 7 N = 19 N = 22 N = 15
20% 50% 27% 8%
60% 38% 55% 8%
20% 13% 18% 84%
Mobilnost obiskovalcev lahko ugotavljamo tudi preko pregleda kraja bivanja obiskovalcev posameznih enot (Tabela 23). S sivo obarvane so enote, kjer so bili zbrani podatki o kraju bivanja in natančnejšem območju Ljubljane za več kot 20 obiskovalcev in tako nudijo večjo zanesljivost pri interpretaciji. Vidimo, da je pri teh enotah med obiskovalci iz območja Ljubljane med 20 in 45 % »lokalcev«, torej takšnih, ki živijo na območju, ki ga pokriva enota. Pri enotah THL in KOŽ, ki se nahajata v centru mesta je videti večjo zastopanost obiskovalcev tudi iz širšega območja Šiške, v KOŽ tudi iz sosednjega Bežigrada. Zanimivo je v enoti Bežigrad videti tudi zaznaven delež udeležencev iz Viča. V knjižnicah Prežihov Voranc in Jožeta Mazovca je zanimivo poleg relativno visokega deleža lokalnih prebivalcev zaznaven tudi delež udeležencev iz področja Center/Trnovo, medtem ko je v Knjižnici Fužine več obiskovalcev iz sosednjih območij Moste/Polje/Sostro. V vseh enotah je bil med anketiranimi vsaj en obiskovalcev tudi izven območja Ljubljane. Po podatkih, ki jih imamo (niso vsi anketiranci dopisali natančnega kraja bivanja), vidimo, da na primer v KOŽ udeleženci prihajajo tudi iz Domžal, Kamnika, Lukovice, Radomelj, Medvod, Iga, Kranja, Vnanjih Goric in Litije. V enoti Rudnik so bili na prireditvi prebivalci iz Turjaka in Iga, v Škofljici pa iz okoliških krajev: Turjak, Brezovica, Lavrica in Želimlje. Tabela 23. Mobilnost obiskovalcev: obiskovalci enot glede na kraj bivanja
KRAJ BIVANJA
BEŽIGRAD
VIČ, VRHOVCI
JARŠE, FUŽINE
RUDNIK, GOLOVEC
MOSTE, POLJE, SOSTRO
ČRNUČE, POSAVJE, GAMELJNE
40 (82%) 323 (85%) 23 (92%) 18 (64%) 37 (90%) 27 (90%) 46 (90%) 10 (91%) 18 (78%) 16 (76%) 16 (84%) 11 (92%) 5 (71%) 14 (74%) 8 (36%) 13 (87%)
OBMOČJE LJUBLJANE
ŠIŠKA, ŠENTVID, DRAVLJE
THL 9 (18%) KOŽ 55 (15%) Knjižnica Šiška 2 (8%) Knjižnica Bežigrad 10 (36%) Knj. Prežihov Voranc 4 (10%) Knj. Jožeta Mazovca 3 (10%) Knjižnica Fužine 5 (10%) Knj. dr. France Škerl 1 (9%) Knjižnica Rudnik 5 (22%) Knj. Glinškova 5 (24%) Knjižnica Jarše 3 (16%) Knjižnica Grba 1 (8%) Knj. Gameljne 2 (29%) Knjižnica Zalog 5 (26%) Knjižnica Škofljica 14 (64%) Knjižnica Šentvid 2 (13%)
LJUBLJANA: CENTER, TRNOVO
OKOLICA
45% 22% 5% 18% 21% 25% 2% 0% 13% 0% 0% 13% 0% 7% 0% 0%
21% 29% 59% 6% 12% 10% 14% 0% 13% 21% 31% 0% 60% 29% 40% 73%
5% 21% 14% 35% 6% 10% 14% 29% 6% 64% 31% 13% 0% 7% 40% 0%
8% 7% 9% 24% 42% 10% 5% 29% 31% 0% 0% 63% 0% 14% 20% 27%
3% 4% 0% 0% 9% 5% 37% 14% 6% 0% 31% 0% 0% 0% 0% 0%
0% 2% 9% 12% 3% 0% 5% 29% 31% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 0%
16% 10% 5% 6% 3% 35% 23% 0% 0% 14% 8% 13% 0% 43% 0% 0%
3% 4% 0% 0% 3% 5% 0% 0% 0% 0% 0% 0% 40% 0% 0% 0%
30
ZAKLJUČEK Anketa je pokazala visoko zadovoljstvo in pozitivno izkušnjo udeležencev prireditev za odrasle v MKL. Lahko bi rekli, da gre za skoraj presenetljivo pozitivne odzive, saj je bilo negativnih mnenj in kritik resnično malo. Intervjuji, ki so bili izvedeni pred anketo, kažejo, da je eden izmed vzrokov za tako pozitivno naravnanost tudi brezplačnost prireditev, saj so obiskovalci enostavno veseli, da knjižnica pripravlja zanimive vsebine tudi v obliki prireditev in zato do ponudbe ne želijo biti kritični. Med anketiranci je tudi velik delež rednih obiskovalcev, ki vestno spremljajo ponudbo prireditev v knjižnici, kar pomeni, da so prireditve že uspele pritegniti zvest krog udeležencev tako znotraj kot tudi zunaj članstva MKL. Hkrati pa lahko tudi sklepamo, da se tisti, ki jih ponudba prireditev ne pritegne dovolj, dogodkov v knjižnici ne udeležujejo in tako niso bili zajeti v anketiranje. Vsekakor predstavljajo neobiskovalci zanimivo skupino, ki bi jo bilo smiselno v prihodnje bolj natančno raziskati. Na drugi strani pa je anketa razkrila tudi vrsto potencialnih možnosti za nadaljnji razvoj ali preoblikovanje prireditvene dejavnosti za odrasle. Tako bo potrebno premisliti, kako pritegniti širši spekter obiskovalcev in nagovoriti različne skupine prebivalcev. Med takšne spadajo recimo mladi, ki redkeje zahajajo na prireditve in so tudi bolj kritični do ponudbe, pa tudi moški obiskovalci, ki pogrešajo tehnične in poljudno znanstvene vsebine. Prav tako se odpira vprašanje, kako pritegniti nove obiskovalce, ki prireditvene dejavnosti MKL ne poznajo. Obstoječi kanali obveščanja o prireditvah so dobri, vendar so uporabljeni predvsem s strani že obstoječih obiskovalcev, medtem ko novince na prireditev pripeljejo znanci ali pa za prireditev izvedo preko predavatelja. Med različnimi vrstami prireditev se zdijo najbolj problematične ravno literarne prireditve tako z vidika številčnosti obiska kot tudi z vidika izkušnje obiskovalcev. Relativno velika mobilnost obiskovalcev pa podpira idejo, da bi bilo potrebno prireditve načrtovati bolj celostno znotraj celotne mreže MKL. Na izkušnjo udeležencev prireditve pomembno vplivajo tako zaznana kakovost in uporabnost podanih vsebin, kot tudi občutja obiskovalcev, na katere vpliva tako predavatelj s svojo osebnostjo in načinom podajanja vsebine, kot tudi okolje in sama organizacija oziroma izvedba prireditve. Na vse dejavnike ni mogoče vplivati, vendar pa lahko knjižnica s svojo izbiro predavateljev in vsebin kot tudi z dobro (tehnično) izvedbo prireditve pomembno pripomore k oblikovanju pozitivnih občutij in celostne izkušnje.
31
PRILOGE Prva strran anketnega vprašalnika Verzija A A
Verzija B B
32
Druga sstran ankettnega vpraššalnika
33
Seznam prireditev, na katerih je potekalo anketiranje
Datum
Ura Knjižnica
Tip prireditve
2.11.2016 18.00 Knjižnica Otona Župančiča Predavanja 3.11.2016 20.00 Trubarjeva hiša literature
Literarne prireditve
3.11.2016 18.00 Knjižnica Otona Župančiča Predavanja 3.11.2016 18.30 Knjižnica Bežigrad Predavanja 7.11.2016 18.00 Knjižnica Otona Župančiča Literarne prireditve 7.11.2016 19.00 Knjižnica Jožeta Mazovca
Literarne prireditve
7.11.2016 17.00 Knjižnica Glinškova ploščad Potopisi 8.11.2016 18.00 Knjižnica Otona Župančiča Literarne prireditve 8.11.2016 18.00 Knjižnica dr. France Škerl 8.11.2016 18.00 Knjižnica Prežihov Voranc 8.11.2016 19.00 Trubarjeva hiša literature 8.11.2016 17.00 Knjižnica Rudnik 8.11.2016 17.30 Knjižnica Grba
Potopisi Potopisi Glasba, film, gledališče Izobraževanja Ustvarjalne delavnice
Naslov prireditve Ljudska vezenina na Krasu, krašenje peče – Marta Košuta Evangelij bližine – Dejan Kos Pomen učenja pri Platonu in Rudolfu Steinerju – dr. Mohor Demšar Iz roda v rod – Ludvik Jevšenak O Arthuru Rimbaudu – dr. Matjaž Lunaček Življenjska popotovanja: Ifigenija Simonovič – Mateja Hana Hočevar Mama Afrika – Mojka Budihna V KOŽi besede in notranje moči – Romana Pogorelčnik Dominikanska republika – Tina Grčar Armenija – Valentina Pavlič
Anketar
Filmski večer v THL – Čisto nova zaveza
prireditvenik MKL
Vodena šola spomina – Nina Živkovič
študent
Unikatne voščilnice – KUD Galerija C.C.U.
delovna skupina
Notranja toplota za zimske dni: hrana, ki nas greje – Marija Kočevar 18.30 Knjižnica Jarše Predavanja Tesla valovi in balijski zvonci – Biljana Bitenc 19.30 Knjižnica Fužine Predavanja Aromaterapija v jesenskem času – Melani Kovač Satori kot metafizični preboj v bit – dr. Boštjan M. 18.00 Knjižnica Otona Župančiča Predavanja Zupančič in Janja Kaiser‐Zupančič 19.00 Trubarjeva hiša literature Literarne prireditve Literatura v živo
študent prireditvenik MKL študent delovna skupina prireditvenik MKL prireditvenik MKL delovna skupina prireditvenik MKL delovna skupina prireditvenik MKL
9.11.2016 18.00 Knjižnica Otona Župančiča Predavanja
študent
9.11.2016 9.11.2016
prireditvenik MKL prireditvenik MKL
10.11.2016 11.11.2016
34
študent študent
14.11.2016 18.00 Trubarjeva hiša literature 14.11.2016 17.30 Knjižnica Šiška 14.11.2016 18.00 Knjižnica Otona Župančiča 14.11.2016 20.00 Trubarjeva hiša literature 14.11.2016 16.30 Knjižnica Jarše 15.11.2016 18.00 Knjižnica Prežihov Voranc 15.11.2016 19.00 Knjižnica Fužine 15.11.2016 18.00 Knjižnica Otona Župančiča 16.11.2016 18.30 Knjižnica Bežigrad 16.11.2016 19.00 Knjižnica Jožeta Mazovca 16.11.2016 19.30 Knjižnica Fužine 16.11.2016 18.00 Knjižnica Otona Župančiča 16.11.2016 19.00 Knjižnica Jožeta Mazovca 16.11.2016 19.00 Knjižnica Zalog 16.11.2016 19.30 Knjižnica Šentvid 17.11.2016 18.30 Knjižnica Bežigrad 17.11.2016 18.00 Knjižnica Otona Župančiča 17.11.2016 19.30 Knjižnica Gameljne 18.11.2016 19.00 Trubarjeva hiša literature 21.11.2016 18.00 Knjižnica Otona Župančiča 21.11.2016 19.30 Knjižnica Škofljica
Literarne prireditve Knjiga o filmskem poslušanju – Mitja Reichenberg Predavanja Eros in filozofija – mag. Marko Ogris Kaj nam pove metakognicija o moči zavesti – dr. Predavanja Dušan Rutar Predavanja Film, podoba misli in emancipacija Ustvarjalne Suho polstenje – Veronika Szillich delavnice Literarne prireditve Vam teče jezik? – Barbara Kaiser Literarne prireditve Draga duša, dobrodošla na Zemlji – Jerica Lebar Predavanja Kako utišati notranjega kritika – Leo Ivandič Vse kar morate vedeti o diabetesu – Damjan Predavanja Justinek Pomembnost pridobivanja duhovnega znanja – Predavanja Milan Ivanović Predavanja Bownova terapija – Patricija Vičič Družinska ekspedicija po Aziji: od 0 do 4300 m – Potopisi Matjaž Corel Potopisi Camino: mistika neVidnega sveta – Bojana Vranjek Potopisi Burma – Ksenija Čermelj S kolesom na 30 prelazov v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Potopisi Švici in Franciji – Andrej Morelj Literarne prireditve Literarni večer – Aleš Berger Diskretni šarm komponistov: Wolfgang Amadeus Predavanja Mozart in Joseph Haydn – dr. Mitja Reichenberg Od Julijskih Alp do Indijskega oceana: vse o letenju z Potopisi jadralnim padalom – Klemen Sovan Na pesniškem Tandemu s Petro Koršič – Novica Literarne prireditve Novaković in Alja Adam Predavanja Lovec na tornade – Marko Korošec Predavanja Za srečno, zdravo, mirno življenje – Marjan Knez 35
prireditvenik MKL študent prireditvenik MKL prireditvenik MKL prireditvenik MKL študent prireditvenik MKL študent delovna skupina študent prireditvenik MKL prireditvenik MKL prireditvenik MKL prireditvenik MKL študent delovna skupina študent delovna skupina prireditvenik MKL študent delovna skupina
21.11.2016 17.00 Knjižnica dr. France Škerl Izobraževanja Joga smeha – Monika Radič 22.11.2016 18.00 Knjižnica Prežihov Voranc Literarne prireditve Prvi tržaški roman in druge zgodbe – Evelina Umek 22.11.2016 18.00 Knjižnica Otona Župančiča Predavanja Jubilanti – Metka Krašovec Asertivnost: v iskanju odločnosti in empatije – Leo 23.11.2016 18.00 Knjižnica Otona Župančiča Predavanja Ivandič Ali je zvok na gramofonskih ploščah boljši od zvoka 23.11.2016 18.30 Knjižnica Bežigrad Predavanja na drugih nosilcih? – Martin Žvelc Ustvarjalne 23.11.2016 17.00 Knjižnica Jarše Izdelovanje unikatnih štampiljk – KUD Galerija C.C.U. delavnice 24.11.2016 18.00 Knjižnica dr. France Škerl Predavanja Montessori pedagogika – Majda Keršmanec Če bi pojedli več zrnatih stročnic, bi bili bolj zdravi – 24.11.2016 18.00 Knjižnica Otona Župančiča Predavanja Darja Kocjan Ačko in Anamarija Ačko Dežela tisočerih obrazov, tisočerih priložnosti in 24.11.2016 19.30 Knjižnica Fužine Potopisi tisočerih znamenitosti – Stermecki Andrej Prehranjevanje po načelih tradicionalne kitajske 24.11.2016 19.00 Knjižnica Rudnik Izobraževanja medicine (TKM) – Soraja Mušič Družina, mladi in droge: preventiva zasvojenosti – 25.11.2016 17.00 Knjižnica Zalog Predavanja Sandra Vitas Ustvarjalne 25.11.2016 17.00 Knjižnica Fužine Adventni venčki – Tamara Hozjan delavnice 28.11.2016 17.30 Knjižnica Šiška Predavanja S čustvi je treba znati – Leo Ivandič 29.11.2016 18.00 Knjižnica Otona Župančiča Predavanja Sadno drevje v obhišnem vrtu – Peter Ribič 29.11.2016 18.30 Knjižnica Bežigrad Potopisi 40 let mojih soočanj s Himalajo – Viki Grošelj
36
študent študent delovna skupina prireditvenik MKL delovna skupina prireditvenik MKL študent prireditvenik MKL delovna skupina študent študent prireditvenik MKL delovna skupina delovna skupina študent