LJUBLJANA IN PROTESTANTIZEM
Mestna knjižnica Ljubljana – Slovanska knjižnica, oktober 2017 Avtor predstavitve: mag. Gašper Hudolin, na podlagi knjižne razstave Jane Okorn Vse predstavljeno gradivo je iz knjižničnega fonda in zbirk Slovanske knjižnice, eno enoto gradiva hrani Knjižnica Otona Župančiča. Druge fotografije so dostopne na svetovnem spletu.
Ob 500-letnici začetka reformacije 1517 - 2017
Vlada Republike Slovenije je na predlog predsednika republike sprejela sklep o razglasitvi leta 2017 za leto reformacije , v počastitev 500. obletnice začetka protestantskega gibanja in reformacije . V okviru prireditev ob 500. obletnici reformacije poteka po devetnajstih evropskih državah Evropska reformacijska pot . Med 68 evropskimi mesti, na katere je reformacija še posebej vplivala, so tudi Ljubljana, Rašica pri Velikih L aščah in Puconci , katerim je Skupnost protestantskih Cerkva v Evropi podelila status Evropskega mesta reformacije. Po evropskih mestih potuje poseben reformacijski avtobus oziroma tovornjak, v katerem si lahko poiščemo in preberemo informacije o tem zgodovinskem obdobju. V Ljubljani se je ustavil konec januarja 2017.
LETO 2017 – LETO REFORMACIJE
Junija leta 2010 so v Državnem zboru Republike Slovenije sprejeli novelo zakona o praznikih in prostih dnevih ter med praznike uvrstili 8. junij kot dan Primoža Trubarja. Pobudo je dal tržaški pisatelj Boris Pahor , parlamentu pa jo je posredoval predsednik slovenskega centra PEN Tone Peršak.
DAN PRIMOŽA TRUBARJA
PRIMOŽ TRUBAR (RAŠICA PRI VELIKIH L AŠČAH, 1508 – TŰBINGEN, NEMČIJA, 1586) Na sliki je Trubarjeva plaketa v bronu. Za Trubarjev spomenik v Rašici jo je leta 1952 izdelal Vlado Štoviček. Vir: J. Debeljak: Trubarjeva Rašica, nekdaj in danes. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 153. knjižica, Ljubljana, 1986. Hrani MKL – Slovanska knjižnica.
Za znak pisemskega pečata si je Primož Trubar izbral rokodelski simbol svojega očeta, ki je bil mizar in tesar. Vir: J. Debeljak: Trubarjeva Rašica, nekdaj in danes. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 153. knjižica, Ljubljana, 1986.
Slika ponazarja vhod luteranske kapele na gradu Turjak iz leta 1888. S tušem jo je naslikal L. Benesch. Vir: B. Reisp, Turjak. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 94. knjižica, str. 14. Ljubljana, 1979. Hrani MKL – Slovanska knjižnica.
Hrani MKL – Slovanska knjižnica.
PROTESTANTIZEM S k u p n a oz n a k a z a p o m e m b n o k r š č a n s k o Ce rke v i n g i b a n j e i z o b l i kova n o v s k l a d u z n a če l i re fo r m a c i j e . Oz n a k a i z v i ra i z d e m o n s t r a c i j e – p ro te s t a e v a n ge l i č a n s k i h s t a n o v v d r ž av n e m zb o r u v S p e ye r j u l e t a 15 29 p ro t i p re p o ve d i re fo r m a c i j e . P ro te s t a n t i z e m j e v 1 6 . s to l e t j u n a j p re j z a j e m a l v s e te o l o š k e s m e r i i n ve r s ke s k u p i n e n a e va n ge l i č a n s k i s t ra n i – l u te ra n s t vo, k a l v i n i z e m , Zw i n g l i j e v n a u k , Me l a n c h t h o n o v n a u k . Po l e g te h ve l i k i h ve j p ro te s t a n t i z m a s o s e ra z v i l a m n o g a m a j h n a p ro te s t a n t s k a ve r s k a o b če s t va . P ro te s t a n t i z e m j e p ov z ro č i l p o l i t i č n e i n s o c i a l n e s p re m e m b e i n p re o b ra t e . Po s p e š e va l j e s e k u l a r i z a c i j o i n p o u d a r j a l o s e b n o ve ro te r s vo b o d o ve s t i v n ovove š k e m d u h u . Re fo r m a c i j a j e p re l o m i l a n a d re j e n o s t d u h ov n i š ke g a i n m e n i š ke g a s t a n u n a d l a i k i . O d p rav a ce rk ve n e n a d a rb i n e i n s a m o s t a n ov j e o m o go č i l a n e go b o l n i kov i n re v n i h te r g ra d n j o š o l i n u n i ve r z . Ke r š e n i b i l o o rg a n i z a c i j, j e vo d e n j e ce r k ve p re v z e l d e ž e l n i k n e z oz i ro m a m e s t n i s ve t ( d e ž e l n o k n e ž j i ce rk ve n i re g i m e n t ) . To s e j e ko n č a l o v Ne m č i j i š e l e p o p r v i s ve tov n i vo j n i . S o d e l ova n j e l a i kov p r i vo d e n j u ce rk ve s e j e ra z v i l o v k a lv i n i z m u . Na S l ove n s k e m j e p ro te s t a n t i z e m d o s e ge l v rh v l e t i h 15 7 2 - 15 78 . O s re d n j e o s e b n o s t i s l ove n s k e g a p ro te s t a n t i z m a s o b i l e P r i m ož Tr u b a r, Ju r i j Da l m a t i n , Pe te r P ave l Ve rge r i j, Iva n Un g n a d . Na d a l j n j i ra z vo j i n š i r j e n j e p ro te s t a n t i z e m i n re fo r m a c i j e s o p re p re č i l i s p ro t i re f o r m a c i j s k i m g i b a n j e m . P ro t i re f o r m a c i j a j e oz n a če v a l a re k a to l i z a c i j o p ro te s t a n t s k i h o b m o č i j v č a s u m e d a u g s b u r š k i m ve r s k i m m i ro m 1555 i n ve s t f a l s k i m m i ro m 1 64 8 . Lit.: Tematski leksikoni Duden: Zgodovina. Tržič : Učila International, 2007, str. 308 -309.
Martin Luther (1483–1546, Eisleben v Nemčiji), začetnik luteranstva. Vir: http://historyofjournalism.onmason.com/wpcontent/blogs.dir/231/files/2016/02/879340.jpg
Lesorez iz leta 1518. → Vir: Martin Luther und die Bildung der Deutschen. Bonn : Inter nationes, 1983, str. 45.
REFORMACIJA (1) Re fo r m a c i j a j e oz n a k a k r š č a n s ke g a g i b a n j a z a o b n ovo v 1 6 . s to l e t j u , k i g a j e v Ne m č i j i p r i če l M a r t i n L u t h e r. O d p oz n e g a s re d n j e g a ve k a j e b i l a k r i t i k a p o s ve t n e o b l a s t i , p a p e š t v a i n ce rk ve n i h n e p rav i l n o s t i ve d n o p o go s te j š a . Z a h te va p o re fo r m i ce rk ve o d v rh a do tal je postajala vse močnejša. L u t rov ra z g l a s te z i n te o l o š k a u te m e l j i te v, 3 1 . 1 0 . 15 17 j e ra z g l a s i l 9 5 te z v l a t i n s ke m j e z i k u , k i j i h j e p o s l a l m a i n š ke m u i n b ra n d e n b u r š ke m u š ko f u . V n j i h s e j e u p r l k u p če v a n j u z o d p u s t k i i n h o te l n a j p r e j p ov z ro č i t i l e n o t ra n j o te o l o š ko ra z p ravo i n n e ce rk ve n e g a ra z ko l a . I z h a j a j o č i z d u h ov n i š t v a v s e h ve r u j o č i h – o d p rav a ra z l i kov a n j a m e d l a i k i i n d u h ov n i k i j e o p o re k a l p a p e š k i p rav i c i d o o b l a s t i n a d p o s ve t n i m i n n j e go v i e d i n o ve l j av n i ra z l a g i s ve te g a p i s m a i n o s t a l i h ve r s k i h re s n i c . Ute m e l j e v a n j e n a u k a o m ož n o s t i g re š n i k ov, d a n a j d e j o m i l o s t n e g a b o g a . Na če l o o p rav i če n j a p o ve r i . L e t a 15 2 1 j e p a p e ž L u t ra i z o b č i l i z ce r k ve , š e p re j s o vo d i l i p ro ce s z a ra d i k r i vove r s t v a . L u t ra s o i z g n a l i i z d r ž ave . V Wa r tb u rg u m u j e Fr i d e r i k Mo d r i i z S a š ke p o n u d i l z a to č i š če . Re fo r m a c i j a s e j e ra z š i r i l a p o Ne m č i j i . O k re p i l a j e s a m o s to j n o s t d e ž e l n i h k n e z ov i n n i ž j i h s t a n ov te r o m o go č i l a s e k u l a r i z a c i j o, z a ra d i če s a r s o j o p o d p i ra l i š te v i l n i d e ž e l n i oblastniki. D r ž av n i zb o r v S p e ye r j u l e t a 15 2 6 j e d e ž e l n i m k n e z o m o m o go č i l d o s e go s vo b o d e ve ro i z p ove d i . 15 3 0 s o p ro te s t a n t i vl ož i l i a u g s b u r š ko ve ro i z p o ve d , ke r j e k a to l i š k a ve č i n a n a d r ž av n e m zb o r u v S p e ye r j u d o s e g l a p re p ove d ra z š i r j a n j a re fo r m a c i j e . 15 3 1 – s k l e n j e n a p o l i t i č n o - vo j a š k a z ve z a p ro te s t a n tov , n e u s p e h v š m a l k a l d e n s k i vo j n i 15 4 6 / 47 ( S c h m a l k a l d e n v Tu r i n g i j i ) .
REFORMACIJA (2) 155 5 – a u g s b u r š k i ve r s k i m i r – d r ž av n o p r av n o j e p r i z n a n a l o č i te v l u te ra n s k e i n k a to l i š ke ce r k ve . Po d l ož n i k i s o p re v z e l i ve ro i z p o ve d d e ž e l n e g a v l a d a r j a a l i p a s o d o b i l i m ož n o s t i z s e l i t ve ( n a če l o Cu i u s re g i o, e i u s e t re l i g i o ) . Na S l ove n s k e m s e j e v p l i v re fo r m a c i j e z a če l z z a h te va m i p o re fo r m i ce rk ve , k i j i h j e p r i n e s e l h u m a n i z e m p re k l j u b l j a n s k i h š ko fov K r i š to f a R av b a r j a i n Fra n c a K a c i j a n a r j a , v Tr s t u p a š ko f a Pe t ra B o n o m a . G l av n o o b d o b j e v s l ove n s k i re fo r m a c i j i j e s l e d i l o m i r u i z l e t a 1555 . D r u g a p o l ov i c a 1 6 . s to l e t j a j e p o m e n i l a v rh u n e c s l ove n s k e re fo r m a c i j e n a K ra n j s k e m , Š t a j e r s k e m i n Ko ro š k e m te r n a o b m o č j i h p o d O g r s k o. Svo b o d o ve s t i s o p r i z n a l i m e š č a n o m L j u b l j a n e , G ra d c a , Ce l ovc a , n a s t a l e s o p r ve p ro te s t a n t s k e š o l e . P l e m s t vo j e v m e s t i h i n t rg i h n a s t avl j a l o p ro te s t a n t s k e p r i d i g a r j e . Na j t rd n e j š i p ro te s t a n t s k i ž u p n i j i s t a b i l i v Š ko c j a n u p r i Tu r j a k u i n v Š m a r j e š k i h to p l i c a h . Na p o d e ž e l j u s o s e š i r i l i š i f t a r j i i n p re k r š če va l c i . Na j v i d n e j š i p re d s t av n i k re fo r m a c i j e n a s l ove n s k e m j e b i l P r i m ož Tr u b a r, z a če t n i k s l ove n s k e k n j i ž e v n o s t i ( A b e ce d n i k , K a te k i z e m ) i n s Ce r kov n o o rd n i n go i z l e t a 1564 u te m e l j i te l j p ro te s t a n t s k e ce rk ve n a S l ove n s k e m . L i t . : Te m a t s k i l e k s i k o n i D u d e n : Z g o d o v i n a . Tr ž i č : U č i l a I n t e r n a t i o n a l , 2 0 0 7 , s t r. 3 2 0 - 3 2 3 .
Wittenberg. Bakrorez iz Lutrovih Ä?asov. Napis na bakrorezu: Wittenberg an der Elbe, Hauptstatt in Chutsachsen, 1546. Vir: Hanns Lilje: Martin Luther 1483/1983. Bonn : Inter nationes, 1983, str. 52.
Lutrova misel in njegov podpis. „Če bi mogel ali moral opustiti funkcijo pridigarja in druge stvari, tako ne bi imel raje nobene druge službe, kakor biti šolmašter ali učitelj fantov. Kajti vem, da je to delo poleg pridigarstva najkoristnejše, največje in najboljše.“ Vir: Martin Luther und die Bildung der Deutschen. Bonn : Inter nationes, 1983, str. 13.
Lutrovi sodobniki
Huldrych (Ulrich) Zwingli (1484-1531, Švica) Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Huldrych_Zwingli
Jean Calvin (1509, Francija - 1564, Švica), reformator. Po njem se imenuje kalvinizem, ki je uvedel nauk predestinacije oseb. Nekdo je že od rojstva namenjen zveličanju ali pogubi. Vir slike: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Gen%C3%A8ve_Rue_Jean_Calvin_-_panoramio_-_Rokus_Cornelis_(1).jpg
Philip Melanchthon (1497 – 1560, Nemčija). Najprej je imel priimek Schwartzerd. „Schwartzerd“ in „melanchthon“ (grško) pomenita isto: črna zemlja. Stari stric Johann Reuchlin, veliki učenjak tiste dobe, je poskrbel za spremembo priimka. Melanchthon velja za prenovitelja Cerkve. Vir slike:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Philipp_Melanchthon.
SPOMIN NA PROTESTANTE V SLOVENIJI 1. maja 1910 v Tivoliju odkrijejo Bernekerjev kip Primoža Trubarja . Z a
i zd e l avo s p o m e n i k a j e d a l p o b u d o A n to n A š ke rc , k a to l i š k a s t ra n p a j e n a s p ro tov a l a p o s t av i t v i s p o m e n i k a . V l a d a Re p u b l i ke S l ove n i j e g a j e l e t a 2 0 15 ra zgl a si l a z a k u l t u r n i s p o m e n i k d r ž av n e g a p o m e n a . V L j u b l j a n i s e n a h a j a t a t u d i Tr u b a r j e va u l i c a i n Tr u b a r j e v p a r k . V R a š i c i p r i Ve l i ki h L a š č a h s o o b 4 0 0 - l e t n i c i p r ve t i s k a n e k n j i ge Tr u b a r j u p o s t av i l i s p o m e n i k , k i g a j e p o s t av i l a r h i te k t V i n ko G l a n z , p l a ke to v b ro n u p a j e i zd e l a l V l a d o Š tov i če k . S p o m e n i k i m a o b l i ko o b e l i s k a, k i s p o d s t av ko m m e r i 5 ‘ 6 m e t rov. S p o m e n i k s e s t av l j aj o š e v a l j, p l o š č a i n p r i s e k a n a p i ra m i d a . S p o m e n i k s to j i n a d n u k l a n c a o b gl av n i p ro m e t n i ce s t i . S p o m e n i k j e i z k ra š ke g a k a m n a . Tr u b a r j e va h i š a l i te ra t u re v o k v i r u Me s t n e k n j i ž n i ce L j u b l j an a n a S t r i t a r j e v i u l i c i p r i re j a l i te ra r n e p r i re d i t ve . S p o m e n i k Ad a m u B o h o r i č u n a S t r i t a r j e v i u l i c i v L j u b l j a n i , B o h o r i če va u l i c a v p re d e l u Vo d m a t v Mo s t a h . Da l m a t i n ova u l i c a v s re d i š č u L j u b l j a n e , o s n ov n a š o l a z n j e gov i m i m e n o m v K r š ke m . P a r k s l ove n ske re fo r m a c i j e – d e l A rge n t i n s ke g a p a r k a m e d Žu p a n č i če vo u l i co, A rge n t i n s k i m p a r ko m i n P u h a r j e vo u l i co o d l e t a 2 0 0 0 . O d l e t a 2 0 1 0 v b l i ž i n i e v a n ge l i č a n ske ce r k ve s to j i s k u l p t ura , p o s ve če n a s l ove n sk i m p ro te st a n t sk i m p i sce m 1 6 . s to l e t j a . I zd e l a l j o j e a k a d e m s k i k i p a r L u j o Vo d opive c . D r u go d p o S l ove n i j i : ro j s t n a h i š a S e b a s t i j a n a K re l j a v V i p av i .
SPOMENIK PRIMOŽU TRUBARJU V TIVOLIJU R a z g l ed n i c a i z l et a 1 9 3 2 . Založil Ve ko s l av K r a m a r i č. I z z b i rke razglednic Milene Žnideršič, v d i g i t a l ni o b l i k i hrani Mestna k n j i ž ni c a Ljubljana.
A DA M BOHORIČ ( O K . 15 2 0 , B R E S TA N I CA – P O 15 9 8 , N E M ČI J A ) Profesor in slovničar. Okoli 1548 je študiral v nemškem Wittenbergu. Posvetil se je učiteljevanju. Sprva je poučeval na lastni šoli v Krškem, potem pa na stanovski latinski šoli v Ljubljani. Sestavljal je šolske knjige, prevedel psalter, pripravil latinsko-nemškoslovenski slovar. Spodbujal je protestantsko cerkveno petje. Vir: http://www.slovenska biografija.si/oseba/sb i145314/
Na sliki doprsni kip na Stritarjevi ulici v Ljubljani. Vir slike: https://commons.wiki media.org/wiki/File:D enkmal_f%C3%BCr_A dam_Bohori%C4%8D_ in_Ljubjana.JPG
Ljubljanska evangeličanska cerkev na Gosposvetski cesti (pred letom 1919 Marije Terezije cesti)
Vir: Zbirka razglednic Milene Žnideršič, hrani MKL – Slovanska knjižnica Povezava: https://photos.google.com/share/AF1QipOznzG8GXsh4luBx9_lZYCY1fvP71pBOJlNtGx0Vr Dl7BQkzEYbHY11Ec55DCj0Kg?key=TkV1WUc1aFlqaGVOWHZOVHNtMURwY1RKSHFEU1 dR
IZGRADNJA EVANGELIČANSKE CERKVE V LJUBLJANI Gradili so jo v letih 1850 in 185 1 , posvečena pa je bila 6. januarja 1852 , na praznik svetih treh kraljev. Načrt cerkve je izdelal arhitekt Gustav L ahn. Gradnjo cerkve je vodil gradbenik Anton Treo, po velikem ljubljan skem potresu leta 1895 pa jo je obnovila Kranjska stavbna družba. To je enoladijska dvoranska cerkev s peterokotno apsido . Nima stranskih kapel, ima tempeljsko neohistorično pročelje . Zvonik je bil postavljen leta 1896. Sedanje ime je Evangeličanska -lute ranska cerkev Primoža Trubarja . Spomenik lokalnega pomena. Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi je prisotna v štirinajstih cerkvenih občinah v Sloveniji : Apače, Bodonci, Domanjševci, Gornji Petrovci, Gornji Slaveči, Hodoš, Križevci, L endava, Ljubljana, Murska Sobota, Maribor, Moravske Toplice, Puconci in Selo.
Ljubljanski časnik je 19. decembra 1851 sporočil bralcem:
Ljubljanski časnik, let. 2, 1851, št. 101, 19. grudna, str. 403. Hrani MKL - Slovanska knjižnica.
Začetki današnje evangeličanske občine v Ljubljani. Publikacija je izšla v samozaložbi evangeličanske skupnosti. Hrani MKL – Slovanska knjižnica.
Evangeličansko cerkev in protestantsko občino v Ljubljani so v drugi polovici 16. stoletja ustanovili slovenski reformatorji, glavni je bil Matija Klombner (pri njem doma so se že dolgo prej zbirali protestanti). Ko je po Evropi udarila protireformacija, na Kranjskem protestantskih občin in vernikov kmalu ni bilo več. Konec 18. stoletja je Jožef II. izdal tolerančni patent, leta 1848 pa je Habsburška monarhija priznala protestantsko vero kot enakovredno katoliški in okoli leta 1850 je bilo v Ljubljani že približno 200 evangeličanov. 1851 so si zgradili tudi svojo cerkev. 31. marca 1901 so odprli evangeličanski vrtec, v Celju pa ustanovili še eno cerkveno občino. Po prvi svetovni vojni 1918 so zaprli vrtec, evangeličanska občina pa se je znašla v krizi, tako da so nekatere družine zapustile Ljubljano. Z delom je do leta 1945 nadaljevalo ljubljansko evangeličansko žensko društvo. Zaradi sestave članstva je v cerkveni občini do 1945 prevladovala nemščina. V Zgodovinskem arhivu Ljubljana,obstaja fond o ljubljanski protestantski občini, dokumenti so za obdobje 1578-1944. Vir: https://archives.cendari.dariah.eu/index.php/protestantskacerkvena-obcina-ljubljana.
Seznam predstojnikov evangeličanske cerkve v Ljubljani. Tudi avtor popisa Ludwig Theodor Elze (1823-1900) je bil protestantski duhovnik in preučevalec reformacijske dobe. Znan je tudi po prispevkih o zgodovini Kočevskega. Ljubljanska protestantska občina je v njegovem času, leta 1855, dala sezidati in ustanovila šolo v Ljubljani, leta 1857 cerkev za filialo v Celju in posebno pokopališče v Ljubljani. Superintendenti, nekakšni predstojniki in glavni duhovniki, so do začetka 17. stoletja bili:
1. 2. 3. 4. 5.
Primož Trubar Sebastijan Krelj M. Christoph Spindler Batolomej (Bartholomäus) Simplicius M. Felicijan Trubar
Vir: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi180901/ Hrani MKL – Slovanska knjižnica.
Hrani MKL – Slovanska knjižnica.
Warum uns unsere evangelische Kirche werth und theuer seyn müsse? Predigt zur Feier des ersten Gottesdienstes für die Augsburgischen ConfessionsVerwandten in und um Laibach, in Folge allerhöchster Bewilligung, am 26. April 1846 gehalten von Johann Friedrich Wagner (Laibach, 1847).
Ena od dragocenih knjig iz zbirke Slovanske knjižnice. Gre za pridigo ob prvem bogoslužju za pripadnike augsburške veroizpovedi v Ljubljani in njeni okolici leta 1846, ko je oblast dovolila protestantsko bogoslužje. Bogoslužje s pridigo je vodil Johann Friedrich Wagner, senior evangeličanske občine na Štajerskem in Koroškem ter pastor. Naslov vodi k razmisleku, zakaj nam bi morala biti evangeličanska cerkev draga?
V publikaciji se pojavijo besedila avtorjev: -
-
-
Primož Trubar Štefan Konzul in Anton Dalmata (istrska duhovnika) Sebastijan Krelj Jurij Dalmatin Adam Bohorič Ostali pisci: Jurij Juričič, Janž Tulščak, Janž Schweiger, Hieronim Megiser, Andrej Savinec, Felicijan Trubar, Janž Znojilšek; Iz Vramčeve kronike (1578)
Druga, dopolnjena izdaja, je izšla leta 1966. Hrani MKL – Slovanska knjižnica.
PROTESTANTSKI PISCI 16. STOLETJA (IZ VSEBINE) P r i m ož Tr u b a r : P re d govo r. I z C a t h e c i s m a ( 15 5 1 ), A b e ce d a r i j a ; P ro t i z i d av i ce r k va ( 15 5 8 ); o d l o m k i i z Ce r kov n e o rd n i n ge ( 15 64) , P s a l te r j a , p e s m a r i c ; I z Tr u b a r j e v i h p i s e m ; Po s ve t i l o Ju r i j u K h i s l u s Fu ž i n ( I z p e s m a r i ce 15 74), Pe j s e n o d Sve t i g a d u h a , Sv a r i l o b u k va r j e m i n ve z a r j e m, Po s ve t i l o K r i š to f u i n A n d re j u Tu r j a š ke mu , Fra n c u i n Ja ko b u G a l l u ( I z Nov i g a te s t a m e n t a 15 7 7 ) Ko n z u l i n Da l m a t a : P re d govo r i z gl a go l ske g a i n c i r i l s ke g a K a te h i s m a ( 15 6 1 ); P re d govo r i z gl a go l ske g a P r ve g a d e l a n ovo g a te s t a m e n t a 15 62 ; O ra t i o d o m i n i c a ( I z p o s k u s n e g a l i s t a 15 64 ) ; S e b a s t i j a n K re l j : Vo c a b u l a ( I z O t ro č j e b i b l i j e 15 6 6 ) ; Pe s e m i n u m o l i tov ; P re d govo r i z Po s t i l e s l ove n s ke ( 15 6 7 ); Ju r i j Da l m a t i n : E n a s rč n a m o l i tov z u p e r Tu r ke v to p e j s e n z l ože n a o d m . Ju r j a D a l m at i n a, Po s ve t i l o ( B i b l i j a 15 8 4), Z a m e r k an j e e n i h p o t re b n i h š t u kov ( B i b l i j a 15 8 4), Re g i s te r b e s e d ; Mol i tov z u p e r Tu r k a ( K r š č a n s ke l e p e m o l i t ve 15 8 4), Ta b ož i č n a p e j s e n „ P u e r n a t u s “. Ad a m B o h o r i č : Sve t l i h š t a j e r s k i h , ko ro š k i h i n k ra n j s k i h ve l j a kov s i n ovo m , v s e j l e m e n i t i v i te š ke g a s t a n u m l a d i n i k ra te k p re d govo r I z s l ov n i ce 15 8 4. Ju r i j Ju r i č i č : I z p re d govo ra k Po s t i l i ( 15 78 ) Ja n ž Tu l š č a k : I z K r š č a n sk i h l e j p i h m o l i te v ( 15 79 ) Ja n ž S c hwe i ge r : E n a l e p a d u h ov n a p e j s e n . H i e ro n i m Me g i s e r : I z s l ov a r j a 15 9 2 . A n d re j S av i n e c i n Fe l i ci j a n Tr u b a r : I z p re d govo ra v H i š n i p o s t i l i 15 9 5 . Ja n ž Z n o j i l š e k : E n a l e p a d u h ov n a p e j s e n . S o l e n n i s i l l e c a t u s D i e s e s t l e t i t i a e . . . ( s t a ra b ož i č n a p e s e m ) I z Vra m če ve k ro n i ke ( 15 78 ).
Primož Trubar: Cerkovna ordninga. Slowenische Kirchenordnung. Tűbingen 1564. Műnchen : Dr. Dr. Rudolf Trofenik, 1973. Trubarjev slovenski cerkveni red je bil prvi lastni cerkveni red protestantov v avstrijskih dednih deželah. Je nadvse pomemben dokument cerkvene in kulturne zgodovine slovenskega ljudstva. (Povzeto iz Sklepne besede, str. XXXII)
Jurij Dalmatin (ok. 1547, Krško – 1589, Ljubljana): Agenda tu je koku se te imenitishe boshie slushbe opravljajo po wirtembersski cerkovni ordnungi, slovenski = Wirtembergische Kirchenagend windisch. [Faksimil. - Murska Sobota : Pomurska založba, 1983. Ur. Bogomil Gerlanc. Hrani MKL – Slovanska knjižnica.
Jurij Dalmatin je bil profesor, teolog in pisatelj. Študiral je tudi v nemškem Tűbingenu. Prepričan je bil, da je njegova dolžnost služiti po svoji verski ideji zlasti lastnemu ljudstvu, se je odločil, da tudi tam v tujem svetu utrjuje znanje slovenščine z branjem. Začel je prevajati biblijo. Njegov glavni načrt je bil, da Slovencem priskrbi prevod celotnega svetega pisma. Sodeloval je tudi pri Trubarjevi pesmarici leta 1574 in pri dodatku k njej leta 1575. Gl.: http://www.slovenskabiografija.si/oseba/sbi169220/
Vir: Ta celi catehismus, eni psalmi, inu teh vekshih godov stare inu nove kerszhanske pejsni, od P. Truberja, S. Krellia, inu od drugih sloshena, inu s dostemi lepimi duhovnimi pejsmi pobulshane ... Najbolj priljubljena protestantska ljudska knjiga. Faksimile. Ljuvljana : Mladinska knjiga, 1984. Hrani MKL – Slovanska knjiŞnica.
Vir: Ta celi catehismus, eni psalmi, inu teh vekshih godov stare inu nove kerszhanske pejsni, od P. Truberja, S. Krellia, inu od drugih sloshena, inu s dostemi lepimi duhovnimi pejsmi pobulshane ... Faksimile. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1984. Hrani MKL – Slovanska knjiŞnica.
SEBASTIJAN KRELJ (1538, VIPAVA – 1567, LJUBLJANA) Protestantski pisatelj in superintendent, p r i d i g a r, š t u d i r a l v Jeni pri Flacciusu Illyricusu in dosegel čast magistra. Bil je njegov pomočnik. Av t o r e n a j s t i h cerkvenih pesmi, Otročje biblije, Po s t i l e s l o v e n s k e (prevod S p a n g e n b e r g o ve postile). Vir slike: M. Rupel: Protestantski pisci XVI. Stoletja (1934), str. 57.
Otrozhia biblia : ein Handtbüchlein, darinn ist unter anderm der Catechismus von fünfferlei Sprachen. Otročja Biblija v petih jezikih (slovenskem, hrvaškem, nemškem, italijanskem in latinskem). Faksimile po izvodu iz knjižnice Biblioteca Apostolica Vaticana v Rimu in Faksimile pisma Adamu Bohoriču po izvirniku v Državnem arhivu Slovenije v Ljubljani. Monumenta litterarum Slovenicarum, 20. knjiga.. Ljubljana : Založba Mladinska knjiga, 1987. Hrani MKL – Slovanska knjižnica.
Adam Bohorič: Arcticae horulae succisivae. Zimske urice proste. 1987. Prvič izdane leta 1584 v Wittenbergu. Hrani Slovanska knjižnica.
← Iz knjige Protestantski pisci XVI. stoletja (1934), str. 80.
Jurij Juričič je bil Hrvat iz Vinodola. Kot duhovnik v Ljubljani je okoli leta 1560 prestopil v protestantizem. Nekaj časa je pomagal v Ungnadovem biblijskem zavodu, nato pa deloval v Kamniku in Ljubljani. Umrl je kot vojni pridigar leta 1578. Za tisk je priredil izdajo Enih duhovnih pejsni (1563). Konzulu in Dalmati je v Urachu in iz Ljubljane pomagal pri prevajanju v hrvaščino. Leta 1578 je izšla njegova slovenska Postila v treh delih. Janž Tulščak je bil doma iz Gracarjevega turna pri Novem mestu. S pridiganjem je začel v Metliki, od leta 1561 pa je tako delo opravljal v Ljubljani. Tulščak je leta 1579 izdal prvi slovenski molitvenik Krščanske lejpe molitve. Vir: Slovenski protestantski pisci (1966), str. 39-40.
← Iz knjige Protestantski pisci XVI. stoletja (1934), str. 83-85. Felicijan Trubar, ki je avtor posvetila k Hišni postili 1595, je bil drugi sin Primoža Trubarja, rojen v Kemptenu. Študiral je na univerzi v Tubingenu in magistriral leta 1578. Postal je pridigar v Ljubljani. Leta 1591 je postal superintendent slovenske in l. 1594 tudi nemške cerkve. Leta 1598 je moral zapustiti Ljubljano, l. 1600 pa je odšel v Nemčijo in postal župnik v Gruntalu. Leta 195 je ob pomoči deželnih stanov izdal Hišno postilo. Poskrbel je za novo izdajo Dalmatinovega molitvenika in pesmarice. Janž Znojilšek (1568-1617) je študiral v Wittenbergu, prekinil učenje in učiteljeval na ljubljanski stanovski šoli. Leta 1591 je dokončal študij v nemški Jeni in postal pridigar v Ljubljani. Po izgonu l. 1598 je pobegnil na Hrvaško k grofu Zrinjskemu. Izdal je Katekismus dokotrja Martina Luthra z razlago Filipa Barbata ter dve pesmi v pesmarici (1595). Vir: Slovenski protestantski pisci (1966), str. 4344.
← Iz knjige Protestantski pisci XVI. stoletja (1934), str. 81. Janž Schweiger je bil sprva katoliški duhovnik v Kočevju, vendar je prestopil v protestantsko vero, pridigal je v Metliki in od leta 1569 do smrti 1585 v Ljubljani. Objavil je dve pesmi v letih 1575 (božično) in 1584. Hieronim Megiser iz Stuttgarta se je s slovenščino seznanil v Tűbingenu, kjer je študiral z Dalmatinom in Trubarjevima sinovoma. Okoli leta 1581 je prišel kot domači učitelj h Khislovim na Fužine pri Ljubljani. Megiser je potoval po večjem delu celinske Evrope. Deloval je tudi kot rektor stanovske gimnazije v Celovcu., kot zgodovinar pa v Gradcu, Leipzigu in Linzu. Napisal je dvainštirideset knjig o zgodovini in jezikih. Zelo pomemben je njegov štirijezični slovar Dictionarium quattuor linguarum, ki je prvič izšel leta 1592 v Gradcu. Vir: Slovenski protestantski pisci (1966), str. 41-42.
PROTESTANTSKO ŠOLSTVO S te m te r m i n o m oz n a č u j e m o p e d a go š k o d e l o p ro te s t a n to v v 2 . p o l ov i c i 1 6 . s to l e t j a . Us t a n av l j a n j e o s n ov n e š o l e i n g i m n a z i j e j e p o m e n i l o i z p e l j avo p r ve š o l s ke re fo r m e n a S l ove n s k e m S p r v i m i s l ove n s k i m i t i s k i ( a b e ce d n i k i , k a te k i z m i , p e s m a r i ce ) s o u s t va r i l i p o go j e z a š o l a n j e v s l ove n s k e m j e z i k u . M l a d e i n p re p ro s te S l ove n c e s o p o u če va l i v b ra n j u , p i s a n j u , ve ro u k u i n p e t j u v m a te r i n š č i n i , d a b i s p re j e l i n ovo ve ro i z p o ve d i n s e k u l t u r n o ra z v i l i . P ro te s t a n t i s o p o t re b ova l i i z o b ra ž e n e u ra d n i ke , u č i te l j e i n p re d i k a n t e , z a to s o u s t a n av l j a l i t u d i n e m š ke i n l a t i n s ke p o k l i c n e š o l e . V L j u b l j a n i ( 1563 ) i n Ce l ovc u ( 155 3 ) s o u s t a n ov i l i t a ko i m e n ova n o d e ž e l n o, s t a n ov s ko š o l o s s to p n j o g i m n a z i j e – š o l o, k i j e u s p o s a b l j a l a d i j a ke z a n e p o s re d n i p re h o d n a u n i ve r z o. P ro te s t a n t s k e m u i z o b ra ž e va n j u s o n a s p ro t ova l i n e k a te r i d e ž e l n i k n e z i i n k a to l i š k a d u h ov š č i n a , ov i ra l i s o g a t u r š k i v p a d i i n k m e č k i u p o r i . K l j u b te m u s o p ro te s t a n t i u s t a n av l j a l i š o l e p o m n o g i h s l ove n s k i h m e s t i h i n n a d e ž e l i . Na m e š č a n j e , p l a če va n j e i n o d p u š č a n j e u č i te l j e v s o p re v z e l e m e s t n e a l i t r š ke o b l a s t i o b pomoči deželne blagajne. P ro te s t a n t s k o š o l s t vo n i b i l o ra z š i r j e n o, s a j s e g a n i s o p o s l u ž e va l i z l a s t i t i s t i , k i j i m j e b i l a š o l a n a m e n j e n a i n s o o s t a l i k a to l i š k i – k m e t j e , n i ž j e d r u žb e n e s k u p i n e v m e s t i h . P ro te s t a n t s k o š o l s t vo j e o b s t a j a l o z a ra d i n ave z a n o s t i vo d i l n i h s l ove n s k i h p ro t e s t a n t ov n a l j u d s t vo. S p ro t i re f o r m a c i j o j e p ro te s t a n t s k a š o l s k a o rg a n i z a c i j a ra z p a d l a , o b d r ž a l a s e j e l e n a s k ra j n e m v z h o d n e m ro b u s l ove n s ke g a oz e m l j a . Uč i te l j e s o i z g n a l i , u č b e n i k e z a ž g a l i , g i m n a z i j s k i p o u k s e j e n a d a l j e va l p r i j e z u i t i h . Lit.: V. Schmidt: Protestantsko šolstvo. V: Enciklopedija Slovenije, 9. zv., str. 390. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1995.
Iz: V. Schmidt: Pedagoško delo protestantov na Slovenskem v XVI. stoletju. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1952. Hrani MKL – Slovanska knjižnica.
Jahresbericht der evangelischen Gemeinde Laibach und ihrer Filialgemeinde Cilli fur das Jahr 1877. Hrani MKL – Slovanska knjižnica. Publikacija ljubljanske evangeličanske cerkve je začela izhajati leta 1852, od leta 1877 pa je vsebovala tudi informacije o celjski filiali. Od 1919 je izhajala priloga „Flugblatt“. Publikacija je izhajala do leta 1928. Vsebovala je podatke o delovanju cerkvene občine preko leta, računska poročila, koliko članov ima, kaj so počela razna društva, zgodovinske in razne praznične zapise. Na desnem zgornjem robu je zapisana beseda Stadtschulrath, kar verjetno pomeni, da je bil zvezek nekdaj v lasti nekega mestnega šolskega svetnika.
„Protestanten Kalender fűr das Jahr ...” Protestantski koledar, ki ga je izdajalo protestantsko diakonsko društvo za Jugoslavijo (pred tem Kraljevino SHS), je izhajal med letoma 1924 in 1940 v Novem Vrbasu. Pripravljali so ga v tiskani gotici. Tri letnike hrani Slovanska knjižnica, enota Mestne knjižnice Ljubljana, ostali letniki niso nikjer evidentirani. Vsaka publikacija vsebuje koledar za tekoče leto skupaj z imeni svetnikov, etnografske in druge domoljubne in verske prispevke ter številne oglase.
Vir: Slovanska knjižnica.
Revijo v Mestni knjižnici Ljubljana hranita Slovanska knjižnica in Knjižnica Otona Župančiča. Revija izhaja od leta 1996, pri nas pa je na voljo od leta 2005. Knjigo z istim naslovom je napisal nekdanji ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode, izšla je leta 2001. Te besede so zapisane tudi na njegovem grbu ter na kovancu za en evro. Geslo „stati inu obstati“ je vzeto iz Trubarjeve pridige o veri, ki je sestavni del Trubarjevega prvega Katekizma iz leta 1550, torej iz prve slovenske knjige. Vir: http://reformsi.blogspot.si/2012/08/stati-inu-obstatiizvirni-kontekst.html.
PROTESTANTIZEM V LEPOSLOVJU, IZ ZBIRKE SLOVANSKE KNJIŽNICE IN DRUGIH ENOT MKL (1) Bohinjec, P.: Najmlajši mojster (1896). Budal, A.: Križev pot Petra Kupljenika : zgodovinska povest. Ljubljana : Mihelač, 1994. Detela, F.: Takšni so! (1900). Ilaunig, O.: Črni križ pri Hrastovcu (1928/29). Ilija, L.: Zadnji rabin v Ljubljani (1975) Jaklič, F.: Luka Vrbec (1890). Javoršek, J.: Življenje in smrt Primoža Trubarja : zgodovinska drama. Ljubljana : Partiz anska knjiga, 1988. Javoršek, J.: Primož Trubar. Ljubljana : Partiz anska knjiga, 1977. Jurčič, J.: Jurij Kobila (1865). Kleinmayr, F.: Zadnji lutrovci na Vipavskem (1930). Koder, A.: Luteranci (1930). Kumerdej, M.: Kronosova žetev. Ljubljana : Beletrina, 2016. L ah, I.: Sigmovo maščevanje (1931). L av t iž ar, J. : P r im ož Tr ub a r : ve r s k a s l ik a n a š e g a n a ro da iz 1 6 . s to l e t j a . R á teče - Pl a n íc a n a G o re n j s ke m : pis a te l j, 1935. L avt iž a r, J. : B l e d in B r ik s en : zgo d ovin s ka p ove s t iz 17. s to l et j a ( 193 1 )
PROTESTANTIZEM V LEPOSLOVJU, IZ ZBIRKE SLOVANSKE KNJIŽNICE IN DRUGIH ENOT MKL (2) Mandelc, V.: Jela : novela (1858) Malenše k , M.: Plamenica : roman o Primožu Trubarju. Ljubljana : Nova revija, 2008. Malenšek, M.: Inkvizitor (1964) Malovrh, M.: Kralj Matjaž (1904). Osborne, J.: Luther : a play. New York : New American Librar y, 1963, 2. natis. (dostopno v Knjižnici Otona Župančiča) Piščanec, Z.: Pastirica Urška (1979) Pregelj, I.: Bogovec Jernej (1923). Pregelj, I.: Magister Anton : zgodovinski roman (1929 -30) Reformacijsko slovstvo : izbrano delo. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1974. Tavčar, I.: Grajski pisar, Vita vitae meae. Tomizza, F.: Zlo pride s severa : roman o škofu Vergeriju. Ljubljana : Beletrina, 2015. Trubarjevo berilo. Trst : Založništvo tržaškega tiska; Celovec : Drava, 1986. Vašte, I.: Gričarji (1956). Zorec, I.: Beli menihi, tretji del (1935 ). Vir: Hladnik, M.: Protestanti v slovenskem zgodovinskem romanu. Spletna objava: http://lit.ijs.si/protest.html . Krepko označena dela imajo izrazito protestantsko tematiko.
ODLOMKI IZ LEPOSLOVNIH DEL O PROTESTANTIZMU (1)
„Stolni kanonik Primož Trubar je sedel v prostorni sobi svoje pred nedavnim kupljene hiše in se pripravljal na nedeljsko pridigo. V sobi je bilo polmračno; skozi okna je boječe tipala dnevna svetloba, vsa medla, zimsko bolehna. Bil je eden tistih dni, ki so Primožu že nekaj let težko legali na srce in jih je čutil toliko bolj boleče, kolikor starejši je postajal. Zdelo se mu je neznansko dolgo, odkar je poslednjič videl jesensko sonce, ki je utonilo v krvavordečih zarjah. Zdaj je nastopil čas, v katerem je bila brezmejna praznota, popoln nič, tedni, ko jutro in večer nista spreminjala podobe mesta in je bilo vse zavito v gosto meglo: strehe, vlažne ulice, vase pogreznjeni ljudje, konice cerkvenih stolpov. Celo bronasta pesem zvonov se je dušila v megli. Megla je bila zjutraj, ko je hitel v šenklavško cerkev, ves dan je prežala pod okni in dan je spet utonil v megli. Slonel je pri mizi – zajeten mož, ki se je počasi bližal štiridesetim – ukvarjal se je s pridigo in si prizadeval, da bi zbral misli, ki so mu uhajale na vse strani. Prva misel je bila občutje dneva, ki ni bil jesenski, pa tudi še ne zimski. Zoprna mu je bila pozna jesen v Ljubljani, tako mračna in hladna. Nikoli se ji ni mogel privaditi.“ (Mimi Malenšek: Plamenica : roman o Primožu Trubarju. Odlomek iz začetka poglavja Sam, str. 365.)
„Minila je bila zima. Skrivna družba, ki je v Ljubljani delovala za razširjevanje nove vere in vsem prizadevanjem cesarske vlade in višje katoliške duhovščine vkljub na vse strani podpirala spoznavalce nove vere, tako domače kakor v pregnanstvu živeče, poizvedovala je zastonj za svojim pridnim delavcem Jurijem Kobilom. Že več mesecev namreč ni bilo ni duha ni sluha o njem. Nekateri izmed novovercev so obdolževali Jurija, da je popustil svojo ‚sveto nalogo‘. Drugi pak, ki so poznali fanatizem, s katerim je bil Kobila novi reči vdan, rekli so vedno, da se mu je morala kaka nesreča primeriti. Zraven te, za reformatorstvo preimenitne izgube morali so pogrešati tudi važnega uda, Boštjana Razborškega, kateri je bil v mestu znan po drugem privzetem imenu, da je odšel pregnanstvu …“ (Josip Jurčič: Jurij Kobila : izvirna povest iz časov lutrovske reformacije, IV. Poglavje, str. 105. Zbrana dela, 2. knjiga. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1948.
ODLOMKI IZ LEPOSLOVNIH DEL O PROTESTANTIZMU (2)
„Tisti čas, pred več kot tri sto leti, je segla kriva vera v deželo, od severa doli, vera hladne krvi in prevejane pameti, in nekaj stebelc se je prerilo skozi špranje domače ograje tudi k nam; prerilo se je, dorastlo in se usemenilo. In seme je padlo na rodovitno grudo. Gospod pa pravi: Udaril bom pastirja in ovce se bodo razkropile. In tako se je zgodilo. Izmed pastirjev je bil tudi Peter Kupljenik … Zgodnje rožnikovo jutro je dihalo nad svetolucijskimi in tolminskimi krovi, dremajočimi ob sivomotnikavem pasu, bistri Soči, ki jih je delila na dvoje, se privijala k njim, pa se zopet umikala – silna kača, ki je učarala bela jagnjeta na zeleni loki. V koči ob cesti, vodeči iz Baške doline proti Tolminu, je nekaj zaškripalo, zaškrtalo, zacvililo in v oknu se je prikazal moški obraz Gola roka je založila oknico s polenom in mož je prisluhnil. Koraki, precej hitri. Videti ni nikogar. Bliže in bliže. Več nog. Zdaj bodo na ovinku. Tam so. Že jih je razločiti posamez. Spredaj nekdo z veliko svetiljko v roki. Svetiljka gori, brli, se bori z dnevno svetlobo, omaguje. Za njim – koliko jih je? Trije, pet, šest, vsi z dolgocevkami na rami, le tam v sredi – kaj? Dolga, valovita halja? Ženska? Ne. Na glavi se temni širokokrajnik – torej duhovnik?“ (A. Budal: Križev pot Petra Kupljenika : zgodovinska povest. Prva postaja, str. 5. V Ljubljani, 1924.
„Od tistega časa je minilo osem let. Hans Ungnad, baron Sovneški in štajerski deželni glavar ter poveljnik Vojaške krajine, je prišel pri novem vladarju Notranje Avstrije, nadvojvodi Karlu, v nemilost in se je moral zaradi svojega luteranstva ‚prostovoljno‘ umakniti v Nemčijo. Wurtemberški vojvoda Krištof mu je pprepustil bivši samostan v Urachu za naselitev. Tam je Ungnad ustanovil svoj ‚biblijski zavod‘, da podpre tisk luteranskih slovenskih in hrvatskih knjig. Ravnatelj tega zavoda in obenem tudi župnik v Urachu je posta – Primož Trubar. Trubarja so takrat klicali kranjski deželni stanovi domov. Pozvali so ga, naj kot kranjski superintendent – luteranski škof – uredi domačo evangeljsko cerkev. Toda Trubar je po uspeli izdaji svojih prvih slovenskih knjig plaval sredi veletoka svojih knjižnih načrtov in želja …“ (Ilka Vašte: Gričarji, začetek 11. poglavja, ki se dogaja leta 1561. Str. 173. Novo mesto: Svet svobod in kulturnih društev, 1956.
Hrani MKL – Slovanska knjižnica.
Hrani MKL – Slovanska knjižnica.
Prva v slovenskem, druga v nemškem jeziku. Hrani MKL – Slovanska knjižnica.
Zgodovinska drama o Primožu Trubarju, izšla leta 1988. Hrani MKL – Slovanska knjižnica.
Osbornova gledališka igra Luther v treh dejanjih. Dogajalni čas je 16. stoletje, v letih 1506, 1517, 1518, 1519, 1520, 1521, 1525 in 1530. Dogajalni kraji: konvent avguštinskega reda eremitov v Erfurtu, tržnica v Jüterbogu, eremetski samostan v Witten-bergu, Fuggerjeva palača v Augsburgu, Worms ter tudi mesto Magliana v Italiji. Prva uprizoritev Lutra je bila na sporedu 26. junija 1961 v „Theatre Royal“ v Nottinghamu. Igro je režiral Tony Richardson. Martina Lutra je odigral Albert Finney, ki je v isti vlogi nastopil tudi na Broadwayu.
2. natis iz leta 1963. New York : New American Library. Knjiga je dostopna v MKL – Knjižnici Otona Župančiča.
Z R A Z S TAV E L E TO 2 0 17 – L E TO R E FO R MACI J E V S LOVA N S K I KNJIŽNICI (1) A PR I L –J U N I J 2 0 17 Av to r ic a : J a n a O ko r n , b i b l i ote ka rka
G r a d i vo j e i z k n j i ž ni č n e z b i r ke S L K .
Z R A Z S TAV E L E TO 2 0 17 – L E TO R E FO R MACI J E V S LOVA N S K I KNJIŽNICI (2) A PR I L – J U N I J 2 0 17 Av to r ic a : J a n a O ko r n , b i b l i ote ka rka
G r a d i vo h r a n i SLK.
Z R A Z S TAV E L E TO 2 0 17 – L E TO R E FO R MACI J E V S LOVA N S K I KNJIŽNICI (3) A PR I L - J U N I J 2 0 17 Av to r ic a : J a n a O ko r n , b i b l i ote ka rka
G r a d i vo h r a n i SLK. Vitrina je posvečena Juriju D a l m a t in u.
Z R A Z S TAV E L E TO 2 0 17 – L E TO R E FO R MACI J E V S LOVA N S K I KNJIŽNICI (4) A PR I L - J U N I J 2 0 17 Av to r ic a : J a n a O ko r n , b i b l i ote ka rka
G r a d i vo h r a n i SLK.
IZBRANA PRIPOROČENA LITERATURA O PROTESTANTIZMU (1) Adam, L.: Jurij Dalmatin. L esce : zamozal. ; Medium, Žirovnica. Zbirka Slovenski p r o t e s t a n t s k i s p o m e n i k i . N OVO S T ! Ahačič, K.: Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem : protestantizem. L j u b l j a n a : Z a l o ž b a Z RC , Z RC S A Z U, 2 0 0 7 . Cvetnik naše reformacijske misli : ob 400 -letnici slovenske knjige : 155 1 -195 1 / [izbral in uredil ter opombe napisal Bogomil Gerlanc]. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 195 1. E l z e , T h . : D i e U n i v e r s i t a t Tű b i n g e n u n d d i e S t u d e n t e n a u s K r a i n . Tű b i n g e n 1 8 7 7 . M ű n c h e n : D r. D r. R u d o l f Tr o f e n i k , 1 9 7 7 . Grž a n, K. : 9 5 te z pribitih na v ra ta s ve tiš ča ka pitalizma z a os vobodite v od z a je davs ke ga h e m a t i z m a . O b 5 0 0 . o b l e t n i c i r e f o r m a c i j e . L j u b l j a n a : Z a l o ž b a S a n j e , 2 0 1 7 . N OVO S T ! 4 5 0 - l e t n i c a s l o v e n s ke k n j i g e i n s l o v e n s k i p r o t e s t a n t i z e m : p r i s p e v k i s p o s v e t o v a n j a o b 4 5 0 . o b l e t n i c i i z i d a Tr u b a r j e v e g a C a t e c h i s m a i n A b e c e d a r i a , L j u b l j a n a , 2 3 . i n 2 4 . n o v e m b e r 2 0 0 0 . L j u b l j a n a : S l o v e n s ko p r o t e s t a n t s k o d r u š t v o P r i m o ž Tr u b a r : Z n a n s t v e n i inštitut Filozofske fakultete, 2001. Pe t e k , D. : P r i m o ž Tr u b a r : 1 5 0 8 - 1 5 8 6 . L j u b l j a n a : [ s a m o z a l . ] D a n e Pe t e k , 1 9 8 6 . P i s m a s l o v e n s k i h p r o t e s t a n t ov = B r i e f e d e r s l o w e n i s c h e n P r o t e s t a n te n . L j u b l j a n a : S l o v e n s k a a k a d e m i j a z n a n o s t i i n u m e t n o s t i : Z n a n s t v e n o r a z i s k o v a l n i c e n t e r S A Z U, I n š t i t u t z a slovensko literaturo in literarne vede, 1997. P r i j a t e l j , I : O k u l t u r n e m p o m e n u s l o v e n s k e r e f o r m a c i j e : k Tr u b a r j e v e m j u b i l e j u . V L j u b l j a n i : L . S c h w e n t n e r, 1 9 0 8 . P r o t e s t a n t i z e m - z a t o č i š č e i z g n a n i h n a Pe t a n j c i h ( N á d a s d y j e v d v o r e c ) : [ z b o r n i k z n a n s t v e n e g a s r e č a n j a v R a d e n c i h i n n a T i š i n i ( 2 8 . i n 2 9 . o k t o b e r 1 9 9 9 ) Pe t a n j c i : U s t a n o v a d r. Š i f t a r j e v a f u n d a c i j a ; L j u b l j a n a : Z n a n s t v e n o r a z i s k o v a l n i c e n t e r S A Z U, 2 0 0 0 . Protestantizem, s lovens ka ide ntite ta in z dru ž u joča s e Ev ropa. L ju bljana: Z n a n s t v e n o r a z i s ko v a l n i i n š t i t u t F i l o z o f s k e f a k u l t e t e , 2 0 0 6 . R i j a ve c , A . : G l a s b e n o d e l o n a S l o v e n s k e m v o b d o b j u p r o t e s t a n t i z m a . L j u b l j a n a : S l o v e n s k a matica, 1967 .
IZBRANA PRIPOROČENA LITERATURA O PROTESTANTIZMU (2) Rupel, M.: Nove najdbe naših protestantik XVI. stoletja = Neue Funde unserer P r o t e s t a n t i c a d e s X V I . J a h r h u n d e r t s . L j u b l j a n a : S A Z U, 1 9 5 4 . R u p e l , M . : P r i m o ž Tr u b a r : ž i v l j e n j e i n d e l o. L j u b l j a n a : M l a d i n s k a k n j i g a , 1 9 6 2 ( v n e m š č i n i j e knjiga izšla leta 1965). S a k r a u s k y, O. : P r i m u s Tr u b e r : D e u t s c h e Vo r r e d e n z u m s l o w e n i s c h e n u n d k r o a t i s c h e n R e f o r m a t i o n s we r k . W i e n : I n s t i t u t f ü r p r o t e s t a n t i s c h e K i r c h e n g e s c h i c h t e ; L j u b l j a n a : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1989. Š e b j a n i č , F. : P r o t e s t a n t s ko g i b a n j e p a n o n s k i h S l o v e n c e v : ( o d z a č e t ko v r e f o r m a c i j e d o o b d o b j a d u a l i s t i č n e u r e d i t v e Av s t r o - O g r s k e ) . M u r s k a S o b o t a ; Po m u r s k a z a l o ž b a , 1 9 7 7 . Š e g a , J . : P r o t e s t a n t i z e m n a L o š k e m : o b 5 0 0 - l e t n i c i r o j s t v a P r i m o ž a Tr u b a r j a : [ r a z s t a v a v a v l i O b č i n e Š k o f j a L o k a , o d 1 7 . s e p t e m b ra d o 1 7 . o k t o b r a 2 0 0 8 ] . L j u b l j a n a : Z g o d o v i n s k i a r h i v, 2 0 0 8 . Š t r u b e l j , Z . : M u t z u m Wo r t , P r i m o ž Tr u b a r, 5 0 0 J a h r e : 1 5 0 8 – 1 5 8 6 . 2 0 0 9 . Tr u b a r j e v z b o r n i k : p r e d a v a n j a s s i m p o z i j a v N a r o d n e m d o m u v Tr s t u , 1 7 . m a j a 2 0 0 8 : o b p e t s t o l e t n i c i r o j s t v a P r i m o ž a Tr u b a r j a ( 1 5 0 8 - 1 5 8 6 ) . Tr s t ; G o r i c a ; V i d e m ; S l a v i s t i č n o d r u š t v o ; Tr s t , N e o t h e s i s , 2 0 0 9 . P r i m o ž Tr u b a r i n n j e g o v č a s : v o d n i k p o s p o m e n i k i h . 2 0 0 9 . V i n k l e r, J . : U p o r n i k i , „ h u d i f a r j i “ i n H u d i če v i s o l d a t j e [ e l e k t r o n s k i v i r ] : p o d o b e i z e v r o p s k i h in slovenskih imaginarijev 16. stoletja. 2011. Ve r a i n h o t e n j a : š t u d i j e o P r i m o ž u Tr u b a r j u i n n j e g o ve m č a s u . 2 0 0 9 . We b e r, M . : P r o t e s t a n t s k a e t i k a i n d u h k a p i t a l i z m a . L j u b l j a n a : Š K U C : F i l o z o f s k a f a k u l t e t a , 1988. Zbirka Studia humanitatis. Z a j š e k , B . : „ B i t i N e m e c p o m e n i b i t i l u t e r a n“ : i z ž i v l j e n j a n e m š k i h e v a n g e l i č a n o v n a S l o v e n s ke m , s p o s e b n i m p o u d a r k o m n a M a r i b o r u i n o k o l i c i ( 1 8 6 2 – 1 9 4 5 ) . 2 0 1 0 . Ž a k e l j , V. , K e r š e v a n , M . , S m r e k a r, A . : Tr u b a r j e v v r h n i š k i k o l a ž . L j u b l j a n a : S l o v e n s k o p r o t e s t a n t s k o d r u š t v o P r i m o ž Tr u b a r, 2 0 0 9 .
ZANIMIVE SPLETNE STRANI Z VSEBINAMI O PROTESTANTIZMU
h t t p : / / w w w. eva n g - c e r kev. s i / h t t p : / / w w w. d r us t vo - p r im o z t r ub a r. s i / s l / s t a t i _ in u_ o b s t a t i / v s e_ s tev i l ke h t t p : / / w w w. p r i mus - t r ub er. d e / s l / p r im us - t r ub e r / l eb e n s l a uf / h t t p : / / w w w. d e d i .s i / d e d i s c i n a / 21 5 - ka te k i z e m h t t p : / / w w w. d e d i .s i / d e d i s c i n a / 1 2 3 - d a l m a t in ova - b ib l i ja h t t p : / / 4 d . r t v s l o . s i / a rh i v / d o kum e n t a r n i - fi l mi - i n - o d d a j e - i z o b r a z eva l n i p r o g r a m / 4 8 8 81 57 2 . ( Po t : d o ku m e n t a r n i s p r e h o d p o Tr u b a r j ev i h k r a j i h , 2 0 0 9 ) h t t p : / / w w w. s l ove n s ka - b i o gr a fij a . s i / o s e b a / s b i3 0 3 6 6 4 / h t t p s :/ / r ev i je .f f . un i - l j. s i / l in g ui s t ic a / a r t i cl e / v i ew / 4 6 2 5 ( o S e b a s t i j a n u K r e l j u) h t t p : / / w w w. f r a n . s i / s l ov n i c e - i n - p r avo p i s i / 1 / 1 5 8 4 - b o h o r i c ( B o h o r i č eva s l o v ni c a ) h t t p : / / w w w. d e l o .s i / n ov i c e / l j ub lj a n a / m e s to - s ko z i - c a s - t r ub a r j ev - s p o m e ni k . h t m l . h t t p : / / g i s k d 2 s . s i t ul a .o r g / r k d / O p is . a s p ? E s d = 41 4 4 ( o p i s e n o te n e p r e m i č n e ku l t ur n e d e d i š č in e , ev a n g e l i ča n s ka c e r kev v L j u b l ja n i ) h t t p : / / w w w. z ei t . d e / 2 017 / 1 1 / h uld r yc h - z w i n g li - r e for m a t i o n - s c h we i z - m a r t i n - l ut h e r. h t t p : / / w w w. b b c .c o . uk / h i s to r y / hi s to r ic _ fi g ur e s / l ut h e r _ ma r t in . s h t ml h t t p s :/ / w ww.m us e e p ro te s t a n t .o r g / e n / n ot i ce / j e a n - c a l v i n - 1 5 0 9 - 1 5 6 4 / h t t p : / / w w w.c h r i s t ia n i t y.c o m/ c h urc h / c h urc h - hi s to r y / t im e l in e / 1 2 01 - 1 5 0 0 / r e fo r me r p h i l i p - m e l a nc h t h o n - 1 16 2 9 9 0 2 . h t ml h t t p : / / w w w. de l o .s i /kul t ur a / ki p - v - s p o m in - p ro te s t a n t s k i m - p i s c em . h t m l . Re f o r mi r a n a s t r a n : h t t p : / / r e fo r ms i .b l o g s p o t .s i /
Hvala za ogled.