CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 027(497.4 Škofljica) KNJiŽNICA Prežihov Voranc (Ljubljana) . Enota (Škofljica) Knjižnica Škofljica - knjižnica za ljudi : enota Škofljica v novih prostorih / [uredila Teja Zorko; fotografije arhiv Knjižnice Prežihov Voranc]. - Ljubljana : Knjižnica Prežihov Voranc, 2007 ISBN 978-961-92005-2-0 I . Zorko, Teja 233520640
Vsebina
Boštjan Rigler, župan: Ob odprtju novih prostorov knjižnice
3
Milena Pinter, direktorica: Pomen in poslanstvo splošne knjižnice
4
. 'P~9 ,.
Alma Vidmar Mederal , vodja enote: Enota Škofljica se razvija skupaj s,svojim krajem Mag, Teja Zorko: Razvoj knjižnice Škofljica od
začetka delovanja do.' leta
:;
;r~:,'}': ~'
Marina Plešej: Knjižnica Škofljica v številkah od leta 2000 do leta 2006 .. '!
6
"
12
. '.'
"
14
Mag. Teja Zorko: Tončka Grat, knjižničarka v knjižnici na Škofljici, ki je nosila knjige tudi na dom
16
Podatki, ki jih je koristno poznati ...
17
Seznam kratic DPD COBISS OPAC UNESCO
Delavsko-prosvetno društvo Co-operative Online Bibliographic System & Services; Kooperativni Online Bibliografski Sistem in Servisi Online public access catalog (mrežna aplikacija, ki knjižnicam in končnim uporabnikom omogoča online dostop) United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization (Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo)
Ob odprtju novih prostorov knjižnice Začetek
je bil skromen, a zato nič manj cenjen in težko pričakovan . Od davnih petdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se prvič odprla vrata Ljudske knjižnice na Škofljici, pa do današnjih dni, ko se knjižnica znova seli v nove, večje prostore, je ta ustanova živela z in za prebivalce Škofljice, se s krajem razvijala in rasla. Škofljiška knjižnica je že davno prerasla meje naselja, v katerem ima svoj sedež, postala je središče braine kulture za celotno občino in širše. Z izrednim čutom za bralce so knjižničarji uspeli iz leta v leto povečevati število svojih članov, prav tako se je nenehno povečeval obisk knjižnice ter predvsem obseg izposoje knjižničnega gradiva. Danes knjižnica na Škofljici odpira novo poglavje v svojem bogatem delovanju. Novi prostori bodo omogočili višji nivo uslug za bralce in boljše pogoje dela za zaposlene, večji fond knjižničnega gradiva, izvedbo različnih prireditev. Knjižnica bo tako lahko še naprej privabljala nove generacije bralcev in širila svoje temeljno poslanstvo, ki se ni spremenilo od ustanovitve: skrb za dvig braine in splošne kulture ter širjenje znanja z najrazličnejših področij za najširŠi krog prebivalstva. Ob selitvi knjižnice v nove prostore se želim vsem, ki so v preteklosti s knjižnico živeli, ji pomagali pri rojstvu, rasti in razvoju, iskreno zahvaliti za ves vloženi trud. Sedanjim in bodočim zaposlenim želim, da bi jim novi prostori zagotavljali primerno osnovo za nadaljnji razvoj, vsem generacijam bralcev pa, da bi v teh prostorih našli mirno zavetišče pred norim ritmom modernega sveta v varnem in udobnem objemu knjig. Boštjan Rigler Župan
3
Pomen in poslanstvo splošne knjižnice Čas »učeče se družbe«, ki ga živimo, je čas nenehnih sprememb. Potrebe po ažurnih informacijah in znanju so ključnega pomena že za osnovno preživetje, še bolj pa za osebnostni razvoj posameznikov in za razvoj družbe nasploh . Zato postaja poslanstvo splošne knjižnice vse bolj pomembno pri omogočanju prostega dostopa do knjižničnega gradiva, do informacij, ki so vse bolj cenjena dobrina, in nenazadnje do kulturno izobraževalnih prireditev ter kratkočasnih aktivnosti. Z vključevanjem v vseživljenjsko učenje prebivalcev in Širjenjem braine kulture knjižnične storitve vplivajo tako na uspešnost gospodarstva kakor tudi na kakovost življenja posameznikov in celotne družbe. Že v UNESCO-vem Manifestu o splošnih knjižnicah je zapisano, da so le-te okna lokalnih skupnosti v svet znanja, da so dostopne vsem starostnim skupinam, skratka vsem prebivalcem, torej ne glede na starost, izobrazbeno strukturo, spol itd., kjer vsak posameznik najde kaj koristnega zase. Splošne knjižnice že dolgo niso več le izposojevalnice knjig, ampak so sodobna kulturnoinformacijska, izobraževalna in socialna središča v svojih lokalnih okoljih. Pomen in vloga knjižnice kot družbeno koristne ustanove se spreminja in dopolnjuje v odvisnosti od potreb družbe in časa v katerem deluje. Za uspešno in učinkovito delovanje ter za umeščanje v družbo oziroma v okolje, v katerem uresničuje svoje poslanstvo, je namreč zelo pomembno, da knjižnica tesno sodeluje z uporabniki, da sodeluje z lokalno in državno upravo, skratka z vsemi zainteresiranimi javnostmi, s ciljem, da bi zadovoljila izobraževalne, informacijske, kulturne in socialne potrebe uporabnikov. Knjižničarji si prizadevamo, da so knjižne police založene z aktualnim gradivom. Skrbimo, da se gradivo redno vrača v knjižnico, da kroži med uporabniki. Ko govorim o knjižničnem gradivu, mislim tako na knjige in revije kakor tudi na gradivo na sodobnih nosilcih zapisov ter na dostop do elektronskih virov informacij .
Od ustanovitve knjižnice Škofljica do danes se je marsikaj spremeni lo. Družbeno-politi čne spremembe, splošen razvoj, globalizacija, tržno gospodarstvo, informacijska tehno logija in nenazadnje razvoj knjižničarske stroke so prinesli drugačen način dela, nove oblike knjižničnega gradiva in dodatne storitve, ki jih knjižnica nudi svojim uporabnikom. Knjižnica vse bolj postaja prostor za koristno izrabo prostega časa. V tem smislu vzgajamo že naše najmlajše č l ane. Zanje pripravljamo pravljične ure, predšolsko braino značko, ustvarjalne delavnice in še kaj. Z n ajraz li čnejš imi oblikami dela skrbimo tud i za šo l ajočo mladino, saj zan jo pripravljamo kvize, knjižne uganke, pogovore o knjigah ipd . Knjižnica Škofljica je kljub prostorski stiski vsa leta uspešno delovala in s tem uresničevala svoje poslanstvo. Knjižnica je vpeta v lokalno okolje, ki jo oblikuje, spodbuja k razvoju in uspešnosti. Odnos je obojestranski, saj i stočasno knjižnica oblikuje, spodbuja k razvoju in uspešnosti lokalno prebivalstvo. Statistični podatki o obisku, članstvu in izposoj i potrjujejo, da je knjižnica Škofljica kakovostna knjižnica. To potrjujejo tudi novi prostori, v katere se danes seli. Za knjižnico je to velik dogodek, s katerim pa se zgodba knjižnice ne zak lju čuje, ampak se odpira le novo, verjamem, še bolj uspešno poglavje. Ob tej priložnosti bi se rada iskreno zahval ila vsem zaposlenim, ki so knjižnico ustvarjali od ustanovitve pa do danes, in ki so kljub včasih težkim pogojem vedno znova našli zagon in motivacijo v zadovoljstvu obiskovalcev. Želim , da bi knjižnica v novih prostorih »polno zadihala«, da bi bilo gradivo pregledno razporejeno, da bi se v knjižnici udobno in prijetno počutili tako obiskovalci kot tudi zaposleni. Knj ižnica naj še bolj privablja obiskovalce, naj bo gostolju bna, družbeno koristna, predvsem pa prijazna, privlačna in sodobna. Naj bo prostor, kamor bodo ljudje radi zahajali. Ob tej priložnosti se zahvaljujem sedanjemu vodstvu občine in prejšnjim občinskim vodstvom za razumevanje skrb za razvoj knjižnice. V knjižnični mreži Knjižnice Prežihov Voranc je bila občina Škofljica med prvimi, ki so prepoznali pomembnost knjižnične dejavnosti za korist svojih občanov.
ln
Vljudno vabljeni v knjižnico! Milena Pinter direktorica
Enota Škofljica se razvija skupaj s svojim krajem Alma Vidmar Mederal, vodja enote Škofljica
Leta 1990 je takratna knjižnica DPD Svoboda Škoflj ica postala enota matične Knjižnice Prežihov Voranc. Priključitev enote Škofljica k osrednji knjižnici je s koordinirano nabavo in strokovno obdelavo knjižničnega gradiva pomenila velik korak naprej v njenem razvoju. Knjižnica se je na začetku nahajala v drugem nadstropju stare šole v temačni in zatoh li sobi z zastarelo opremo. Leta 1994 smo prostore preuredili in pričeli z računalniško izposojo gradiva. Knjižnica je dobila tudi telefonski priključek in terminal za priključitev v elektronski katalog COBISS/ OPAC. Na začetku leta 1996 smo knjižnico preselili v pritličje iste stavbe in tako bralcem omogočili lažji dostop. Novo prelomnico je za knjižnico pomenila razširitev prostorov. Leta 1998 se je knjižnica povečala za 48 m 2 , na katerih je bila urejena čitaln i ca in sodobno urejen otroški kotiček. Tako smo na nekdanji lokaciji na Šmarski cesti 3 razpolagali s 96 m 2 uporabne površine. V večjih prostorih smo lahko pričeli izvajati različne kulturne in izobraževalne dejavnosti, v prvi vrsti pravljične ure, organizirane obiske vrtca in osnovne šole pa tudi manjše razstave. Predvsem zato, da so predšolski in šolski otroci lahko pričeli redno obiskovati knjižnico, smo jo odprli še enkrat tedensko v dopoldanskem času, tako da je knjižnica danes odprta za obiskovalce kar 45 ur na teden.
V naslednjih dveh letih smo knjižnico ves čas prostorsko posodabljali, ponudili smo nove storitve in knjižnično zbirko dopolnjevali z gradivom na novih nosilcih slike in zvoka. Med drugim smo obiskovalcem omogoči li uporabo interneta, zaradi velikega zan imanja pa smo obogatili tudi zbirko zgoščenk, videokaset in pozneje še DVD-jev. Leta 2002 smo prvi v knjižnični mreži Knjižnice Prežihov Voranc izposojo s pomočjo računalniškega programa VIR zamenjali s sistemom COB ISS. Tako se je Knjižnica Škofljica priključila računalniško podprti mreži knjižnic po vsej Sloveniji.
Nekdanja lokacija knjižnice Škofljica na Šmarski cesti 3
7
Knjižnica Škofljica izvaja številne dejavnosti za otroke in odrasle. Glede na velik obisk in zadovoljstvo obiskovalcev takšnih prireditev smo vedno želeli svojo ponudbo še razširiti, vendar so nas tudi pri tem ovirali premajhni prostori. Kljub temu smo v letu 2005 med počitnicami otroke povabili na ustvarjalne delavnice, ki so postale redna dejavnost naše knjižnice. Istega leta smo pričeli tudi z izposojo didaktičnih igrač; zanimanje zanje je ob rednem dopolnjevanju zaloge razveseljivo veliko. Prav tako je leta 2005 knjižnica začela organizirati prireditve za odrasle, kot so knjižne čajanke, potopisna predavanja, predstavitve novih knjig in podobno, vendar so se dosedaj zaradi prostorske stiske vse te dejavnosti morale odvijati izven knjižnice.
Alma Vidmar Mederal
8
Enota Škofljica ima v povprečju med vsemi enotami Knjižnice Prežihov Voranc največji porast tako izposoje kot tudi obiska knjižnice. Je enota, ki se stati stično gledano najbolj razvija, vendar pa je dosedaj zaradi pomanjkanja prostora in utesnjenosti lahko grad ila predvsem na izposoji gradiva na dom .
96 m2 je kmalu postalo pretesnih ...
9
Zanimanje za knjige v občini Škofljica je veliko in se strmo vzpenja, kar potrjujejo tudi vedno novi vpisi č l anov. Tudi zato je knjižnico že nekaj let pestila huda prostorska stiska. Kljub temu, da smo nekdanje prostore ves čas opremljali s čim bolj funkcionalnim pohištvom in povečevali odpiraini čas knjižnice, smo možnosti za nadaljnje prerazporejanje gradiva že povsem izčrpali. Hkrati se je zaradi potreb obiskovalcev močno povečeval a zaloga raznovrstnega gradiva, pojavljali pa so se tudi novi mediji in nove storitve knjižnice, ki so zahtevale dodaten prostor. Tudi obisk je velik, saj v povprečju knjižnico dnevno ob i šče čez 100 uporabnikov. Glede na vse naštete parametre bi škofljiška knjižnica morala meriti 700 m 2 • S selitvijo na 340 m 2 novih, svetlih prostorov, na lokacijo Ob pošti 2, knjižnica Škofljica dosega vsaj minimalne standarde, s čimer se lahko pohvali le malo slovenskih splošnih knjižnic. Poleg dobrega dela vodstva Knjižnice Prežihov Voranc ter knjižničark v enoti Škofljica in s tem navdušenih uporabnikov je razlog za uspeh zagotovo tudi v dejstvu, da je škofljiška občinska uprava vedno izkazovala velik posluh za potrebe knjižnice. Po uvedbi lokalne samouprave leta 1990 je bila občina Škofljica prva na področju knjižnične mreže Knjižnice Prežihov Voranc, ki je prepoznala pomembnost splošnega knjižničarstva za kraj in začela posvečati pozornost in namenjati sredstva razcvetu lokalne knjižnice. S selitvijo knjižnice v prenovljene in večje prostore žanjemo sadove vloženega dela in prizadevanj. Največjo korist pa bo nova knjižnica prinesla krajanom, njenim zvestim in novim uporabnikom .
10
Nova lokacija knjižnice Škofljica. Ob pošti 2
Razvoj knjižnice Škofljica od začetka delovanja do leta 1999 Mag. Teja Zorko Prvi podatki o knjižnici na Škofljici se nanašajo na knjižničarje: od leta 1965 do 1967 je v knjižnici delovala Hilda Podlogar, v letu 1968 Miro Možina, ki se je v škofljiško knjižnico dnevno vozil iz Ljubljane, od leta 1969 dalje pa škofljičanka Tončka Grat, ki je kot domačinka vpeljala bolj redno poslovanje knjižnice in z zavzetostjo v kratkem času dvignila tako izposojo kakor obisk. Iz arhivskih poročil lahko razberemo, da je bilo v knjižnico Škofljica leta 1969 vpisanih 163 bralcev, ki so knjižnico obiskali 618- krat, kar je pomenilo I 18 % porast glede na leto prej, izposojenih knjig je bilo 1189, kar je bil 134% porast, odprtost knjižnice pa se je povečala na 107 ur letno, kar je predstavljalo 50 % večjo odprtost v primerjavi z letom prej. (Vir: Arhiv Knjižnice Prežihov Voranc) Nadaljnjim podatkom lahko sledimo iz poročil o točkovanju knjižnic od leta 1975 dalje na podlagi vprašalnikov, ki so takrat služili kot podlaga za finančno ovrednotenje dela knjižnic. Knjižnica Škofljica je že v letih 1977 in 1978 organizirala tudi diskusijske literarne večere in pravljične urice za mlade bralce. Kakor vse knjižnice v tedanji občini Ljubljana Vič-Rudnik je tudi knjižnica na Škofljici omogočala svojim uporabnikom prost pristop do knjižničnega gradiva, vodila je dva kataloga, abecedno imenski in stvarni katalog, bralci pa so tedaj plačevali
•
TEMELJNA KNJiŽNA ZALOGA
•
OBISK BRALCEV
Prikaz statističnih podatkov za knjižnico Škofljica v obdobju od 1965 do 1970 1400 1200 1000 800 600 400 200
O
I 1.65.
1. 66
1. 68
1. 69
1. 70
Prikaz statističnih podatkov za knjižnico Škofljica v obdobju od 1975 do 1981
6000
5000
4000
3000
2000
1000
o 1.751.76
12
1. 67
1.77
1.781.79
1.80
1.81
(Vir: Arhiv Knjižnice Prežihov Voranc)
Prikaz statističnih podatkov za knjižnioi Škofljica v obdobju od 1982 do 1989 5000 4500 4000 3500 3000 2500 2000 1500 1000 500
O 1. 82
1. 83
1. 84
1. 85
1. 86
1. 87
1. 88
1. 89
Prikaz rasti temeljne knjižne zaloge in obiska bralcev v knjižnici Škofljica v obdobju od 1990 do 1999
6000 4000 2000
o 1. 90 1. 91
1. 92 1. 93
1. 94 1. 95 1. 96 1. 97
1. 98 1. 99
izposojnino, ki je znašala od I % do 3 % nabavne vrednosti izposojene knjige. (Vir: poročilo Splošnoizobraževalno knjižničarstvo v občini Ljubljana Vič- Rudnik, ki ga je pripravila Kulturna Skupnost Ljubljana-Vič Rudnik leta 1978. Arhiv Knjižnice Prežihov Voranc) Knjižnica Škofljica je tedaj , kakor beremo v arhiviranih zapisnikih, delovala v relativno ustreznih prostorih, njeni statistični pokazatelji pa so stalno naraščali. Zato ne preseneča, da sta leta 1981 za zgleden razvoj knjižnic na Škofljici in na Robu na Dolenjskem knjižničarki Tončka Grat in Angelca Puh prejeli Trubarjevo plaketo, ki jima jo je ob kulturnem prazniku in hkrati dnevu knjižničarjev občine Ljubljana Vič-Rudnik podelil dolgoletni ravnatelj univerzitetne knjižnice prof. Jaro Dolar. V svojem nagovoru je izrazil priznanje obema knjižnicama, » ... saj je presenetljivo, da je v nekem kraju toliko bralcev kot prebivalcev.« (Vir: časopisni članek "Knjižničarjem Trubarjeva odličja" v Dnevniku, 19. februar 1981) Obisk bralcev je v zadnjih štirih letih pred profesionalizacijo knjižnice upadal, pa tudi moči Tončke Grat, goniine sile knjižnice, so spričo bolezni že nekoliko opešale. Leta 1990 je knjižnica Škofljica postala profesionalna enota matične Knjižnice Prežihov Voranc, s čemer je dobila nov zagon: pet ur odprtosti na teden se je že leta 1991 povečalo na 10 ur, potem pa počasi naraščalo do današnjih 45 ur tedenske odprtosti za uporabnike. Od leta 1992 knjižnico vestno in uspešno vodi Alma Vidmar Mederal. Rezultati dobrega dela so vidni tudi v statističnih pregledih, ki so prikazani v nadaljevanju.
13
Knjižnica Škofljica v številkah od leta 2000 do leta 2006 Marina Plešej Kot nam kažejo statistični podatki je enota Škofljica v letih od 2000 do vključno 2006 izredno uspešno poslovala. Izposoja, obisk, članstvo knjižnice in temeljna zaloga gradiva so se povečevali, obisk se je povečal kar za 166 %, izposoja gradiva na dom pa za 86 % . Statistični podatki enote Škofljica naraščajo najhitreje med vsemi enotami Knjižnice Prežihov Voranc, vendar pa so bile zaradi pomanjkanja prostora in utesnjenosti določene aktivnosti knjižnice okrnjene. V letu 2000 je enota Škofljica svojim uporabnikom ponudila uporabo interneta, bralcem smo ponudili bolj pester in kvaliteten izbor revij, začeli smo z nakupom CD-romov, povečali odprtost knjižnice, pri nabavi upoštevali tudi želje bralcev. V vseh letih se izredno povečuje izposoja knjig (za povprečno 7 % letno), še bolj pa izposoja neknjižnega gradiva, ki dosega tudi 80 % porast letno. Povečan obisk bralcev je knjižnica dosegla z ažurno nabavo gradiva, novimi revijami, z nakupom funkcionalne opreme, možnostjo poslušanja glasbe v prostorih knjižnice, z nakupom igrač za najmlajše, s povečano odprtostjo enote in nenazadnje tudi s strokovnostjo in prijaznostjo knjižničarjev. Knjižnica je s kvalitetnimi in vsebinsko raznolikimi prireditvami pritegnila v knjižnico tudi veliko članov knjižnice, kot tudi potencialnih uporabnikov. Rezultati so obetajoči, obisk knjižnice se povečuje, tudi do 35 % letno.
Članstvo v enoti Škofljica nenehno narašča, konec leta 2006 je enota štela 1846 aktivnih članov, kar je kar za 100 % več kot leta 2000, na leto knjižnica pridobi povprečno 230 novih članov. Letni prirast gradiva je v letih 2000-2003 približno enak, 25 % porast pa knjižnica beleži leta 2004, v letu 2005 pa beležimo padec nakupa gradiva. Knjižnica ima zelo bogato in pestro knjižnično ponudbo, njena temeljna zaloga znaša konec leta 2006 1935 I enot. Pri nabavi gradiva se upoštevajo strokovni kriteriji in skrb za kvaliteto knjižničnega gradiva, upošteva pa se tudi specifiko okolja, v katerem knjižnica deluje in želje uporabnikov.
14
Člani
Temeljna knjižna zaloga
~
T3
20000 , - - - - - - - - - - - - - - - 18000 + - - - - - - - - - - - - - -1._
2000 , - - - - - - - - - - - - - - -
16000 + - - - - - - - - - - -----,.__- t . _ 14000 + - - - - - - ---....---1._-1._-11--12000 +--=-- .___----j__----j__---l._---l._- t._ 10000 +--__- __----j__---l__---l._---l._- t._ 8000 +--__- __----j__---l__---l._---l._- I._ 6000 +--__- __----j__---l__---l._---l_ - t._ 4000 +--__- __----j__---l__---l._---l._- I._ 2000 +--__- __----j__---l__---l._---l_ - t._
1600 + - - - - - - - - - - -----,.__-11--1400 + - - - - - - - - - - - - - - - ;=-- 1._- 1._ 1200 + - - - - - - - - - .__-1._-1._-11--1000 +---------j__- I__---l._- I._- I._
1800 + - - - - - - - -- - -- ---.. _
-~ ;u
600 400 200 +--__-.-----j.--I.----l.-~_-I._
O ~~-~~~~--~--~--~~
2000 2001
2000 200 1 2002 2003 2004 2005 2006
obdobje
obdobje
Obisk (zaradi izposoje na dom)
Izposoja gradiva na dom
35000 , - - - - - - - - - - - - ------..--
100000 , - - - - - - - - - - - -- -------...90000 + - - - - -- - - -- ----l_ - t. _ 80000 + - - - - - - - - ----l._- I_- I._
30000 + - - - - - - - - - - - -1_- 1._ 25000 + - - - - -- - - --1._-1._-11---
1l ~
20000 + - - - - - - ,...___-1._-1._-1._-11---
o 15000 +--__10000 +--__5000 +---.
-
__-1__-1._-1._-1._-11--__-
I__-
2002 2003 2004 2005 2006
I. - ---l._---l_ - I._
__----j__---l__---l._---l_ - I._
O ~~-~~~~--~--~--~~
2000 200 1 2002 2003 2004 2005 2006 obdobje
l
,§-
~~~~~ ~====~::=~;==~:==~:==~:==!:= __----j__---l__---l._---l._- t. _
50000 +---. 40000 +--__30000 +--__-
__----j__---l__- I._- I_- t. _ __----j__---l__---l._---l._- t. _
20000 +--. - -. - -1. _- . 1-- . 1--__- -. 10000 +--__- . - -1._- . 1-_ 1--- . - -. O ~~-~~~~--~--~--~~
2000 2001
2002 2003 2004 2005 2006
V novih prostorih bo knjižnica Škofljica lahko še bolje živela in se razvijala. Poleg osnovnih storitev, ki se nanašajo na izposojo gradiva, posredovanje informacij in bibliopedagoško delo, bo organizirala posebne dejavnosti za mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju braine kulture, sodelovala v vseživljenskem učenju, zagotavljala dostopnost in uporabo gradiv javne oblasti, organizirala kulturne prireditve, ki so povezane z njeno dejavnostjo. Statistični podatki bodo tudi v prihodnje nedvomno rasli , zadovoljni knjižničarji pa bomo poskrbeli za zadovoljne uporabnike.
obdobje
15
Tončka Grat, knjižničarka v knjižnici na Škofljici, ki je nosila knjige tudi na dom Mag. Teja Zorko
Kmalu po upokojitvi, na kulturni praznik 8. februarja 1969, je Grat začela s pionirskim delom - odločila se je, da bo prosti čas uporabila za uresničenje svojih dolgoletnih sanj. Sokrajane je povabila, naj ji odstopijo knjige, ki jih niso več potrebovali in tako ustvarila začetni fond knjižnice na Škofljici, ki jo je vodila 21 let. Tako je leta 1990, ko je bila knjižnica priključena Knjižnici Prežihov Voranc, predala zakladnico 4.000 knjig. "Začetki niso bili lahki. Krajani so bili pretežno kmetovalci in hkrati delavci v Ljubljani, bili so novi prišleki, ki so ves čas porabili pri gradnji in urejanju novih hiš. Branju so namenjali bore malo časa. Mnogokrat sem hodila po hišah in prepričevala ljudi , pobirala naročila in jim naslednji dan prinašala željene knjige na dom. Pri 53. letih sem naredila vozniški izpit in tedaj sem knjige vozila tudi na Pijavo Gorico. Najbolj zveste bralke so bile starejše žene, ki zavoljo opešanosti niso mogle več delati v hiši, zato so si dneve krajšale z branjem. Ponosna sem, da moje delo ni zamrlo, še več, navkljub vedno višjemu standardu, vedno novim oblikam izrabe prostega časa, občani v vedno večjem številu prihajajo v knjižnico. « je povedala prva škofljiška knjižničarka leta 1998, ob svoji osemdesetletnici. (Vir: Glasnik, glasilo občine Škofljica, letnik 1'1., številka 3-4, marec-april 1998, str. 16) Gospa Gratova je še vedno .-~ čila varovanka Doma za starejše občane na ljubljanskem T; Tončka
...
Enota RUDNIK Dolenjska c.1 I. 1000 4ubljan. tel.: 01/427·]4·23 f.ks : 01/427·26·61 e·po!ta: b.rb.ra.kaiser@lj·pv.sik.si četrtek
Knjižnica Prežihov Voranc Enota Škofljica tel. : 01/366-30-44 faks: 01/366-30-43
12-1 9
ostali delavniki
8- 19
sobota
8· 13
e-pošta: alma.vidmar-mederal@lj-pv.sik.si www.vic.sik.si
Enota BRDO Brdnikova 14. 1000 Ljublj.n. tel.: 01/257· 18·24 e-pošta: mateja.leskovec@lj-pv.sik,si
torek, četrtek petek
13·19 8·14
Enota GRBA C. n. Brdo 63. 1000 Ljubljana tel.: 01/257-29· 17
URNIK od 1.9.2007
e-pošta: petra.cigut@ lj-pv.sik.si
ponedeljek, sred •• petek
13·19 8· 14
četrtek
ponedeljek, torek, sreda in petek
8-19
Enota DOBROVA Ul. Vladimirja Dolničarja 2
1356 Dobrova tel.: 01/364·20·40
četrtek
e-pošta: maja.jeric@ lj-pv.sik.si
ponedeljek torek, sreda, petek
8· 14 13- 19
Enota IG Troštova 5. 1292 Ig tel.: 01 /286·33·88 e-pošta: tadeja .kavcic@ lj-pv.sik.si
ponedeljek, sred., petek
13 · 19 8·14
četrtek
Enota VELIKE LAŠČE Stritarjeva c. I. 1315 Velike tel.: 01/788·98·86
Lašče
mihaela .andromako -rihar@ lj-pv.sik.si
ponedeljek, sred.
četrtek,
petek
13· 18.30 9· 14
Enota PODPEČ Jezero 21 , 1352 Preserje tel.: 01/363- 13- 18 faks: 0 1/363·13· 19 e·po!ta: sikpwic@ lj·pv.sik.si torek. petek sreda
14·19 10- 14
Enota HORJUL Slovenska c. 17. 1354 Horjul tel.: 0 1/750·02- 12 faks: 01/750-02· 11 e· pošta: slkpwlc@lj·pv.Slk.sl ponedeljek sred. petek
9· 14 IS-20 13- 18
POLETNI URNIK 2007 ponedeljek sreda 13- 19 četrtek torek, petek
8- 14
12- 19
UPRAVA
R 02
KNJIZNICA . ..
o
i
~~JO;f1 KnJ i žn i ca
027( 497 .4 Skof lJ lea ) 1111111111111111111111111111111111111
10712274
Knjižnica Prežihov Voranc Enota Škofljica Ob pošti 2 1291 Škofljica
i
COBISS
eg