Letos smo se v Slovanski knjižnici odločili, da predstavimo nekaj svojega dragocenega in redkega gradiva, katerega dostopnost je omejena, knjižnica pa ga je dolžna primerno varovati in hraniti. V knjižnici je takšno gradivo predvsem predmet zanimanja različnih strokovnjakov in raziskovalcev, manj pa je v širši javnosti govora o njihovih izsledkih in pomenu te literature. Ko sva se avtorja razstave lotila dela, sva se znašla pred nelahko nalogo. Misel, da bi skušala prikazati najbolj reprezentativne primere raznolikih vsebin iz dragocene zbirke Slovanske knjižnice, sva morala hitro opustiti. Gradiva je preprosto preveč: samo v skoraj že napolnjeni sobi za dragocenosti, kjer od nekdaj hranimo publikacije s posebno signaturo za »raritete«, najdemo nad 800 naslovov, kar predstavlja približno 0,5% vsega gradiva. A veliko dragocenega, redkega in posebnega gradiva hranita tudi naši dve drugi skladišči.
jih skušamo umestiti in ovrednotiti, se nam začno odpirati domala vsa poglavja in podpoglavja slovenske slovstvene, literarne in pisne kulturne zgodovine. V vsej knjižnici najdemo s pomočjo sistema Cobiss vsaj 160 katalogiziranih izvirnih naslovov (brez dragocenih faksimilov), ki formalno veljajo za zaščiten kulturni spomenik - kar pomeni, da njihova letnica izdaje sega pred leto 1801.
Poleg tega pokrivajo zbirke Slovanske knjižnice večji del slovenske slovstvene, humanistične, literarne in časnikarske produkcije 19. in prve polovice 20. stoletja. Med njimi najdemo skoraj vse kanonske leposlovne prvotiske, pa tudi publikacije, ki so se nekoč množično prebirale, a so danes zelo redke. Kljub vsemu so izredno pomenljive, najpogosteje s povsem drugih vidikov kot nekoč.
Če knjige Slovanske knjižnice, ki jih zaznamuje patina let, izvlečemo s police, se zazremo v njihove pogosto neobičajne črke in črkopise, potem pa preidemo k branju,
Kaj torej predstavlja pričujoča razstava? Gre resnično le za droben del dragocenega in redkega gradiva. Kar
predstavlja najširši publiki, skuša ovrednotiti in približati znotraj različnih kontekstov – zgodovinskega in duhovnozgodovinskega, slovstvenega, leposlovnega, sociološkega in seveda bibliofilskega – oziroma vsaj namigniti nanje.
Ob izboru sva morala avtorja zaradi pretežno tematskega pristopa izpustiti mnoge dragocenosti, ki jih našim obiskovalcem na vodenih obiskih knjižnice sicer radi pokažemo. Ker sva začela s časovnim kriterijem, naju je ustavila že pisna dediščina iz obdobja baroka na Slovenskem. Slovanska knjižnica se lahko pohvali z res lepo bero izvirnih publikacij iz slovstvenega preporoda s konca 17. in začetka 18. stoletja: Kastelca, Svetokriškega in druge baročne pridigarje ali pa ljubljanske učenjake na čelu s Schönlebnom in Valvasorjem.
Istočasno sva naletela na publikacije, ki so v 18. in v začetku 19. stoletja dosegale večje število bralcev: bodisi
da je šlo za tradicionalno nabožno vrsto, ki je že od samega Trubarja dalje skušala tudi opismenjevati, bodisi da je šlo za poučne, uporabne ali zabavne tiske, ki so prvotno vzniknili iz duha razsvetljenstva. Tako predstavljamo zgodnje izdaje Kempčanove Hoje za Kristusom, »Japljevo« Biblijo, pratike in še kakšen ljudski priročnik boste našli med njimi. Konec 19. in v začetku 20. stoletja so mnogi tiski že dosegali najširšo možno populacijo pismenega prebivalstva. Danes se je nekaj te v preteklosti samoumevne produkcije ohranilo v zelo redkih primerih, ki imajo vlogo dokumenta ter so priče duha in navad nekega časa – na primer Slovenski spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih pisem. Pri izboru se nisva mogla odreči najžlahtnejšim izvirnim publikacijam slovenskega Parnasa – Prešernu, Cankarju, Župančiču …
V izbor sva končno uvrstila tudi nekaj knjižničnih »posebnežev«, knjig »posebnega pomena«. Največ prostora tako namenjamo naši najstarejši knjigi Herbardi Aurspergy baronis ... vita et mors, latinskemu življenjepisu Herbarda VIII. Turjaškega, ki je z letnico 1575 ena prvih kadarkoli natisnjenih knjig v Ljubljani. Tu so še redkosti ali unikati, ki smo jih bolj ali manj naključno našli pri bibliotekarskem delu. Naj nas spomnijo, da se
lahko za na videz povsem nepomembnim, celo neuglednim tiskom včasih skrivajo osupljive in nadvse zgovorne podrobnosti.
Iz redkih in dragocenih knjig Slovanske knjiznice Mnoge dragocene, redke in unikatne publikacije Slovanske knjižnice bodo morale še počakati na druge podobne razstave. Pričujoča razstava želi tokrat poudariti:
izvirne publikacije iz obdobja baroka na Slovenskem ter njihovo vlogo pri razvoju slovstva, jezika in kulture;
knjige dolge kulturne tradicije - nabožne in posvetne;
publikacije množične produkcije, ki so nekoč služile zabavi ali uporabnemu pouku, danes pa so izjemno redke ali celo unikati;
izborne primere iz slovenskega leposlovnega kanona 19. stoletja in
edinstvene ali redke publikacije, ki svojo posebnost kažejo na sebi lasten način.
od 1. septembra do 30. oktobra 2014 Slovanska knjižnica Einspielerjeva 1, Ljubljana
Avtorja razstave: mag. Kristina Košič Humar Pablo Juan Fajdiga