mestna knjiĹžnica ljubljana
Fran Milčinski se je rodil 3. 12. 1867 v Ložu na Notranjskem. Milčinski je bil drugi otrok, imel je še starejšega brata in dve mlajši sestri. Ko je bil star štiri leta, so se z družino preselili v Ljubljano. Milčinski se je najprej šolal v Prvi mestni deški šoli Sv. Jakoba, nato so razred preselili v Drugo mestno deško šolo. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v licejskem poslopju, leta 1885 pa je pričel s študijem prava na Dunaju. V mladosti je spoznal Marijo Krejči, s katero sta se leta 1910 tudi poročila. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: Breda (slavistka), Janez Krstnik Vid (specialist za sodno medicino in predsednik SAZU), Franc Serafin - Ježek (igralec, dramatik, humorist) ter Leon (psihiater). Ali veš? Sin Franc Serafin je pravzaprav Fran Milčinski Ježek, avtor Zvezdice zaspanke. Fran Milčinski je bil po poklicu pravnik. Kot mladinski sodnik in socialni delavec na področju mladostniškega prestopništva se je boril za pravice otrok. V prostem času je pisal, zelo rad pa je ustvarjal tudi na področju gledališča in radijske igre. Ali veš? Po njem se imenuje ulica v Ljubljani, Milčinskega ulica.
2
Fran Milčinski (1867–1932)
Fran Milčinski z družino (Vir: Fran Milčinski: Dnevnik 1914-1920. V Ljubljani, 2000. Hrani MKL – Slovanska knjižnica.)
Vodenje oddaje na radiju (Vir: Digitalna knjižnica Slovenije, https://www.dlib.si/)
PISATELJ Milčinskega danes poznamo predvsem kot pisatelja pravljic in humoresk ter avtorja gledaliških in radijskih iger. Začetki njegove pisateljske poti segajo že v čas študentskih let, ko je objavljal v časopisih Škrat (1885) in Rogač (1885–1890). Za pravi začetek pisanja štejemo humoresko Zoper samobeležnik, ki je bila leta 1900 objavljena v časopisu Slovenski narod. Milčinskega kot avtorja prispevkov zasledimo v vseh časopisih, ki so takrat izhajali: v Vesni, Ljubljanskem zvonu, Domu in svetu, Slovencu, Slovenskem narodu, Jutru ... Svoja besedila Fran Milčinski (1867–1932)
3
je večkrat podpisal s psevdonimom Fridolin Žolna. Najbolj značilna tematika Milčinskega je upodabljanje slovenskega meščanstva in malomeščanstva pred 1. svetovno vojno ter po njej. Pisal je tudi o mladinski problematiki, poudarjal vprašanja vzgoje, opisoval vpliv okolja na otroke. To se najbolj zazna v romanu Ptički brez gnezda. PTIČKI BREZ GNEZDA Vprašanje nezakonskih otrok in mladoletnega prestopništva je Milčinskega vznemirjalo kot pisatelja in sodnika. Povest Ptički brez gnezda je oblikovana kot jasen zgled nepravilnega ravnanja odraslih pri vzgoji otrok. Zgodba pripoveduje o treh nesrečnih prijateljih, zraslih v različnih okoljih, ki jih povezuje izkušnja težavnega otroštva. Ker si drugače ne znajo pomagati, se odločijo za skupen pobeg. Po vrsti zapletenih dogodivščin se njihova zgodba srečno razplete. K temu bistveno pripomorejo starši, ki spremenijo svoj odnos do otrok. Milčinski je delo Ptički brez gnezda izdal pri založbi Mohorjeva družba, s čimer je poskrbel, da je gradivo prišlo v skoraj vsak dom. Mladina je v zabavnem branju našla svarilen vzgled in nevsiljiv nauk. Zgled za obliko povesti je našel pri angleškemu pisatelju, Charlesu Dickensu, ki je 80 let pred Milčinskim pisal o podobni tematiki. BUTALCI Se spomnite, kako so šli Butalci po poln voz soli, nato pa so na poti nazaj prosili po hišah za ščep soli, da si osolijo večerjo? Take in podobne zgodbe najdemo v knjigi Butalci. Za Butalce je značilno, da so povsod doma in da jim nič ne 4
Fran Milčinski (1867–1932)
manjka, le pamet ni prava. Prve zgodbe o njih je moč zaslediti v knjigi Tolovaj Mataj (1917), pozneje jih je Milčinski objavljal tudi v Našem rodu ter v Žiki in Zadrugarju, od leta 1928 jih je pripovedoval v živo na ljubljanskem radiju. Snov za Butalce so Milčinskemu dale šaljive zgodbe, ki jih je ljudstvo pripovedovalo o prebivalcih raznih krajev, navdih za vsebino je med drugim dobival tudi v vsakodnevnih procesih na sodišču. Založba Mladinska knjiga je zgodbe prvič izdala leta 1949. Od tedaj so tako rekoč ponarodele, zato jih poznajo tudi ljudje, ki knjige o Butalcih sploh niso prebrali. Brezčasni humor Milčinskega je tudi za sodobnega bralca neprecenljivo branje, zato na nekaj let izide ponatis Butalcev. Zadnja izdaja je iz leta 2017. Ali veš? V pustnem času maske Butalcev v Cerknici za en teden prevzamejo oblast od župana.
Od leve proti desni: najstarejša izdaja Butalcev iz leta 1949 (Mladinska knjiga), Butalci iz leta 1975 (Mladinska knjiga), Butalci iz leta 2017 (Mladinska knjiga) Hrani MKL – Slovanska knjižnica.
Fran Milčinski (1867–1932)
5
MLADINSKO PRAVO V času Frana Milčinskega se je veliko pisalo o mladini, njeni vzgoji ter pričakovanjih družbe. Predvsem šola je bila med prvimi v vrsti, ki naj bi skrbela za zgledno obnašanje in vzgojo otrok, pa vendar se je zaradi prenapolnjenosti razredov in pomanjkanja pedagoškega kadra pojavljajo vprašanje, kam s težavnimi mladostniki. Problematične otroke so po sklepu pristojnega sodišča dajali v rejo, jih dodeljevali v uk obrtnikom, v skrajnem primeru pa so jih poslali v zavod za težavno mladino. Iz zapisov Milčinskega je razvidno, da je bil vsak prestopnik, ki so ga sprejeli v zavodu za prevzgojo, velik finančni zalogaj. Sodniki so to skušali urediti preko donacij zasebnikov, zato je postopek institucionalizacije potekal dlje časa ali se je celo ustavil. Milčinski je leta 1907 predaval v Splošnem slovenskem ženskem društvu, pred poslušalce je »razpostrl žalostno, a bogato razstavo vsega, kar se pri nas za otroke še ni storilo…« (Ptički brez gnezda, 1963, str. 250). Težave so se pojavljale tudi pri rejnikih, ki jim je reja otrok zagotavljala zgolj vir lahkega zaslužka. Tako ravnanje je omogočalo pomanjkanje urejenega zakona nadzorstva nad rejniki. Več o tem si lahko prebereš v povesti Gospodična Mici. Z neutrudnim delom na področju mladinskega sodstva in seznanjanjem javnosti o vzrokih za mladinsko prestopništvo je Milčinski prispeval k večjemu razumevanju težav, s katerimi se je soočala tedanja mladina. Da bi tematiko čim bolj približal navadnemu ljudstvu, je pisal humoreske s pravno vsebino, predaval v različnih društvih in objavljal povzetke predavanj v splošnih časopisih.
6
Fran Milčinski (1867–1932)
Ali veš? Odrasli, ki so bili dobro preskrbljeni in niso poznali bede, lakote in zanemarjanja, so menili, da se mora izprijeno mladino zapreti v ječo ali v prisilno delavnico. Milčinski pa je razumel vpliv okolja, vzgoje in socialnih razmer na razvoj človeka in se je z veliko vnemo boril za pravilno obravnavo takih primerov.
V članku z naslovom Zanemarjena in izprijena mladina je Fran Milčinski povzel glavne točke iz dela Verwahrloste und entartete Jugend in Krain. (Vir: Slovenski učitelj, 1906. Hrani MKL – Slovanska knjižnica.) Fran Milčinski (1867–1932)
7
NEKAJ BESED O SMRTI Fran Milčinski je umrl med delom v odvetniški pisarni, dne 24. 10. 1932. Že leta 1911 je o lastnem neizogibnemu koncu napisal nekaj besed: »Ne vem, zakaj ne bi smel baš o svoji smrti povedati kake besede. Kadar pričnem, holaj, tako mislijo, da me morajo tolažiti in da ne bom umrl. Toda sem se odločil, da bom. Ne morebiti baš ta dan ali leto to leto ali bližnje, nego bom umrl kadarkoli. Toda, da bom, sem se odločil trdno. Dokler sem bil mlajši, je bil položaj drugačen. Takrat sploh nisem imel namena umreti ...« (Milčinski, F. (1911). Nekaj besed o smrti. Ljubljanski zvon, 52 (11), 635–656. Hrani MKL – Slovanska knjižnica.)
Dela, ki so izšla po avtorjevi smrti: Butalci, Zgodbe skavta Petra, Humoreske in groteske. ZANIMIVOSTI: Milčinski je v svojih delih upodabljal življenje pred 1. svetovno vojno in po njej. Med prvo svetovno vojno je pisal dnevnik, ker ni želel pozabiti grozot, ki so se dogajale vsak dan. Značilno za Milčinskega pa je, da je vse sprejemal potrpežljivo in z dobro mero humorja. Milčinski je imel pisanje za hobi, sprostitev. Pisal je v prostem času in za zabavo, zato ni razumel pisateljev, kakršen je bil Ivan Cankar, ki so smatrali pisanje za poklic. Ljudem je želel približati mladostniško pravo skozi humoristične pravniške zgodbe. 8
Fran Milčinski (1867–1932)
»Išče se Uršo Plut« je pravna humoreska, Milčinski je zgodbo povzel po sodnih spisih. (Vir: Slovenski pravnik, 1907. Hrani MKL – Slovanska knjižnica.)
SEZNAM LEPOSLOVJA: Humoristična proza: Igračke 1909 Muhoborci 1912 Mladih zanikarnežev lastni životopis 1912 Ptički brez gnezda 1917 Gospod Fridolin Žolna in njegova družina 1923 Dvanajst kratkočasnih zgodbic 1924 Tokraj in onkraj Sotle in tam preko 1925 Gospodična Mici 1930 Butalci 1949 Skavt Peter in dobra volja 1960 Fran Milčinski (1867–1932)
9
Pravljice: Pravljice 1911 Tolovaj Mataj in druge slovenske pravljice 1917 Zgodbe kraljeviča Marka 1923
Ptički brez gnezda, 1975
Tolovaj Mataj in druge zgodbe, 1985
Pravljice, 1911
Dramska besedila: Kratkočasna igra o prostoru za Prešernov spomenik 1904/1905 Brat Sokol 1906 Iz devete dežele 1908 Volkašin 1913 Mogočni prstan 1923 Zbirke: Igračke 1909 Muhoborci 1912 Suha roba 1919 Drobiž 1921 Gospod Fridolin Žolna in njegova družina 1923 Dvanajst kratkočasnih zgodbic 1923 Tokraj in onkraj Sotle 1925 Humoreske in groteske 1935 10
Fran Milčinski (1867–1932)
Zbirka Zbrani spisi 2 (leto 1960) vsebuje zgodbe: Drobiž; Gospod Fridolin Žolna in njegova družina; Dvanajst kratkočasnih zgodbic; Tokraj in onkraj Sotle ter tam preko; Gašpar, Mihec in Balzatar; Skavt Peter; Življenjepis mojega peresa. Hrani MKL – Slovanska knjižnica.
ZA VEDOŽELJNE: • • • • • • • •
Milčinski, F. (1960). Zbrani spisi 1. Ljubljana: DZS. Milčinski, F. (1960). Zbrani spisi 2. Ljubljana: DZS. Milčinski, F. (2000). Dnevnik 1914-1920. Ljubljana: Slovenska matica. Vrhovec, K. (1939). Fran Milčinski-vzgojnik. Ljubljana: Ženska založba Belo-modre knjižnice. Dolgan, M. (2014). Literarni atlas Ljubljane: zgode in nezgode 94 slovenskih književnikov v Ljubljani, Ljubljana: Založba ZRC SAZU. Buttolo, F. (1996). Slovenska književnost. Ljubljana: Cankarjeva založba. Mušič, J. (2004). Veliki album slovenskih pisateljev. Ljubljana: Mladika. Glušič, H. (1996). Sto slovenskih pripovednikov. Ljubljana: Prešernova družba.
Fran Milčinski, znani naš humoristični pisatelj. Ilustrirani Slovenec (12. 6. 1927), 24 (3), str. 7. Hrani MKL – Slovanska knjižnica. Fran Milčinski (1867–1932)
11
V zbirki Kulturna dediščina za družine Mestne knjižnice Ljubljana so do sedaj izšle naslednje brošure: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13.
Baron Anton Codelli (1875–1954) (2012) Poznaš Ljubljanski grad? (2012) Nove stare otroške igre (2012) Naši gasilci (2012) Jernej Kopitar (1780–1844) (2013) Legende Turjaškega gradu (2013) Ljubljana v času prve svetovne vojne (2014) Mitološka in junaška bitja v Ljubljani (2015) 60. obletnica pohodov ob žici (2016) Blaž Potočnik in šentviška čitalnica (2016) Leto 2017 – leto reformacije (2017) Domoznanstvo – s knjižnico do korenin (2017) Fran Milčinski (1867–1932) (2018)
Pripravila: Urša Šega, Slovanska knjižnica – center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke pri Mestni knjižnici Ljubljana. Izdala: Mestna knjižnica Ljubljana, 2018.
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Unescovo kreativno mesto od 2015