Borza zdravja Simona Resman
Proaktivna knjiĹžnica
Kazalo • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •
1 UVOD 2 ZDRAVSTVENA PISMENOST 2.1 Definicija zdravstvene pismenosti 3 SPLOŠNE KNJIŽNICE IN ZDRAVSTVENO OPISMENJEVANJE 3.1 Uporabniki knjižnice 3.2 Knjižnično osebje 4 PRAKSE V SPLOŠNIH KNJIŽNICAH 4.1 Zdravstvene informacije v tujini 4.2 Zdravstvene informacije v Sloveniji 5 ZDRAVSTVENE INFORMACIJE V MESTNI KNJIŽNICI LJUBLJANA 5.1 Zdravstveni kotiček 5.2 eZdravje 5.3 »Knjižnica spodbuja zdravo življenje in dobro počutje« 6 BORZA ZDRAVJA 6.1 Načrtovanje, organizacija, vodenje in vrednotenje Borze zdravja 6.1.1 Načrtovanje Borze zdravja 6.1.2 Organizacija in vodenje Borze zdravja 6.1.3 Evalvacija 6.2 Aktivnosti v Borzi zdravja 6.2.1 Vzdrževanje ažurne zbirke gradiva s področja zdravja in medicine 6.2.2 Posredovanje zdravstvenih informacij 6.2.3 Strokovna predavanja in delavnice, dogodki, razstave, posebne aktivnosti, izobraževanje 6.2.4 Zdravstvena pismenost za ciljne skupine 6.2.5 Promocija in komunikacija 7 ZAKLJUČEK 8 VIRI IN LITERATURA PRILOGA 1: ZDRAVSTVENI KOTIČEK – SPLOŠNE KNJIŽNICE ZA ZDRAVJE OBČANOV: Poročilo o izvajanju projekta v Mestni knjižnici Ljubljana, Knjižnici Otona Župančiča, od maja 2011 do decembra 2017 PRILOGA 2: VREDNOTENJE VPLIVA KNJIŽNICE
10. april 2019
1 1 1 2 3 3 6 6 7 8 9 9 10 10 10 10 11 12 13 15 15 16 17 18 19 20 22 31
48
Borza zdravja celostno obravnava posredovanje zdravstvenih informacij in zdravstveno opismenjevanje v MKL. Koncept združuje že obstoječe aktivnosti in dodaja nekatere nove. Njegov namen je širitev storitev po celi mreži MKL, tako v območne enote kot krajevne knjižnice. Tako bosta posredovanje zdravstvenih informacij in zdravstveno opismenjevanje postala redna dejavnost MKL, ki bo omogočala vključevanje prostovoljcev in povezovanje z deležniki v lokalnem okolju (javni zavodi, društva).
10. april 2019
49
Zdravstvena pismenost Zdravstvena pismenost temelji na funkcionalni pismenosti in vključuje znanje, motivacijo in sposobnosti ljudi za dostop do informacij o zdravju ter njihovo razumevanje, ocenjevanje in uporabo. Na podlagi zdravstvenih informacij posameznik presoja in se odloča o skrbi za zdravje, preprečevanju bolezni in spodbujanju zdravja in tako vse življenje ohranja in izboljšuje kakovost svojega življenja. Posameznik je pogosto soočen z zelo kompleksnimi informacijami in odločitvami glede lastnega zdravja. Za to je pomembno, da je posameznik tudi: Vizualno pismen: sposoben razumeti grafe in druge vizualne informacije. Računalniško pismen: sposoben uporabljati računalnik. Informacijsko pismen: sposoben pridobiti in uporabiti relevantne informacije. Računsko pismen: zmožen računati ali razmišljati s pomočjo številk.
10. april 2019
50
Uporabniki knjižnice Za mnoge ljudi so prav splošne knjižnice vstopna točka v iskalnem procesu zdravstvenih informacij. Ljudje potrebujejo zdravstvene informacije zase, za sorodnike, prijatelje, znance ali pa jih zanima zdravje na splošno v njihovem lokalnem okolju. Ljudje si informacije pridobljene v knjižnici izmenjujejo in jih posredujejo naprej, na ta način postaja knjižnica v lokalni skupnosti prepoznavna tudi na področju posredovanja zdravstvenih informacij in zdravstvenega opismenjevanja. Informacije na spletu imajo pogosto vlogo »drugega mnenja«, prav gotovo pa je veliko ljudi, ki so jim žal prvo in edino »mnenje«. Veliko iskalcev informacij na spletu se zadovolji z zadetki brez preverjanja veljavnosti in kredibilnosti vira, ne znajo ovrednotiti informacije, veliko jih je prepričanih, da je vse, kar je dostopno na spletu, brezplačno. Uporabniki knjižnice morajo dobro razumeti vlogo knjižnice in razliko med zagotavljanjem informacij in dajanjem nasvetov.
10. april 2019
51
Knjižnično osebje Obstajajo notranji in zunanji faktorji, ki ovirajo knjižnično osebje pri posredovanju zdravstvenih informacij. Poleg odgovornosti za pravilnost zdravstvenih informacij, pomanjkanja znanja (notranji), knjižnično osebje izpostavlja tudi zastarelost in pomanjkanje zdravstvenih virov (zunanji). Tako zunanji kot notranji faktorji povečujejo prastrah knjižničnega osebja pred posredovanjem zdravstvenih informacij, ki bi uporabnikom lahko škodile. Prvi korak k premagovanju ovir je stalno strokovno izpopolnjevanje knjižničnega osebja. RUSA (Reference and User Services Association) je leta 2015 objavila revidirano obliko Health and Medical Reference Guidelines. Namen Smernic je pomoč knjižničnemu osebju pri posredovanju odgovorov na zdravstvene poizvedbe (http://www.ala.org/rusa/resources/guidelines/guidelinesmedical). Pri posredovanju zdravstvenih informacij gre za specifično področje, kjer so uporabniki pogosto zelo osebno vključeni. Knjižnično osebje potrebuje posebne kompetence: Prirojeno zanimanje za iskanje in posredovanje informacij, ki pomagajo pri boljših odločitvah. Spretnosti dobrega poslušanja. Občutljivost za čustveno stanje uporabnikov in njihovo potrebo po zasebnosti. Empatijo in odlične komunikacijske spretnosti (ustne in pisne). Spoštovanje pravice uporabnikov do neomejenega in brezplačnega dostopa do vseh vrst zdravstvenih informacij. 10. april 2019
52
Načrtovanje, organizacija, vodenje in vrednotenje Borze zdravja Analiza lokalne skupnosti: Ugotovimo strukturo prebivalcev: starostno (otroci, mladi, odrasli, starejši), izobrazbeno in ekonomsko. Ugotovimo splošno zdravstveno stanje prebivalcev. Identificiramo različne ponudnike zdravstvenih informacij. Z anketo med knjižničnim osebjem, pridobimo podatke o: Frekvenci / pogostosti vprašanj povezanih z zdravjem, ki jih na knjižnično osebje naslavljajo uporabniki. Virih iz katerih knjižnično osebje pridobiva informacije. Vsebini vprašanj uporabnikov. Izzivih s katerimi se srečuje knjižnično osebje ob vprašanjih uporabnikov. Z anketo pridobimo tudi informacije o: Potrebah knjižničnega osebja po dodatnem usposabljanju. Obliki in vsebini usposabljanja. 10. april 2019
53
Evalvacija Možni kvantitativni kazalci uspešnosti: Število posredovanih zdravstvenih informacij glede na kanal komunikacije. Število uporabnikov, ki so iskali zdravstvene informacije (delež potencialnih uporabnikov). Število obiskovalcev eZdravja na spletni strani MKL. Število udeležencev strokovnih predavanj, posebnih aktivnosti in izobraževanj v okviru Borze zdravja. Če se knjižnica odloči za na rezultatih temelječo evalvacijo aktivnosti Borze zdravja, potem uporabi za merjenje učinke, ki so naravnani na različne vidike za konkretno aktivnost. Za kvalitativne kazalnike uspešnosti pridobimo podatke prek anketnih vprašalnikov in intervjujev s fokusnimi skupinami: Delež uporabnikov, ki so v knjižnici našli ustrezno gradivo s področja zdravja. Delež uporabnikov, ki so izjavili, da so zadovoljni z odgovorom knjižničnega osebja na zastavljeno vprašanje s področja zdravja. Delež uporabnikov, ki so zadovoljni z izobraževanji s področja zdravstvene pismenosti, ki jih izvaja knjižnica. Delež uporabnikov, ki so dobljeno informacijo s področja zdravja uporabili za določen namen(za potrebe šole, službe, za osebno rabo). Delež uporabnikov, ki so izjavili, da uporabljajo knjižnico za izboljšanje zdravstvene pismenosti. Delež uporabnikov, ki zaradi izboljšane zdravstvene pismenosti živijo bolj kvalitetno in samostojno odločajo o svojem zdravju. Delež uporabnikov, ki so se v knjižnici prvič srečali s področjem zdravja. 10. april 2019
54
Aktivnosti v Borzi zdravja Pri poglavju Aktivnosti v Borzi zdravja smo izhajali iz Strokovnih priporočil in standardov za splošne knjižnice (za obdobje 2018-2028) in upoštevali usmeritve za tri knjižnične vloge: Informacijsko središče lokalne skupnosti, Pridobivanje znanja in Vključevanje v družbo ter glede na vsebino izbrali nekaj elementov: Namen Podpora prebivalcem lokalne skupnosti pri pridobivanju in uporabi informacij s specialnega področja – zdravja in razvoj zdravstvene pismenosti. Podpora in ozaveščanje prebivalcev lokalne skupnosti pri uresničevanju pravic, ki so povezane z zdravjem, zdravstvenim sistemom in pravicami pacientov. Opis Borza zdravja je verodostojen ponudnik zdravstvenih informacij v okviru svojih razpoložljivih virov. V Borzi zdravja so na voljo različne informacije o organizacijah, storitvah in dogajanju v lokalni skupnosti na področju zdravja. V Borzi zdravja potekajo različna izobraževanja in usposabljanja na področju zdravja. MKL tudi prek dejavnosti Borze zdravja vključuje osebe s posebnimi potrebami v uporabo knjižnice. Dejavnosti Borze zdravja omogočajo pridobivanje novih znanj na področju zdravja, ki so pomembne za vključevanje v družbo. Korist za posameznika in lokalno skupnost Večja informiranost o zdravju, sprejemanje utemeljenih odločitev glede zdravja, boljše zdravstveno stanje. 10. april 2019
55
Ciljne skupine Vse skupine prebivalcev lokalne skupnosti, s poudarkom na mladih, družinah in starejših. Pravice uporabnikov Pravica do ažurnih informacij s področja zdravja in usposabljanja o pravicah posameznika s področja zdravja. Pravica do odgovora v okviru razpoložljivih virov knjižnice. Možne oblike dela Priprava odgovorov na vprašanja uporabnikov s področja zdravja kot referenčni pogovor, svetovanje pri izboru gradiva in opravljanje informacijskih poizvedb, ki lahko potekajo osebno, preko telefona, klepeta, obrazca na spletnem mestu knjižnice itn. Promocija in tematsko izpostavljanje gradiva s področja zdravja. Zagotavljanje medknjižnične izposoje za gradivo s področja medicine in zdravja, ki ga knjižnice v mreži MKL nimajo. Napotitev na CMK, drugo organizacijo ali vir informacij s področja zdravja. Informiranje o dogajanju, organizacijah in storitvah s področja zdravja: stojala z drobnim tiskom, table ali zasloni za obveščanje, segment spletne strani knjižnice (infotočka e-gradiv javnih oblasti s sklopom eZdravje). Svetovanje glede ponudbe izobraževanj, strokovnih predavanj in posebnih aktivnosti s področja zdravja. Za namen pridobivanja in motiviranja prebivalcev za rast zdravstvene pismenosti Borza zdravja sodeluje na različnih festivalih in sejmih. Pravila poslovanja Politika odgovarjanja na referenčna vprašanja (določitev pristojnosti knjižničnega osebja pri posredovanju zdravstvenih informacij ) in prioritete glede kanalov prejema vprašanj (osebno v knjižnici, preko telefona, spletnega obrazca). 10. april 2019
56
Knjižnično osebje in kompetenčni model Posebne kompetence za knjižnično osebje, ki bo izvajalo različne aktivnosti v Borzi zdravja: Poznavanje knjižnega trga s področja zdravja in medicine in izbor ter pridobivanje knjižničnega gradiva s področja zdravja in medicine, primernega za splošno knjižnico. Poznavanje knjižnične zbirka s področja zdravja in medicine. Obvladovanje procesa iskanja informacij in referenčnega pogovora in poznavanje področja zdravstvenih informacij . Poznavanje potreb po zdravstvenih informacijah v lokalnem okolju in poznavanje drugih ponudnikov zdravstvenih informacij. Poznavanje dela s tehnično opremo knjižnice (strojna in programska oprema, tiskanje, povezovanje v brezžično omrežje). Poznavanje izobraževalnih potreb v lokalnem okolju in ponudnikov izobraževanj. Znanje za organizacijo in izvedbo prireditev ter pripravo razstav. Obvladovanje priprave in izvedbe dejavnosti za posamezne ciljne skupine. Pisne in ustne komunikacijske spretnosti za delo z ranljivimi skupinami. Obvladovanje socialnih veščin. Razvit socialni čut in empatija.
10. april 2019
57
Aktivnosti v Borzi zdravja
V Borzi zdravja poteka zdravstveno opismenjevanje uporabnikov knjižnice z: Vzdrževanjem ažurne zbirke gradiva s področja zdravja in medicine. Posredovanjem zdravstvenih informacij. Strokovnimi predavanji in delavnicami, dogodki, razstavami, posebnimi aktivnostmi in izobraževanji. Promocijo in komunikacijo.
10. april 2019
58
Vzdrževanje ažurne zbirke gradiva s področja zdravja in medicine:
Bogata zbirka referenčnega gradiva (tiskano in elektronsko gradivo). Pri oblikovanju zbirke se upoštevajo vsebine, ki najbolj zanimajo uporabnike (debelost in potreba po zmanjšanju teže; onesnaževanje okolja, ki vpliva na zdravje; spremembe življenjskega stila, ki izboljšajo posameznikovo ali družinsko zdravje; alternativna medicina). V zbirko je vključeno gradivo s področja tradicionalne in alternativne medicine. V zbirko je vključeno tudi gradivo v tujih jezikih, saj v Ljubljani živi veliko tujcev ( v MKL 3,3 % celotne zbirke UDK 61* predstavlja gradivo v tujih jezikih). V zbirko je vključeno tudi gradivo za ljudi z omejenimi zmožnostmi branja (v slovenskem jeziku je izbor tovrstnega gradiva zelo omejen, kar zelo otežuje uporabo zbirke predvsem starejšim, ki so glavni iskalci zdravstvenih informacij). Izposoja gradiva s področja zdravja in medicine je odvisna od obsega posredovanih zdravstvenih informacij ter kvalitetne zbirke z zadovoljivim prirastom, kar pomeni tudi stalen nadzor nad gradivom s tega področja. Za vzdrževanje aktualnosti zbirke so upoštevani standardni kriteriji: prirast, izposoja, obrat. Za vrednotenje elektronskih virov in podatkovnih zbirk so upoštevani kriteriji: število prijav v zbirko, število izvedenih iskanj po zbirki, število dobljenih zadetkov pri iskanju.
Podatki o zbirki s področja zdravja in medicine v MKL: Zaloga stroke v letu 2017: 399.205 enot od tega UDK 61*: 45.724 enot = 11,5% (glede na vso stroko). Prirast stroke 2017: 40.488 enot od tega UDK 61*: 1.968 enot = 4,9 % (glede na vso stroko) Izposoja stroke 2017: 966.760 enot; od tega UDK61*: 141.738 enot = 14,7% (glede na vso stroko) 10. april 2019
59
Posredovanje zdravstvenih informacij:
Za knjižnično osebje in uporabnike so na voljo različni viri na različnih nosilcih. V knjižnici so na javnih računalnikih dostopne izbrane spletne strani in zdravstven portali in različne podatkovne zbirke v času odprtosti. Knjižnica zagotavlja oddaljeni dostop do podatkovnih baz in elektronski virov (osrednji portal eZdrav.si; seznam povezav na medicinske informacije CMK Zdravje za vse; MEDLINE, ki je del EBSCOhost). Knjižnično osebje pozna deležnike s področja zdravja v svoji lokalni skupnosti in nanje napoti uporabnike v primeru, ko so viri knjižnice izčrpani. Knjižnično osebje pripravlja različne priporočilne sezname. Pomemben element posredovanja zdravstvenih informacij in celotnega zdravstvenega opismenjevanja je izobraževanje uporabnikov za vrednotenje tiskanih in online virov (informacijska pismenost). Promocija podstani e-Zdravje na spletni strani MKL (https://www.mklj.si/ezdravje). Knjižnica lahko oblikuje posebno ponudbo za tiste, ki ne morejo ali nočejo priti v knjižnico po zdravstvene informacije (v okviru servisa Vprašaj knjižničarja ali kot poseben e-obrazec prek infotočke egradiv javnih oblasti eZdravje na spletni strani MKL). Knjižnično osebje pomaga uporabnikom poiskati na spletu zanesljive, točne in nepristranske zdravstvene informacije.
Podatki o posredovanih zdravstvenih informacijah v MKL: V času beleženja informacij v MKL od 19. do 24. februarja 2018 je bilo med vsemi informacijami iz strokovnega gradiva in o strokovnem gradivu v KOŽ posredovano 15% informacij iz UDK 61*. V anketi o kakovosti informacij je 68 (53 žensk in 10 moških) uporabnikov od 477 izbralo zdravje kot področje iz katerega iščejo informacije. 10. april 2019
60
Strokovna predavanja in delavnice, dogodki, razstave, posebne aktivnosti, izobraževanje: Strokovna predavanja in delavnice Predstavljene vsebine so zelo raznolike: zdrav način življenja, prehrana, duševno in fizično dobro počutje, zasvojenosti, alternativni načini zdravljenja, zaščita pacientovih pravic. Zdravstveni kotiček v KOŽ: od leta 2011 do leta 2017 je bilo izvedenih 205 predavaj in skupno 10.201 obiskovalec. Zdravje!: cikel 8 predavanj v KB
Novembra 2016 je bila med obiskovalci prireditev in dogodkov za odrasle v MKL izvedena anketa. Na vprašanje »Katerih vsebin bi si želeli več v ponudbi prireditev?« je 37 % vprašanih izbralo področje zdravja (https://www.mklj.si/o-nas/informacije-javnegaznacaja).
Razstave Tematske razstave gradiva na temo zdravja in zdravega načina življenja s katerimi obeležujemo pomembne datume, ki se dotikajo zdravja (Svetovni dan boja proti kajenju, Svetovni dan zdravja, Mednarodni dan Rdečega križa, Svetovni dan hrane, Mednarodni dan boja proti aidsu, itd.). Razstave društev in skupin za samopomoč promovirajo različne humanitarne dejavnosti. V okviru zdravstvenega kotička v KOŽ je bilo od novembra 2011 do konca leta 2017 skupaj 95 tematskih razstav gradiva.
10. april 2019
61
Posebne aktivnosti Izvedbe občasnega merjenja krvnega tlaka, krvnega sladkorja in mišične mase (strokovno osebje). Od leta 2014 do leta 2017 je bilo v zdravstvenem kotičku KOŽ izvedenih 33 merjenj krvnega tlaka in sladkorja za 545 udeležencev. V sodelovanju s Spominčico – Alzheimer Slovenija smo decembra 2018 odprli v KOŽ Demenci prijazno točko, katere namen je ozaveščanje in informiranje o tem, kaj demenca je ter kako nuditi pomoč osebam, ki za njo trpijo. Za vprašanja bo na točki na voljo osebje, ki se je usposabljalo za svetovanje.
Idejni načrt za novo Knjižnico Grba izpostavlja knjižnico kot spodbujevalko zdravega življenja in dobrega počutja.
10. april 2019
62
Dogodki Knjižnica organizira različne dogodke, ki se odvijajo predvsem izven fizičnih prostorov knjižnice: Teden zdravega kuhanja v lokalni skupnosti (Knjižnica Šentvid v okviru Eko tedna skupaj z lokalno gostilno). Predstavitev aktivnosti Borze zdravja na dnevih četrtnih skupnosti (Fužinska fešta, Moščanski dan sosedov, Popoldnevi v ČS). Predstavitev vpliva zdravega okolja na dobro počutje in kvalitetno življenje lahko služi kot srečevanje in druženje različnih generacij (sožitje med generacijami) v lokalni skupnosti. Sodelovanje pri projektih, ki so usmerjeni k praktičnim problemom in so naravnani na zdravo življenje v lokalnem okolju: čiščenje okolice, ozelenitev okolice, parki, merjenje kvalitete zraka in hrupa, itd. Izobraževanje uporabnikov Združitev osnovnega računalniškega opismenjevanja z iskanjem in vrednotenjem zdravstvenih informacij.
10. april 2019
63
Zdravstvena pismenost za družine se izvaja v okviru širše pismenosti za družine: predavanja in delavnice za starše z majhnimi otroki; delavnice za otroke do šestega leta v povezavi z urami pravljic; promocija starosti primernega strokovnega gradiva s področja zdravja. MKL ima že oblikovan program za starše z majhnimi otroki PoVEZana; Eko teden, ki se odvija vsak mesec v zeleni Knjižnici Šentvid, je namenjeni tudi družinam. Zdravstvena pismenost za mlade: zagotavljane dostopa do e-virov in izobraževanje za vrednotenje virov; zdravstveno obarvane vsebine pri katerih starejši prenašajo znanja in izkušnje na mlade. Zdravstvena pismenost za starejše: izobraževanje za iskanje zdravstvenih informacij na spletu, ki vključuje tudi osnovno računalniško opismenjevanje; različne storitve (Knjiga na dom, vračilo gradiva v drugi knjižnici, postajališča Potujoče knjižnice pred domovi starejših občanov); organizacija delavnic in srečanj, ki prek različnih iger (video igre, igralne karte, črkovanje, sestavljanke, spomin, projekt Igrive poteze v knjižnici) povečujejo zdravje možganov; poseben paket izobraževanj za starejše (kako prilagoditi stanovanje za nove potrebe staranja, kako se več gibati, zdravo jesti in krepiti spomin). V strokovni literaturi je branje prepoznano kot aktivnost, ki ohranja mentalno zdravje, kar je še posebej pomembno za starejše. Zdravstvena pismenost za uporabnike s posebnimi potrebami: MKL ima na spletni strani vzpostavljeno podstran za starejše (eZdravje), ki omogoča prilagajanje spletnih vsebin in tako lažjo dostopnost spletnih informacij za različne skupine uporabnikov s senzornimi težavami; storitev »Knjiga na dom«.
10. april 2019
64
Zdravstvene informacije so relevantne za vse prebivalce lokalne skupnosti in z njihovim posredovanjem je splošna knjižnica prepoznana kot pomemben element v razvoju lokalne skupnosti, knjižnica opogumlja dostop do zdravstvenih informacij široki splošni javnosti, prebivalci vseh starosti imajo priložnost za boljšo informiranost in s tem skrb za lastno zdravje. Hvala za pozornost!
10. april 2019
65